DOPPS sprejet v mrežo točk za 
nadarjene
/ / besedilo: Damijan Denac, foto: Univerza v Ljubljani
V prostorih Univerze v Ljubljani je bil 20. aprila 2016 DOPPS 
svečano nominiran za eno izmed prvih 28 evropskih točk za 
nadarjene. Izbor in nominacijo točk za nadarjene so opravili v 
CRSN-ju – Centru za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti 
(https://www.pef.uni-lj.si/crsn.html), ki deluje na Pedagoški 
fakulteti v Ljubljani in ga vodi prof. Mojca Juriševič. CRSN je 
eden izmed 14 evropskih centrov za nadarjene in je del Evropske 
podporne mreže za nadarjene (ETSN). Veselimo se izkazanega 
priznanja za vključitev v to mrežo, hkrati pa vidimo v tem logično 
nadaljevanje svojih prizadevanj na področju izobraževanja in 
razvijanje ustvarjalnosti mladih, predvsem tistih, ki že mladi 
pokažejo nadpovprečno zanimanje za naravo, njeno opazovanje 
in raziskovanje. S tem imamo na DOPPS-u že veliko izkušenj; več 
kot 700 nadarjenih mladih je sodelovalo na naših znamenitih 
Srečanjih mladih ornitologov, pripravili pa so 170 raziskovalnih 
nalog, organizirali smo več kot 20 raziskovalnih taborov za mlade 
ornitologe, ne nazadnje pa z revijo Acrocephalus mladim piscem 
omogočamo, da si pridobijo prve resne izkušnje z objavljanjem. 
S sodelovanjem v mreži se nam odpirajo nove priložnosti za 
izmenjave mladih in za krepitev mednarodne vpetosti, s čimer 
bomo delo z mladimi še izboljšali.
POZOR: Poiščite obročkane 
bele štorklje
/ / besedilo: Al Vrezec, Damijan Denac, Dare Fekonja, foto: Dare Šere
V letu 2015 smo v Sloveniji začeli z obročkanjem belih štorkelj 
(Ciconia ciconia) s posebnimi obročki ELSA (European Laser Signed 
Advanced Ring – evropski lasersko označeni napredni obroček), ki 
so jih razvili na nemškem inštitutu Max Planck. Obročki ELSA so 
varni za štorklje in omogočajo lažje prebiranje, s čimer se število 
najdb poveča in s tem bistveno izboljša uporabnost raziskave. 
Nabavo teh nadstandardnih in naprednih obročkov je v okviru 
projekta »Bela štorklja: ukrepi za ohranitev biotske raznovrstnosti 
v okviru obsežnih infrastrukturnih projektov« omogočil DOPPS. V 
letu 2016 smo v okviru dejavnosti Slovenskega centra za obročkanje 
ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije že drugo sezono z 
obročki ELSA označevali mladiče belih štorkelj v gnezdih po vsej 
Sloveniji. S primerno optično napravo lahko na terenu brez težav 
preberemo številko obročka ali ga fotografiramo, saj so štorkljam 
nameščeni nad peto. Slovenski obročki ELSA imajo oznako SLL W s 
štirištevilčno kodo (glej sliko), pri nas pa se pojavljajo tudi štorklje, 
ki so jih z obročki ELSA označili v tujini, zlasti iz Italije, Avstrije, 
Nemčije in Češke. Da bi več izvedeli o premikih teh ptic, v nadaljnjih 
letih pa predvsem o vračanju slovenskih štorkelj nazaj na domača 
gnezdišča, je nujno potrebna pomoč terenskih opazovalcev. Vsak 
podatek je izjemno dragocen! Podatke o najdbah obročkanih štorkelj 
zbira Slovenski center za obročkanje ptic, podatek in morebitno 
sliko ter okoliščine najdbe pa lahko sporočite koordinatorju 
obročkanja Daretu Fekonji na e-naslov dfekonja@pms-lj.si. On vam 
bo tudi sporočil, kje in kdaj je bila ptica obročkana. Vsak podatek 
šteje in ni slabih ali nepomembnih najdb!
O razvoju Krajinskega parka 
Središče ob Dravi
/ / besedilo: Tanja Šumrada 
Območje predvidenega Krajinskega parka Središče ob Dravi in 
istoimenske občine je eden od 34 primerov, ki so jih znanstveniki 
v evropskem projektu PEGASUS izbrali za raziskavo ekosistemskih 
storitev in naravi prijaznega razvoja podeželja. Skupaj z raziskovalci 
z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo tako v maju 
organizirali delavnico PEGASUS, kjer smo z lokalnimi kmeti in 
občinskimi svetniki razpravljali o trenutnem stanju, priložnostih 
in potrebah prihodnjega razvoja občine. Glede na družbeno in 
socialno stanje v regiji ter perspektivo kmetijskih trgov v EU smo 
se prisotni strinjali, da je ustanovitev krajinskega parka za to 
območje zelo smiselna razvojna pot. Sodobna zavarovana območja 
so preizkušena vozlišča za trženje novih storitev in proizvodov, 
ki lahko v lokalno okolje prinašajo visoko dodano vrednost. 
Kot ključne pomanjkljivosti na tem območju so udeleženci 
poudarili predvsem slabo podjetniško iniciativnost, pomanjkanje 
sodelovanja med ponudniki in potrebo po skupni predstavitvi. Da 
bi to odpravili, smo v zadnjem delu delavnice zbrali prve predloge 
za pakete skupne turistične ponudbe in identificirali potrebno 
lokalno infrastrukturo.
Svet ptic 02, julij 2016 48