em
flUSTR. ML TOBflĆHE DELAVSKE ZVEZE
Ulllllllllllllllllllllllli
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica B
Naročnina znaša:
celoletna . . K 4‘— pololetna . . E 2 — četrtletna. . K !•—
Posamezna itevOka stane 10 vin.
lili
Št. 12.
V Ljubljani, dne 24. marca 1916.
Leto IX.
Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane.
Umevanje narodov.
V kratkem izide v Evgen Diederi-cliovi zalogi, Jena, dr. Krekovo delo: »Slovenci« v Karl Ndtzlovi zbirki spisov za poznanje narodov. S pisateljevim dovoljenjem objavimo prevod tega dela. O pisatelju objavlja izdajatelj dr. Notzel:
Janez Krek,
rojen 1805 pri Sv. Gregoriju na Kranjskem, je absolviral dunajsko vseučilišče leta 1892 in učil nato kot profesor modroslovja na teologičnem učnem zavodu v Ljubljani. Od leta 1897 je drž. poslanec, od leta 1902 tudi zastopnik v deželnem zboru.
Politično zastopa avstrijsko drž. misel na federativno centralnem temelju enakopravnosti vseh narodov, za sporazum z nemštvom z izključitvijo vseh ponemčevalnih ali panslavističnih stremljenj. Notranjepolitično se bori na demokratičnem stališču za socialno politične preosnove.
Organizatorično je deloval predvsem, da je širil zadružništvo med delavstvom in med kmečkim ljudstvom. Predsednik je Zadružni zvezi v Ljubljani, tamošnji Gospodar, zvezi in Delavskemu stavhinskemu društvu. Ustanovil je tudi številna izobraževalna društva in je predsednik »Slovenske krščanske socialne zveze«, središču izobraževalnih društev.
Literarno je objavil veliko sestavkov, večinoma socialno politične vsebine in dve večji deli:	»črne bukve
kmečkega stanu (1894), »Socializem« (1898).
Uvod izdajatelja.
(Dr. Karl Notzel.)
Če je naš zvesti zaveznik, avstro-ogrska monarhija, katere razpad so prerokovali desetletja, v tej svetovni vojski podala tako čudovite dokaze svoje notranje trdnosti, mora biti pač temeljno načelo, na katerem je zgrajena, njeno državno bistvo, pravo in plodonosno. Nikdar ne smemo prezreti, da Avstro-Ogrska nikakor ni nemška državna stvorba, marveč tla če se smemo tako izraziti, predstavlja Švico v velikem: čisto tiho 'rešuje že dolgo kul-
turno nalogo največje važnosti, od katere srečne rešitve je odvisna v veliki meri držav, bodočnost vsega človeštva: avstrijsko-ogrska monarhija hoče posameznim narodom, ki jih združuje, pod varstvom, kakršnega more dati le velesila, nuditi možnost, da se narodno popolnoma izžive. Če nočemo svojemu velikemu zavezniku stati nasproti tako, da ga ne moremo umeti, si moramo živo predstavljati posamezne narodne individualnosti, ki jih druži. Nič manj kot pet med njimi jih pripada slovanski narodnosti. Brezdvomno je odvisna notranja krepkost srednjeevropske državne zveze, od katere usode zavisi naroden obstoj vseh zaveznikov, tudi od pravičnosti, ki jo pripoznamo avstrijskim Slovanom. Brezpogojen predpogoj je, da pripoznamo slovanski kulturi ravno tako upravičenost, kakor germanski, in da se pospemo do visoke misli kulturne sinteze slovanstva in germanstva. Pradavna izkušnja nas uči, da obe kulturi ena drugo najizbor-nejše izpopolnujela, da, obe kličeta eno drugo. Kjer zadene ta misel v germanskem dušnem življenju na ugovor, se more opirati le na vzgojeno navado mišljenja tekom zgodovine, kar se mora v vsakem slučaju odpraviti. Ne zahteva tega le politična potreba, marveč to zahteva čisto preprosta elementarna nravna zahteva. Slovansko vprašanje je dejansko po svojem najnotrajnej-šem bistvu nravno vprašanje. Pozabiti se pa pri tem ne sme, da popolno rešitev v smislu absolutnega kulturnega spoštovanja zarisava nemški idealizem, njegova najboljša izročila, kakor tudi ni zgolj slučaj, da priznano temelji narodna zavednost posameznih avstrijskih slovanskih narodov v nemški romantiki, ki v svojem bistvu ni nič drugega kakor oploditev zahtev nemškega idealizma za ureditev razmer v sodelovanju in medsebojnem življenju ljudi.
Neprijetno nas morebiti zadene — avstrijske Nemce bolj kot nas Nemce v državi — če moramo popustiti misel zglednosti germanske kulture slovan-skitn narodom. Dejansko pa ne more nemška vest, če se natančno izpraša, nikakor drugače sklepati.
Kar nam manjka, je poznanje individualnosti slovanskih narodov. Ta
spis in nekaj podobnih iste serije »Spisi za umevanje narodov« naj vpliva poučno. O vsakem posameznem slovanskem narodu pride do besede poklican rojak. To je morebiti edino novo teh spisov o avstrijskih Slovanih. Da je mogoče, da se dobe v vsakem teh narodov sposobni ljudje, ki v drugem, ravno v našem nemškem jeziku, govore nam o najsvetejšem, kar jim je, o svojem narodu, je že — tako se mi zdi — vesel dokaz slovanske kulture. Namen posameznih del ni, da se poda utrudljivi zgodovinski, zemljepisni, politični in gospodarski opis posameznih narodnih individualnosti — kar bi ne dopuščal tudi razpoložljiv prostor, marveč da se poda kolikor mogoče dušna lastnost posameznih narodov. Pisatelji so možje, ki praktično delajo za vsestranski dobrobit lastnega naroda, ki so vneti domoljubi, a ravno zato tudi prepričani pristaši monarhije, četudi seveda marsikaj žele za njeno nadaljno izpopolnitev v smislu njenega visokega zvanja kot zaščitnice svobodnega narodnega razvoja posameznih narodov, ki jo sestavljajo.
Končno še kratko besedo o glavnem tekmecu, katerega srečamo povsod v svojem stremljenju, da dosežemo simpatije in zaupanje avstrijskih Slovanov: Mislimo seveda duševno carstvo, v njegovi zapeljivi postavi, v njegovih velikih pesnikih, ki so učili od nekdaj vsečloveštvo in le niso mogli nikdar popustiti, da je blagobit človeštva odvisen od prehoda skozi vseru-sovstvo. Uspeh nasproti temu tekmovanju je odvisen, da ne predstavljamo duševnega rusovstva ravno zapeljivo kot nasprotstvo, to je da stremimo za nepremostljivimi nasprotstvi med nami in med našimi slovanskimi zastopniki. Krijejo se tudi tu zahteve politične potrebe s človeškim spoštovanjem in dušno neomejenostjo, sami namreč zaidemo v kardinalno napako dušnega rusovstva, proti kateremu se borimo, če uveljavljamo kake vrline naše narodne pripadlosti, t. j. po našem rojstvu, nasproti našim sodržavljanom. Kakor posamezniki, morejo shajati med seboj tudi celi narodi le na širokih tleh čisto človeškega medsebojnega spoštovanja. Ta vidik oprostiti od vsega, kar zavira dušno-nravno svobodo
ljudi, je smatral ravno nemški duh od pamtiveka za svojo najplemenitejšo nalogo. Slovanski duh je izpopolnjeval to stremljenje na najlepši način, ker je na tej obširni ploskvi neovirane človeške edinosti pokazal pota in smeri, kjer se lahko udejstvi svobodna volja na blagobiten čin. Ravno duševnemu ru-sovstvu gredo na tem polju nesmrtne zasluge. Pravzaprav končno ni niti potrebno upoštevati, da so veliki Rusi sami svojo pravo dejansko voljo tolikokrat napačno umeli, ker se niso mogli nikdar popolnoma otresti tesnega narodnega vpliva; a čuvati moramo le nas in naše zaveznike pred to napako. Predvsem pa, kakor rečeno, ne napravimo zapeljivega s tem, ker je naperjen proti nam. Kar velja za osebno občevanje, velja tudi za zadržanje med narodi: Postanimo taki, da nas ljubijo naši bližnji; zapeljevanja naših sovražnikov ostanejo brez učinka. Ne pozabimo pa pri tem, da so skupna le tista prijateljstva, ki temelje na skupnem delu. Dejansko pa hočemo doseči vsi eno in isto: Naši slovanski sosedi hočejo, da vlada bratstvo med ljudmi, mi Nemci hočemo, da obstoji to bratstvo v duhu in v resnici.
P as in g, v svečanu 1916.
Dr. Karl Notzel.
Dr. Janez Ev. Krek.
največji slovenski socialni politik je naslov brošuri, katero je napisal glavni urednik katoliškega dnevnika »Novine« v Zagrebu g. Peter Rogulja. Brošuro, ki je izšla te dni ter stane s poštnino vred 60 vinarjev, toplo priporočamo. Brošura pisatelja, ki je natančno proučil po dr. Kreku ustanovljeno in izpopolnjeno društveno, zadružno in politično kakor tudi strokovno organizacijo katoliško - demokratično mislečih Slovencev, ni samo slika Krekovega tako plodovitega življenja, marveč
Karavana. viljem Hauff-
Hazid se ozira na željo svojega to-varša. V dolini zagledata razvalino, kjer upata prenočiti. Letita tja. Tam je morala nekdaj stati graščina. Lepi stebri se še dvigajo med razvalinami, več še dobro ohranjenih sob kaže, kako krasno je moralo biti nekdaj to poslopje. Hazid in njegov spremljevalec hodita po hodnikih in iščeta suhega prostora. Štorklja Manzor nenadoma obstane.
»Gospod moj in gospodar,« tiho šepeta, »če ni trapasto bati se strahov velikemu vezirju, še manj pa štorklji, bi se bal. Tesno mi pa je, ker slišal sem poleg sebe razločno stokanje in jamranje.«
Kalif tudi obstoji. Čuje čisto i’az-ločno tiho plakanje bolj podobno človeku kakor kaki živali. Hiteti hoče tja, a vezir ga pograbi s klunom za perot in ga milo prosi, naj se ne poda v nove, neznane nevarnosti. A vse zaman. Kalifovo srce je utripalo hrabro tudi pod štorkljastimi peroti, iztrga se Manzor ju in izgubi nekaj peres in hiti v temen
kaže, da prodirajo in zmagujejo Krekova katoliška demokratična družabna načela ne samo med Slovenci marveč tudi med našimi hrvatskimi pobratimi. Roguljevo delo seznani hrvatsko ljudstvo z delom našega Kreka. Njegove misli, nazori in vzori naj se krepko širijo med tistim hrvatskim narodom, ki ga naš Krek tako prisrčno ljubi in ceni kakor svoj lastni narod. Skoraj nam poliva lice rdečica sramu, ker je mlada hrvatska katoliška demokracija izdala tako lepo sestavljen in ukusno opremljen Krekov životopis. Slovenska katoliška demokracija, ki jo je dr. Krek tako visoko dvignil, nima še takega dela s kakršnim se more ponosno ponašati mlada hrvatska katoliška demokracija. Krek deli usodo naših preza-služnih Missijev, Klunov, Marnov, Šušteršičev, Žitnikov in drugih zaslužnih mož, ki nimajo radi naše komodnosti in omejenosti, životopisov. Ravno glede na Krekov životopis imamo raztresenega že nekaj gradiva. Najboljše je karakterizira! pred leti Kreka v društvenem koledarčku »Slov. krš. soic. Zveze« dr. Evgen Lampe. Naj bi se to gradivo in spomini njegovih prijateljev in znancev zbralo in izdalo, ker je delo zdaj pač lažje kot pozneje, ko bo politično, izobraževalno in drugo delo zaposlilo vse naše sile in moči.
—t—
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
BOJ PROTI JETIKI.
Na Dunaju je zboroval te dni zbor za ljudsko blagostanje. Na njem je poročal dunajski višji mestni fizik višji zdravstveni svetnik dr. Rohm o jetiki. Izvajal je:
Zbor posvečen ljudskemu blagru je bil posvečen dozdaj posvetom, kako nadomestiti z rojstvi, kar je pograbila
hodnik. Kmalu prihiti do nekih le prislonjenih vrat. Jasno čuje stokanje zmešano s slabim skovikanjem. S klunom odpahne vrata, a presenečen obstane na pragu. V razpadli sobi le slabo razsvetljeni po malem zamreženem oknu vidi, da sedi na tleh velika sova. Debele solze se usipajo iz njenih velikih, okroglih oči, s hripavim glasom toži. A ko zagleda kalifa in njegovega vezirja, prične veselo kričati. Čedno si obriše solze s peruti in umljivo arabsko zakliče;
»Pozdravljeni štorklji, znamenje mojega odrešenja. Prerokovali so mi, da me doleti velika sreča po štorkljah!«
Ko presenečeni kalif zopet zbere svoje misli se prikloni s svojim dolgim obrazom, postavi lepo, kakor se spodobi, svoji tenki nožici in pravi:
»Ponočna sova! Po tvojih besedah sklepam, da si mi tovaršica v trpljenju. A zaman upaš, da te rešiva. Sama iz-poznaš, da sva brez moči, ko čuješ najino povest.«
Sova ga prosi, naj pove svojo povest. Kalif ji ugodi. Mi to povest že poznamo.
vojska mož. Naravno je, da kar vzame vojska, naj se nadomesti z rojstvi. Lahko pa pač ne bo, da se zajezi val, ki se je razlil čez Evropo glede na nazadovanje rojstev in da se protival vzbudi, ki naj bi bil močan dovolj: L'speh teh stremljenj se more pojaviti šele čez več let. Potrebno je zato, da se hitro nadomesti, kar je odpadlo, a poslužiti se moramo zato tudi drugih sredstev, četudi ne bi učinkovala tako izdatno, kakor krepak naraščaj rojstev, podceniti pa le ne smemo njih važnosti. Mislim na
znižanje umrljivosti
in na telesno ojačitev rodu, ki zdaj živi. Umrljivost je bila v prejšnjih stoletjih veliko višja kakor zdaj. Povzročile so jo deloma slabe zdravstvene razmere takratnih časov, mnoge vojske, slabe letine in lakota, ki je nadlegovala večkrat Evropo. Črna smrt, kuga in težke epidemije koza so morile ljudi. Pot izboljšanju so pripravile šele proti koncu 18. stoletja krepke odredbe javne zdravstvene skrbi in pa blagodejno Jeunerjevo cepljenje koza. Vsled pritiska Napoleonovih vojska so zaostala zdravstvena stremljenja. Moreča nalezljiva bolezen, kolera, ki je obiskala od leta 1830 dalje večkrat Evropo, je krepko zahtevala in vztrajno velikopotezne zdravstvene ukrepe. Padlo je zidovje, ki je oklepalo tesno mesta, svetloba in zrak je zapihljal v stanovanja, graditi so pričeli vodovode; zidati so pričeli vodovodne naprave za odstranenje odpadkov, odpravljati so pričeli hibe po delavnicah, skrbeti so pričeli za dovolj bolnišnic in za dosegljivost zdravniške pomoči. Število smrti je pričelo hitro padati in povečalo se je prebivalstvo. Sunaberg je izračunal, da je poskočilo število prebivalstva v Evropi v devetnajstem stoletju od 186 na 400 milijonov in se je toraj podvojilo. V primeri s prejšnjimi stoletji se je prebivalstvo tako ogromno pomnožilo, ker se je znižala umrljivost. Število rojstev namreč
Ko konča kalif svojo povest, se mu sova lepo zahvali in reče:
»Poslušaj tudi ti mojo povest. Iz-previdiš, da nisem nič manj nesrečna kot ti. Moj oče je kralj Indije, mene, njegovo nesrečno hčerko, kličejo Luža. Tisti čarovnik Kašmir, ki je začaral Vaj, je strmoglavil i mene v nesrečo. Nekega dne je prišel k mojemu očetu in me je zasnubil svojemu sinu Mizri. Moj oče, vročekrven mož, je ukazal, da so ga vrgli po stopnjicah iz palače. Zlobni človek se je v drugi podobi približal meni. Ko sem se krepčala nekega dne v svojem vrtu, mi je prinesel preoblečen v sužnja pijačo, ki me je iz-premenila v to strašno prikazen. Omedlela sem, tako sem se prestrašila. Prenesel me je sem in mi zakričal s strašnim glasom v uho:
»Tu ostani! Grda! Zaničujejo naj te celo živali. Ostani, dokler živiš, taka; le če te kdo prostovoljno tudi v tej strašni podobi zasnubi, se izpremeni. Tako se maščujem nad teboj in nad tvojim ošabnim očetom.«
v devetnajstem stoletju ni poskočilo, marveč se je celo znižalo, četudi ne veliko.
Kako je razširjena jetika.
Med našimi domačimi nalezljivimi bolezni mori najhujše jetika. V dunajskem mestu je umrlo še leta 1913 6430 ljudi med 32.000 umrlimi na jetiki. Vsak peti človek na Dunaju postane žrtev te moreče kuge. Se strašnejše in brutalnejše se javlja nevarnost jetike, če upoštevamo izračunjeno številko v celi državi. V Avstriji umre vsako leto na jetiki nad 80.000 oseb, v Nemčiji pa nad 100.000 ljudi. Ascher v Nemčiji in Golin v Avstriji sta iskala po mnogih otročjih mrličih znake jetike. Dognala sta, da je povzročila jetika med otroci od 10. do 15. leta, ki so umrli v bolnišnicah, v 70 med 100 slučaji smrt. Hamburger in Morti sta preiskala po Pirquetšovem načinu veliko živih otrok. Dognala sta, da je med otroci od 10. do 15. leta 94% takih, ki so okuženi po jetiki. Te številke dokazujejo na eni strani, kako strašno je razširjena jetika v tej starosti, na drugi strani pa tudi, da je mogoče jetiko ozdraveti. Dejansko namreč umre na jetiki manj ljudi, kar dokazuje, da je ozdravljiva.
Važnost jetike ne tiči le v tem, ker je tako strašno navadna, in v številu smrtnih žrtev, ki jih zahteva vsak dan, marveč v škodi, ki jo povzroča na narodno gospodarskem polju. Največkrat se namreč pojavlja jetika v tisti starosti, ko človek najbolj pridobiva in jih oslabi več let. Kobler je izračunal, da se podaljša pridobitna sposobnost 40.000 ljudi za 3 leta, pomenja to vsako leto dobiček 21 milijonov mark, če se računa na leto na posameznika 500 mark. Profesor Cornet je izračunal, da stane vsako leto Prusijo jetika 86 milijonov. Računa se, da oškoduje jetika Nemčijo vsako leto 140 do 150 milijonov mark, Avstrijo pa po računu dvornega svetnika Jakscha vsako leto za 160 milijonov kron.
Vprašati moramo, če je mogoč uspešen boj z jetiko in kakšen bodi
način boja proti jetiki.
Prvi del vprašanja je rešen, če se oziramo na račune statistike; bojna sredstva se izpoznajo po bivstvu bolezni in po načinu, kako se prenaša. Vidimo, da ponehava jetika v zadnjih desetletjih polagoma v mnogih evropskih državah. V Nemčiji se lahko povsod dokaže, da jetika nazaduje, tudi v Avstriji se je znižala od 1900 do 1910 umrljivost na jetiki. Ta pojav pač ni samo slučaj, marveč gre zahvala izboljšanju splošnih zdravstvenih razmer v zadnjih dveh desetletjih. Trden temelj tem ukrepom so ustvarile pozornost vzbujajoče poizvedbe Roberta Kocha in njegovih naslednikov. O nravi bolezni, ki io povzročajo bacili, se ne more Več dvomiti. Bistveno je tudi dognano, kako se prenese bolezen, če tudi nekaj postranskih spornih vprašanj še ni rešenih. v pretežni večini prenese bolnik sam bolezen s svojimi izločili. Ko se je to dognalo je že bilo skovano orožje za boj proti jetiki. Bolnik se mora primerno zdraviti, skrbeti se mora, da se ne okužijo ljudje, ki pridejo ž njim v stik.
Jetika ozdravljiva.
Bremer v Gorbersdorfu in Dettvvei-ler v Falkensteinu sta dokazala v svojih zdraviliščih v drugi polovici 19. stoletja, da je jetika ozdravljiva, če se gleda na higijeno in na dieto in da se okrepi telo. V Nemčiji so pričeli nato ustanavljati ljudska zdravilišča za jetične ljudi v delavskih okrajih. »Rdeči križ« je ustanovil med prvimi zdravilišče Grabowsee, kmalu na to v Belzi-gu, hitro so sledila tudi drugod. V Nemčiji je zdaj 161 zdravilišč namenjenih odraščenim jetičnikom s 16.083 posteljami. Zavodi so sicer določeni v prvi vrsti takim bolnikom, ki jih je mogoče ozdraviti, a sprejemajo tudi hujše slučaje. Ustanovili so še tudi 161 zdravilišč namenjenih jetičnim otrokom, v katerih je 12.212 postelj. Izpopolnjuje jih 12 gozdnih šol s popolnim poukom.
Jetične poizvedovalnice in preskrbo-valnice.
V Nemčiji ustanavljajo tudi poizvedovalnice in preskrbovalnice namenjene jetičnikom, ki jim gre velika važnost. Obstaja zdaj tam 1145 takih pre-skrbovalnic, a vštetih ni 604 odborov za jetične na Badenskem, 154 preskrbo-valnic na Turinškem in 83 posvetovalnih mest na Bavarskem in veliko odborov na Saksonskem. Preskrbovalna mesta so opremljena zelo priprosto: ordinacij ski prostor za zdravnika, čakalnica za stranke in postranski prostor za pomožno osebo. Bogatejše opremljene preskrbovalnice i’azpolagajo tudi s prostorom za izpoznanje bolezni z Rdntgenovimi žarki in s kemično bak-teriologičnim prostorom. Osobje; zdravnik, ki večkrat na teden pride v ordinacij ski lokal in ena ali več pomožnih oseb, sester. Sestre obiskujejo večkrat stanovanja bolnikov, kjer ukrenejo, kar je potrebno glede na bivanje, tiražno in na delo rodbine; o svojih nadzorovanjih poročajo zdravniku. Njih dolžnosti so velike; sposobne za ta poklic so le pametne, previdne, čuteče a odločne ženske. Ker so jih našli v Nemčiji, jih gotovo ne manjka tudi pri nas. Seveda se mora sestra tudi preskrbeti. Kot postranski posel se tako delo ne more opravljati.
Kaj smo dolžni, da storimo.
Dozdaj smo se pečali, kako je urejena v Nemčiji skrb za jetične, v velikih potezah seveda. Proti tej uničevalni kugi smo tudi pri nas v Avstriji podobno organizirali boj. Obžalovati se le mora, da se je to izpeljalo s popolnoma nezadostnimi sredstvi. Vsake stvari imamo nekaj, a nobena ni tako popolna, da bi zadostovala. Kakor v Nemčiji, obstoja tudi pri nas osrednji odbor za boj proti jetiki; 21 društev imamo za boj proti jetiki, 20 zdravilišč za pljuča imamo v celi Avstriji za otroke in za odrasle. Vzorno so sicer vodena, v prvi vrsti ono v Allandu, a veliko jih razpolaga le z malim številom postelj. Na 13 bolniških zavodih v celi Avstriji obstajajo posebni jetični oddelki; največji v cesarski jubilejski bolnišnici na Dunaju z 200 posteljami. Za škrofuloz-ne otroke in za otroke s kostno jetiko obstoja 9 ljudskih zdravilišč in 8 po-
morskih zavetišč. Največje obratuje dunajska občina v Hallu, Sulzbachu in v San Pelagio. Če hočemo, da dosežemo uspehe, jih dosežemo le s krepko ofenzivo. Skrb za jetične je zdaj dolžnost, ki se ji ne smemo izogniti. Vojakom, ki se vrnejo s kalmi te bolezni ali s pomnoženo boleznijo z bojišča, moramo pomagati z vsemi sredstvi, da zopet ozdravijo in da ne okužijo svojih rodbin. Naj se ne ugovarja, češ koliko bo to stalo. V Avstriji naj že pred vsem vlada uvidi, da se mora voditi boj proti jetiki odločno, da ne trpi pridobitna moč in sila državne obrambe. Če se to izprevidi, se dobi tudi potrebna glavnica za boj in to tim lažje, ker se bo naloženi denar narodnogospodarsko bogato obrestoval. Važno in nujno potrebno je, da se pomnože preskrbovalnice jetičnih. Jetika je stanovanjska bolezen. Skrbeti se mora za pametne stavbene rede, ki omogočijo solncu in zraku zadosten vhod v stanovanja in v delavnice. Poučiti pa moramo tudi narod, da se izogiba škode in da ve, kako naj se obnaša v svojih bivališčih. Dolžnost naša je bot proti jetiki sprejeti, ga smo-treno vojskovati v korist krepke bodočnosti naše domovine-
Dobrodejno in bolečine lajšajoče vplivajo masaže po hrbtu s Fellerjevim krepčajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid«. Oživljajoče, prijetno čuvstvo prevzame človeka, ko med masažo z »Elsa-Fluidom« minejo vse bolečine in topla kri zopet polno in krepko kroži po dotičnih delih telesa. »Elsa-Fluid« se ne da nadomestiti z nobenim vti-ralnim sredstvom. 12 steklenic pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). Mnogoštevilne zlate kolajne in zdravniška priporočila. Istotako odvajalne »Elsa-Pillen«. 6 škatlic stane 4 K 40 h franko.	(en)
Zabava.
Dva praznika — dva nova sporeda v »Kino Centralu« v deželnem gledališču. — Danes v petek 24. marca in jutri v soboto 25. marca se predstavljajo v »Kino Central« v deželnem gledališču najnovejše slike Svenska. Glavni užitek bo pač Lili Beck v glavni vlogi tridejanske, velikopotezne, izpre-memb bogate drame. »Ura izpremem-be«. Potem pridejo na vrsto tri veseloigre: »Kaj se zgodi, ako se dežnik pozabi« s Striboltom Buchom in Olsenom v glavnih vlogah. Imenitna mala veseloigra, kateri zagotavlja neomejen uspeh že sodelovanje komičnega tro-zvezdja. V veseloigri »Zlati čas dijaških let« imamo zopet priliko uživati igralske sposobnosti Karla Alstrupa, ki igra svojo vlogo kot brhek dijak s svežim, izvirnim humorjem, ki mu ni zlepa para. »Dogodek detektiva Joe Kie-keritza« je vesela slika, jako zabavna parodija na detektivske filme, h katere veselostnemu uspehu veliko pripomore šaljivi način igralca, ki predstavlja detektiva. Izbran spored! — V nedeljo 26. in ponedeljek 27. marca se v »Kino Centralu« v deželnem gledališču v Ljubljani prvič predstavlja najboljši glasbeni film »Zgodba pierotova«. Toplo, solnčno pesniško delo, ki je povz-diga še globoko razumevajoča, prisrč-umetnost igralcev in glasba, ki sedaj
toži, sedaj vriska in ki daje tu nemi igri pravi besedni izraz. Pravzaprav majhna tragedija, kakor jih snuje življenje na stotine, obdana s čarom in prestavljena v svet bajne lepote. »Zgodba pierotova« je v vsakem oziru delo neoporečne visoke umetniške vrednosti. Humoreska »Krocj ene točke« vsebuje zelo zabavne slike bratca Lahko-miselnika. Film »En dan boja avstrijske armade« podaje prvič resnično bojno sliko in nudi lajiku priložnost, da si ustvari predstavo, kako se boj dejansko razvija in odigrava.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!

'V
Slabo prebavljanje
pomanjkanje teka, zaprtje, lenivost črevesa odstranimo s Fellerjevimi nalahno odvajajočimi, želodec krepčajočimi, tek vzbujajočimi rabarbarskimi kro-jticami z zn. „Elsa-Pillen“. 6 Skalile franko 4 K 40 h, 12 škatlic franko 8 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 264 (Hrvatska). Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-Fluid“ 12 steklenic franko 6 bron. Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Rešil je že marsikoga hudih bolečin. Uporabljajo ga pa mnogostransko tudi zdravi!
Gospodarska zveza v Llnbljani
ima v zalogi:
Jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
messsica
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", doth izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljanice v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
I
a
Rogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
f. Metili HW!
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika tzber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleko in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnia, volne, sukanca Ud.
Ifredtiskanje
vsa
ije in vezenje monogramov in ikovrstnih drugih risb.
1

lazijajle mel delavstvom Daše glasilo
,Našo Moč'.
'i-ui 7£‘
Priporočamo cen.jonemu občinstvu oclino domačo tvrdko
/SPip'
Ignac Vok
ecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalno stroje v Evropi in to bo PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna plamena garancij a j
Pouli o vezeniu vsah čas brezplačno. Pridni posredovalci se iSčeiol
"S/	// J/ ////////	// J/	//	w w				^	
j JL & E. SIOiBEHMi " H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ji sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — - Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati S izbiri. Različno platno in Sifoni v vseli kako-1 “ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. « S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti ^ .f v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni .1 prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. v -i	Priznano nizke cene) h ~	t	i	. rr_w'	S.V. \\	\\ w \\	\\	\\	\\	1, M®staa trg Str?. 1® ^ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » ' vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ > pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira | j v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh f | velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ; [_j ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 ^ klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J 1 finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | P žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. | Vedno sveže blago I	~ k "7/ '7/ 7/ 7/	// /7 //	/r II 1/ -- J
najboljša, najsigurnejša prilika zaštedeijel
Ljudsko Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
prilit, t lastni hiši, nasnli Mela Jalan" za iranihaasho nnrkvljo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za' katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4’75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
_______________________Mačelstvo.