Čižek je ena najpogosteje obročkanih ptic pri nas. Obročkanje nam razkrije marsikatero zanimivost o pticah, ki bi nam sicer ostala bolj ali manj neznana. Ena takih je starost. Najstarejši čižek, obročkan v Sloveniji, je imel več kot 17 let, kar je trenutno najvišja poznana starost te vrste v Evropi. Sicer je ta mali zelenkasto-rumeni ptič reden obiskovalec krmilnic in tako omogoča opazovanje tudi tistim, ki ptice opazujejo samo v neposredni bližini doma. ČIŽEK (Spinus spinus) / / Tina Petras Č ižek je pretežno vrsta severnih krajev. V Evropi gnezdi večinoma v iglastih gozdo- vih Skandinavije, baltskih držav, Finske in Rusije. V Sloveniji ni pogosta gnezdilka, ga pa v času gnezdenja srečamo v Alpah in Dinarskem gorovju. V tem obdobju se pojavlja posamično, nje- govo gnezdo, skrito med smrekovimi vejami, pa težje opazimo. O tem govori tudi nemška legenda, po kateri naj bi čižke v njihovih gnezdih varoval magični kamen tako, da jih naredi nevidne. NOMADSTVO Čižkova priljubljena hrana so drevesna semena. V gnezditvenem obdobju najraje jé smrekova seme- na, v zimskem času pa so njegov glavni vir semena breze in jelše. Količina semen, posebno smreke in breze, se med posameznimi leti zelo spreminja, na kar se je čižek prilagodil z nomadskim nači- nom življenja. Posledica nestanovitnih okoljskih razmer so tudi invazije čižkov – izbruhi oziroma premiki izredno velikega števila osebkov iz sever- nih območij. Pojav le-teh je najverjetneje povezan z razmerjem med tem, koliko drevesa obrodijo in gostoto populacije ter z vremenskimi razmerami. Čižka lahko najdemo v času invazij skoraj povsod po Evropi, kjer je le dovolj primerne hrane, seli pa se tudi dlje proti jugu. Južna meja razširjenosti poteka po severni afriški obali, čez Sinaj, prek Iz- raela, Iraka, severnega Irana do južnega Kavkaza. Najjužnejša najdba v Sloveniji obročkanega čižka je iz Maroka iz leta 1989. To je bilo leto, ko so se čižki pojavljali invazivno. ČIŽKOVI PREMIKI Pri nas lahko najpogosteje videvamo čižka v času selitev. Za razliko od nekaterih drugih seme- nojedih vrst, kot je na primer krivokljun (Loxia curvirostra), ki ostajajo večinoma tudi čez zimo v severnih predelih in se selijo le v času odsotnosti PORTRET PTICE Čižka (Spinus spinus) prepoznamo po zelenkasto-rumeno obarvanem perju, temnem temenu na glavi in rumeni nadočesni progi. ilustracija: Jan Hošek SLOVARČEK: Borealne vrste – vrste severnih predelov. samec samica Svet ptic 02, julij 2016 22 Najpogosteje ga pri nas lahko opazujemo pozimi in v času selitev. foto: Ivan Esenko Čižkov gnezditveni življenjski prostor v Karavankah. foto: Tina Petras razdalje. Takšna organiziranost osebkov poveča možnost oblikovanja para znotraj skupine. Zani- mivo je, da samice raje izberejo partnerja glede na to, kako dobro ga poznajo, kot pa po njihovem perju ali dvorjenju. ČIŽEK IN ČLOVEK Čižki so zaradi družabnosti izredno priljubljeni med ljudmi. Pojavljajo se v ruski ljudski pesmi Či- žek-pižek, v češki igri Čížečku, čížečku, v Tolstojevi pripovedki Ptička in drugje. V Petrogradu so posta- vili v bližini nekdanje pravne akademije celo kip čižka. Študente, ki so obiskovali to nekdanjo šolo, so imenovali »čižiki-pižiki«, saj so njihove zeleno- -rumene uniforme spominjale na obarvanost čiž- kovega perja. Tudi pri nas je čižek v središču zanimanja ornitolo- gov. V zadnjih 15 letih so naši obročkovalci obroč- kali več kot 40.000 čižkov, od katerih jih je bilo več kot 50 ponovno najdenih v tujini. Nadaljnje obroč- kanje nam bo omogočilo vpogled še v marsikatero zanimivost te nomadske ptice. hrane, se seli čižek vsako jesen, vendar le toliko, da doseže s hrano bogata območja. Večina čižkov, ki prečka Slovenijo v jesenskih mesecih, nadaljuje pot proti zahodu in jugu. Največ čižkov, obročka- nih v Sloveniji, so v tem obdobju zabeležili v Italiji, na Hrvaškem in v Španiji. Čižki zapustijo prezimovališča vsako pomlad v skoraj enakem času, kje pa se bodo ustalili in zače- li gnezditi, je odvisno od razpoložljivosti hrane na selitveni poti. Selitev čižkov je v spomladanskem času precej manj razpršena. Večina jih leti proti Rusiji, Finski in Švedski. Med zaporednimi leti se lahko razdalje med gnez- dišči in prezimovališči zelo spreminjajo, enkrat so krajše, drugič lahko zelo dolge. To je povezano tudi s tem, kako bogato obrodijo drevesa na posa- meznih območjih. Za borealne drevesne vrste, kot sta smreka in breza, je značilno, da v času obilja sočasno obrodijo na lokacijah, ki so med seboj oddaljene več 100 ali 1.000 km. Tako jata čižkov eno sezono odleti le 400 km stran od gnezdišča, naslednjo pa se mora seliti 1.000 km. Iz naših po- datkov obročkanja je zanimiva zabeležka o poja- vljanju čižka v različnih zaporednih zimah na pre- cej oddaljenih lokacijah. Pozimi so ga obročkali v Godoviču, naslednjo zimsko sezono pa so ga našli 1.701 km stran, v ukrajinskem mestu Harkov. ČIŽKOVA DRUŽABNOST Družabnost, kakršna je pogosta pri večjih pticah, na primer pri žerjavih, labodih in goseh, je pri majhnih pticah redkejša in manj izrazita. Čižek je pri tem ena redkih izjem. Ta vedenjski vzorec je pri njem nujen za vzdrževanje stabilnih in dolgo- ročnih vezi. Posamezne ptice lahko ostajajo v isti skupini po več let in se tudi selijo skupaj na večje Svet ptic 02, julij 2016 23