THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
SLOVENEC
ŠTEV. (No.) 89.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV . DRUŽINE V JOLIETU.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
CHICAGO, ILL., PETEK, 6. MAJA — FRIDAY, MAY 6, 1927
— S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI«
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK XXXVL
JUGOSLOVANSKO LJUDSTVO ŽIVI V STRAHU PRED GROZEČO VOJNO Z ITALIJO. — V OBMEJNEM PASU OD REKE PROTI TRBIŽU JE PROGLAŠENO OB-SEDNO STANJE. — FAŠISTOVSKI MILIČARJI SO ZASEDLI VEČ OBMEJNiH MEST IN VASI.
DR. LOOMIS, KI JE OBDOLŽEN UMORA IN PRIČA.
Pariz, Francija. — Zaupna nota jugoslovanske vlade jo o-brnila pozornost francoske, angleške in drugih vlad na italijanske vojne priprave na jugoslovanski meji. Jugoslovanski listi prinašajo vznemirljive vesti; pravijo, da je obmejni pas od Reke do Trbiža zaseden od fašistovskih miličarjev, katerih so vsa mesta in vasi polne. Proglašeno je tudi v teh krajih obsedno stanje.
V Korici, kjer je bila doslej basa divizije, se je spremenila \ bazo celega armadnega ko-1 ra. Uradna poročila iz Kima glase, da ni nič vznemirijo • •ga .Nihče pa ne verjame las-j 1 im listom, četudi so poročila! radna. Jugoslovanska vlada njeno ljudstvo je vznemir-»'iio in pravijo, da je položaj rajno resen. Tudi izkrcava-<' italijanskih čet v Albani-
VODA PODRLA SPET NASIPE.
priprave za
i:
so smatra kot
ino.	j
Jugoslovanski diplomati si zadevajo prepričati Vel.' lanijo in Francijo, da v tali' negotovem položaju se ne /n..re Jugoslavija razvijati, in >eli skupne akcije omenjenih • Iržav, ali Anglije same, da' "repreči Italiji, da ne prevrne Kvrope iz ravnotežja s tem, ko i1 zajeda vedno globlje v kra-j na Balkanu.
FEDERACIJA VZHODNE AFRIKE.
Anglija dobi nov dominij, ko ' se bodo štiri kolonije strni-; le skupaj pod imenom Federacija Vzhodne Afrike.
—o—
London, Anglija. — Uradniki kolonijskega urada in guvernerji štirih največjih kolonij, so se v Londonu sestali skupaj in se sporazumeli za spojitev njih držav v nov do-minij angleškega imperija, pod imenom Federacija Vzhodne Afrike. Kolonije, ki bodo tvorile nov dominij so sledeče : Uganda. Kenya, severni del Rhodesia in ozemlje Tanganvi-ka, nad katerim ima mandat Anglija. Ko bo ta spojitev potrjena, bo Anglija pri Društvu narodov za en glas močnejša.
Načrt-za spojitev zgoraj o-ir en jenih kolonij podpira general Hertzog, ministrski predsednik v Južni Afriki, kakor tudi južno-afriški nacionalisti. Polog drugih važnosti, je za Anglijo nov dominij velikega pomena tudi v tem oziru, da bo lažje nadzorovala afriški trg, za katerega se poganja Nemčija, ki je preje v teh krajih gospodovala in preplavljala trg s svojim blagom.
V fcl ižini St. Joseph je voda preplavila veliko ozemlja in pregnala ljudi iz njihovih domov. — Število beguncev je narastlo na 250,-000.
—o-
....New Orleans, La. — Ob reki Mississippi, v bližini St. Joseph med Vicksburgom in Nat-ches, je voda podrla spet nekaj nasipov in preplavila veliki del ozemlja, ljudje so bili primorani zapustiti svoja doni ovja in se pridružiti armadi beguncev, ki je narastlo že na 250.000 oseb.
Ogromna je škoda, katero povzroča katastrofalna poplava. Bombažova in druga polja j so uničena, vse je pod vodo. V j Louisiani, Arkansas in Mississippi je nad 15.000 štiri jaških nil i zemje preplavljene.
Železniški promet na Vicks-burg, Shreveport & Pacific ■ železniški progi je prekinjen. I Mnogo je še krajev, ki so ogro-1 ženi in si ljudje ne upajo za-! tisniti ponoči očesa ter čakajo' povelja, kdaj jim bo treba zapustiti domačijo in bežati pred deročo vodo.
Mesto Chicago je prispevalo k skladu za poplavljence sko-ro pol milijona dolarjev. Prispevki se pa še dalje nabirajo. International Harvester kom-panija je dala $6000.
-o-
OLJNE KOMPANIJE V MEHIKI SLABO DELAJO.
Slika nam predstavlja dr. Franka Loomisa, odličnega zdravnika v Detroitu, katerega obdolžujejo, da je usmrtil
svojo ženo, katere truplo so našli doma meseca februarja. _
Ženska na sliki je Mrs. Gertrude Newell, katero je sodišče pozvalo, da izpove, kar ji je znano o zadevi.
KRIŽEM SVETA.
— Oslo, Norveško. — Delavska stranka na Danskem je predlagala, da bi se plačo kralju in prestolonasledniku znižala. Večina v parlamentu je pa bila proti predlogu, to-raj ostane plača kralja še nadalje letno $157,000 in prestolonaslednika letno $12,500.
Iz Jugoslavije«
MANIFESTACIJA ZA VELIKO JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO MISEL V LJUBLJANI. — PREDAVANJA DR. KOSTOVA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Za združenje Bolgarije z Jugoslavijo.
Tako lepe manifestacije za veliko jugoslovansko državno misel, kakor jo je priredila ob
ličastne manifestacije za jugo-slovansko-bolgarsko zbližan je.
Po predavanju pa je mladina priredila po mestu velik obhod, kjer je burno manifestira-
— Teheran, Perzija. — Tu- \	^ ui;uud 00 ]a svoi Datrioti7em
ij živeči Muslemani so na. « predavanja dr. Kostova,	Patiiotizem.
kaj ^ i > v.vi luuciuaiaui ovj iia~ I-r . , , .	,
padli svoje verske nasprotnike, fcUb?J*na zlepf. se Vldela' 30 oseb, moških, žensk in JT™«*Iava mi™' * Je na-trok so ubili, nakar so trapla E°lmla vsop™torno Umonsko zrezali na male kosce in jih!dJ™. Je en°<*usno J*sno, zakopali. Vlada preiskuje za-l°dl°*n° m ™ZduSen° manife~ devo in bo krivce kaznovala. |Stiralf za,zbhzan3e 2 Bolgari' — Indianapolis. Ind. — 0d ,'!e P°kazala Svoje trdno prepri" tukaj poročajo, da bo država	da ^ bolgarski narod
Indiana kupila 2000 akrovitudl bratskl jugoslovanski nasveta ob jezeru, kjer bo na- ™d m da je zadnji čas' da pa" redila park, ki bo stal 1 miljonidej0 vse ovire' ki nas ]očijo od dolarjev.
— Oswego, 111. — Prohibi-
REPUBLIKANKE ZA MODIFIKACIJO PROH. POSTAVE.
STALIŠČE ILLINOISKE PREMOGARSKE INDUSTRIJE.
DANSKI KOMUNISTI BODO USTANOVILI KOLONIJO.
Kopenhagen, Dansko. — Danski komunisti se pripravljajo, da bodo ustanovili svojo kolonijo, kjer bodo delali po načelih komunizma, V to svr-ho so že nabrali vsoto v znesku $100,000, kupili bodo veliko o-zemlja v Jutlandu,
Največja oljna kompanija v Mehiki bo obratovanje za petdeset odstotkov zmanjšala. — Veliko število delav-, cev bo prišlo ob delo.	j
Mexico City, Mehika. —;
Iluasteca Oil kompanija, veliko ameriško podjetje, bo v kratkem odslovilo veliko število delavcev, ker bo svoje o-, bratovanje za petdeset odstot-j kov zmanjšala. Omenjena! kompanija čaka, kaj bo odločilo najvišje sodišče, ki se bavi z zadevo, glede nove mehiške lastninske postave.
V Kaliforniji in zapadnih državah dobijo zdaj Ameri-kanci veliko več olja, kar tudi slabo vpliva na mehiško oljno produkcijo, ki ne more konkurirati olju v Zed. drž.
Za delovno ljudstvo v Mehiki bo to velik udarec, ki dela. velike skrbi delavskim voditeljem.
Huasteca kompanija bo o-bratovala le toliko, kar je pri-* morana, da ne pride navkriž s postavo. Pri mehiški vladi so tega mnenja, da hočejo oljne kompanije z omejitvijo obratovanja prisiliti vlado, da bi ublažila ali preklicala novo oljno postavo, s katero se ameriški oljni magnati ne strinjajo.
Odlične ženske po Zed. državah so vse za to, da se pro-hiaicijska postava modificira ali 18. amendment razveljavi.
New York, N. Y. — Tri tisoč članic ženskih republikan-i skih klubov in odličnih žena ! po Zed. državah je za to, da j se prohibicijska postava modi-Ificira ali razveljavi. Iz 33 dr-I žav je dobil list, ki je glasilo republikank, odgovore na vprašanje, ako so za ali pro-■ ti prohibicijski postavi. 88 odstotkov je proti Volsteadovem zakonu. Izmed 960 žena, jih' je bilo le 107, ki so izjavile, da so zadovoljne s to postavo.
Sledeča so vprašanja, na katera ženske odgovarjajo: "Ali! veruješ, da je 18. amendment^ in Volsteajdov zakon zboljšal! moralo ljudstva?" "Ali veru-! ješ, da se je, odkar je v velja-j vi Volsteadov zakon, v Zed.1 drž. kupčija z opojno pijačo i zmanjšala, če je manj pijan-i cev in če je zdaj manj zločinov izvršenih, kakor jih je bilo pred prohibicijo ?"
Odgovori na ta vprašanja še vedno prihajajo na upravni-štvo lista, drugi mesec bo objavljen rezultat.
-o-
POMEMBNA PRIDIGA ZA KATOLIČANE IN NEKATO-LIČANE.
St. Mary's, Collinwood, O.
/
V nedeljo dne 8. maja ob 10:30 dopoldne bo posebna pridiga za katoličane in neka-toličane v slovenski cerkvi Matere Božje v Collinwoodu. Vabljeni so posebno oni, ki iščejo resnice.
Rev. Vitlu Hribar, župnik.
IRSKI KRALJ TOBAKA JE UMRL.
Belfast, Irsko. — Thomas Gallagher, kralj tobaka na Irskem in največji neodvisen trgovec na britiških otokih, je v Belfastu, v starosti 87 let preminul.
Težka nesreča v Kočevju.
V nedeljo, 10. aprila dopoldne je kuhal 371etni Štefan Fajdiga, uslužbenec industrijalca A. Kajfeža v Kočevju, v večjem kotlu barvo. Pri tem pa je Fajdiga tako nespretno manipuliral, da se je kotel nagnil in se je vrela tekočina zlila nanj. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
Umrl je
na Slapu 9. aprila gosp. Jožef Trantelj, ugleden posestnik in cerkveni kl jučar podružnice na Selih.
-o-
Umrla je
Za zboljSanje Stafika preVno-garske industrije v Illinois je treba tovorniško vozno pristojbino urediti, —o—■
Peoria, III. — tlarry Fish-wick, predsednik 12 okrožja United Mine Workers of America, je ob priliki otvoritve konvencije, katere se je vde-ležilo 603 delegatov rekel, da je edina pot za zboljšanje stališča premogarske industrije v državi Illinois, da se uredi tovorna vozna pristojbina. Iz Kentuckyja in West Virginije dostavljajo premog v Chicago in na zapad v velikih količinah za katerega plačajo voznarine na tono manj kakor pa iz illi-noiških premogovnikov. Fish-wick priporoča operatorjem in premogarjem, naj se poganjajo zato, da se doseže primerna tovorna vozna pristojbina. Fishwick je med drugim tudi rekel, da vsakokrat, ko se je vozna pristojbina na mehki premog znižala, je dobro vplivalo n£ neunijske premogovnike južno in vzhodno ob reki Ohio.
ANGLEŠKE INTERESE V
PALESTINI IMA NA PONUDBO ITALIJA.
Rkn, Italija. — Anglija je ponudila Italiji mandat nad Palestino ip Mesopotamijo, katero sprejme, pa le pod pogojem, da bi ji Anglija in Amerika finančno pomagali za razvijanje ponudene pokrajine. Kolikor je znano, je Anglija s tem pogojem zadovoljna.
Italija je dobila nedavno v Zed. drž. 150 milijonov dolarjev posojila. Ker pa je Mesopotamia bogata, katero bogastvo pa čaka pridnih rok, da bo to tudi kaj koristilo, bi ji posodili še več, ker vedo, da bi jim iz dobička, ki bi ga črpala v teh krajih, lahko dolgove poplačala.
—Merchants, advertise in 'Amerikan&ki Slovenec."
njega.
Predavatelja je ogromni
cijski agenti so zaplenilTna imnožici predstavil z iskrenim Wooley farmi v bližini Oswe- 'Pozdravom v imenu priprav-ga, 111., velike naprave za ku-,lj*alnega odbora akademskih hanje žganja, vredne $20,000. ,drustev akademik Zdolšek. V poleg stoječemu poslopiu so' Dr- Kostov> predsednik jugo-pa našli namočenega žita o- slovansko - bolgarske lige v
krog/ 34,000 galon. Tri osebe, Pariz«. Je v svojem tempera-"	v"!?"3 fr, , 4
<o aretirali	metnem, od navdušene množi- \ RlbTmci v sta,ostl '4 let
—	Berlin, Nemčija. - Bivših vsak čas z viharji ^aplavza Ana |niet rojena Cliha mati nemški cesar Viljem in njego- Prekinjenem govoru izvajal:	Mihaela in uciteljev va družina so dobili od pruske! Velika ™dost je zame to, da 111 Hermana ter znane vlade SI,000,000, kot zadnji morem govoriti v Ljubljani, v obrok od svote $3,000,000, ka- tem slavnem mestu v prednji tere je vlada lansko leto odo- straži slovanstva, v Ljubljani, brila kot odškodnino za pose- ki Je bila za nas Bolgare vedno stva Hohenzolerjev. simbol pravega, čistega jugo-
—	Hansley, Neb. _ Trešči- slovanstva in v katero smo ver-
lo je v poslopje farmarja Ly- kot v sveto mesto ter si že-rnan Jenkinsa. Gospodar in go- Ieli dneva, da izpregovorimo tu spod in ja sta bila omamljena, a svobodno kot člani iste države, sta prišla k zavesti, desetlet- j (Vihar aplavza.) nega sinčka je pa strela ubila, j Ko se je bolgarski narod u-
—	New York, N. Y. — Po- stvarj al, so se njegovi najbolj-licist v Brooklvnu, Charles ši javni delavci v prvih začet-Johnson, je ugrabil 18 letno kih bolgarskega osvobojenja telefonsko operatorico Kateri- zavedali bratske skupnosti s no Rawl. Ves brooklinski poli- Srbi, zavedali so se, da gre ve-cijski aparat je bil na nogah, lika misel od osvobojenja Bol-da bi izsledil ugrabitelja. 'garov pa do osvobojenja vseh
—	Pariz, Francija. — Baron južnih Slovanov. Odtod tudi Edmond de Rothschild je po- znamenita pogodba, ki so jo daril svoto 30 milijonov fran- sklenili voditelji bolgarskega kov za zgradbo znanstvenega osvoboditeljskega gibanja leta zavoda, katerega bodo zgra- 1867 s srbskim knezom Mihaj-dili v Parizu in bo znan pod lom o bodoči skupni bolgarsko-imenom Physico-Chemical Bio- srbski državi. Ravno v istem logy. 'času pa se je pojavilo stremlje-
—	Chicago, 111. — Največji nje za združitev vseh Srbov, hotel na svetu so odprli v pon- Hrvatov in Slovencev v eni dr- R°£aški Slatini, je dobil župni-deljek zvečer v Chicagi. Po- žavi. V istem času se je poja- J0 Marenberg. — Gosp. Martin si op je stoji med 7. in 8. cesto, vil tedaj pokret za osvobojenje Kozar, ki se je vrnil iz Ameri-na Michigan boulevardu. Prva|Vseh južnih Slovanov in za gosta, ki sta se vpisala v knji- združitev v eni državi od Crne-go za tujce, sta bila predsed- ga do Jadranskega morja, nik na Kubi, ki se je nahajaj To veliko misel je v Bolgariji na obisku v Chicagi in pod-, zamenjal formalni špijon nem-predsednik Dawes.	iškega dvora Ferdinand Koburg
—	Fort Myers, Fla. — Tho- z nemško, nebolgarsko mislijo mas A. Edison, ki se je nahajal 0 Veliki Bolgariji, tukaj na oddihu, ker je slabega| Tako je prišlo do tragedije zdravja, se je povrnil spet pro-'in bratskega zločina 1. 1913, ti domu. Ko je zapuščal kraje, tako je prišlo do velike trage-kjer je prebil dva meseca, je dije ]. i9i5.f ki še sedaj tvori rekel, da se počuti mnogo bo- zapreko vsakemu srbsko - bol-lje, rekel je pa tudi, da "Al garskemu zbližanju. Strahote Smith ne bo mkoli izvoljen za L 1915 niso bile dej0 bolgar-predsednika Zed. drž.	|skega naroda, bile so delo zlo-
_ ____ ~~ 0	j činske bande z imenom make-
DRZEN ROPARSKI NAPAD.]donstvujuči. Iz vsega srca pro-
Chicago, 111. — Ob eni uri sim in rotim brate Slovence, da v sredo zjutraj so trije banditi nas spravijo s Srbi! Naj živi ve-vstopili v Hyland kavarno v.lika Jugoslavija od Črnega do Evergreen parku, kjer je bilo Jadranskega morja! (Burno, 40 gostov obojega spola. Ko so navdušeno odobravanje.)
pisateljice Marije Kmetovi-. -o-
Plemenit dar Amerikanca.
G. župnik Čačič je prejel iz Amerike 500 dolarjev. Poslal jih je Štefan Zelko z željo, da se kupijo za cerkev v Črensov-cih božične jaslice. — Rado-darnost naših rojakov pa res ne pozna meje in je včasih prav iznajdljiva, kakor kaže tudi ta slučaj. Ni treba povdar-jati, da je bil dar sprejet z velikim veseljem in hvaležnostjo.
-o-
Gadje.
Pri trganju cvetlic bi bil kmalu pičil modras nekega moža, in sicer nad tako zvano "Drčo" pri Vrhniki, kamor zahajajo nabirat rože otroci in izletniki. Toplo vreme je privabilo tako zgodaj to golazen iz skalnatih votlin.
-o-
Duhovniške vesti.
Gosp. Julij Vajda, kaplan v
ke, je postavljen za provizorja v Črni pri Prevaljah.
jih z revolverji ustrahovali in postavili vse k zidu, so 'jim
pobrali dragocenosti, nakar so čih rož.
Govorniku je bil ob koncu" govora izročen lep šopek rde-
pobegnili. Plen je bil precejšen.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din............-..........$ 9.40
1,000 Din...................... 18.50
2,500 Din-...................... 46.25
5,000 Din....................... 92.00
10,000 Din........................ 182.00
100 Lir......................$ 5.65
200 Lir _______________________$11.00
50o Lir ..........................$26.50
1000 Lir ..........................$52.00
Pri večjih svotah poseben popuat.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
Po njegovem govoru je pri- ZAKRAJSEK & ČEŠARK,
redilo občinstvo v Ljubljani ve- '455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y.
> AMERIKANSKI SLOVENEC
AMCRIKANSKI SLOVENEC
Petek, 6. maja 1927.
Pnri in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
r" Ustsnovlien leta 1891.
Ishsja vsak dan raz tin nedelj, pon-ddjkQT j« dnetor po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslor uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Telefon: CANAL 0098.
Za leto leto. Za pol leta..
Naročnina:
.$5.00 . 2.50
Za Chicago^ JLanado in Evropo:
Za celo leto___6.00
Za pol leta----3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription«:
For one year_______
For half a year__--__
jo pri najtežjem delu angl. valpti po 14 do 16 ur na dan. Mez- se mu pa naši ministranti pride, ki jih prejemajo ti domačini, so po nekaterih krajih naj- kupili z molitvijo rožnega ven-večje 25c na dan. Na Kitajskem plačujejo angleški tovar- ca, kar je bilo" zanj povsem ne-narji v več krajih kitajskim kulijem, ki opravljajo najtežja kaj novega, dela, največ do 12c na dan. In ti delavci producirajo več, ka- Rev. Hajnšek je rodom šta-kor kje drugje, ker delajo po 16 ur na dan. V Indiji je isto. jerski Slovenec, rojen v pre-Angleški gumij in bombaž producirajo angleški kapitalisti ce- krasni Savinjski dolini. Čeprav neje, kakor ga more kaka druga država. Vzrok isti. Kolo-'je šele 6 let odkar je bil novo-nijski delavci, ki opravljajo suženjska dela skoro zastonj, da-|mašnik, je bil že imenovon za jejo temu možnost.	Igvardijana očetov frančiška-
Angleška industrija, ki se čezdalje bolj širi na Kitajskem' nov v Brežicah, kar je jako
™$5.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov nredniitvo no vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-ei, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toč" no, ker s tem veliko pomagate listu.
ter tudi v drugih angleških kolonijah, pa industrijo drugih držav vedno bolj potiska v vedno večje mizerne gospodarske razmere. Zato se pojavlja brezdelje v drugih državah. Vse-2.50jmu temu je vzrok delovna sila angleških kolonij. Ti oprav-^ Chicago, Canada and Europe: jljajo angleškim kapitalistom delo zastonj, zato tudi lahko po-For half ^yrar	~ 3'Jlj ljubno konkurirajo na svetovnem trgu z vsemi drugimi izdelki,
------jpa kljub temu jim donašajo isti največje profite.
Dokler se ne probudi Indija in Kitajska ter se otrese angleškega nadgospodstva, toliko časa bo Anglija gospodarsko neovirano davila vse druge države.—n. *
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.
Zakaj Anglija vlada svetovni trg?
Zadnjo svetovno vojno so povzročile tekmujoče gospodarske razmere evropskih držav. Nemčija se je pred vojno v gospodarskem oziru tako dvignila, da je jelo skrbeti kramar-sko Anglijo, takozvano kraljico vseh morja, da zgubi supre-macijo na morju in z njo vred tudi supremacijo na svetovnem trgu.
Vojna je Nemčijo ponižala. Anglija, njena največja tr-
značilno za še tako mladega duhovnika. Služboval je tudi v Nazarjih v Savinjski dolini ter pozna rojstne vasi in kraje od skoro polovico faranov sv. Cirila in Metoda. — Z velikim veseljem smo ga poslušali, ko nam je v prijateljskem razgovoru pripovedoval novice iz clo-
Narava je vabljiva in Tone bo šel zdaj večkrat v gozd. — Prijatelji in prijateljice, če me ne bo na spregled od časa do časa v teh spomladnih in poletnih dneh v priljubljenem Amer. Slovencu, vedite, da tedaj bom zunaj, iskal bom tiče in si klical v spomin zlate čase iz otroških let, ko smo tiče iskali, piščalke delali in se veselili. Videli se bomo od časa do časa, a bolj pogosto zopet v jeseni, če leto nam da dobrega pridelka iz Kalifornije, da bom napolnil, kar mi je zima in kar so mi prijatelji spraznili v mojem spodnjem štuku. Pika!
Novega je pri nas marsikaj. Te dni smo enkrat zopet usto-
ffeRoe
movine, obnavljal naš spomin ličili novoizvoljeni mestni od
KAJ VSE SE GODI PRI SV.
ŠTEFANU?
vso pomoč in sodelovanje župnije in duhovščine pri njih prireditvah. Katera pa sedaj ne bodo zavihala svojih rokavov, temveč stala od daleč in morda samo "sklenila," da bodo pomagala, naredila pa nič, dobila lco prav tako povrnjeno od|
Chicago, 111.
'Pretečeni ponedeljek so se zbrali odborniki vseh naših ka-
govska tekmovalka, in za njo Francija sta poskrbeli, da se je [toliških društev k skupnemu Nemčiji odvzelo vse kolonije. Zavezniške države pa so se s 'posvetovanju, kaj in kako bo-kolonijami med seboj obdarovale.	'do ukrenili, da bo naš letošnji ^odo..
Kolonije, na kratko povedano, so evropskim državam zla- 'karneval kolikor mogoče velik župnije. Ne pozabite, društva, ta jama v vseh ozirih. Izčrpavajo njihove naravne zaklade, |USpeh. Bila so zastopana vsa ro^a	umiJe' obe Pa
izkoriščavajo njih ljudstvo pri proizvajanju itd.	Inaša društva. G. župnik je o- °^raz« ■No> Pa kaJ govoril!
Kdor je kedaj proučeval svetovne gospodarske razmere 'tvoril zborovanje in povedal, KedaJ se Pa še Svetoštefanci in položaj svetovnega trga, ta se čestokrat čudi, kako je mo- Ikako daleč je že cerkveni go- niso Pokazaii? Kedaj še niso goče Angliji obdržavati supremacijo — to je prvenstvo in nad- 'spodarski odbor prišel s pri-vlado na svetovnem trgu. Da, na pogled se zdi čudno. Če pa Jpravami za to veliko priredi-stvar preiščemo do korenine, pridemo do one svetle točke, ki !tev. Nato se je izvolil odbor, ki nam osvetli ves ta položaj, da vidimo, zakaj je to Angliji mo- 'bo vodil celo stvar. Izvoljeni so
£°ce-	bili enoglasno za predsednika
Anglija je geografično v Evropi čisto mala državica. Nje- iMr. Leo Mladič, za podpred-na zemeljska površina šteje komaj nekaj nad 50.000 kvadrat- 'sednika Mr. Martin Kremesec, nih milj. Ta velikost je približno tolika, kakor površina drža- tajnika Mr. John Gottlieb in ve New York. Njeno prebivalstvo, to je samo v Angliji, šteje Ijvir. John Horwath, blagajnika komaj okrog 35 milijonov. Po številu je manjša kakor Italija. !mi\ Alojzij Nečimer in Mr. Al-
Zakrajšek, zapisnikarja
na brezskrbna otroška leta, pravil nam o naših sorodnikih, znancih in prijateljih, katere smo pred davnimi leti zapustili. Nekako tako, kot bi nam prinesel košček domovine, se nam je zdelo njegovo pripovedovanje, ki nam je vzbudilo hrepenenje jpo rodnih krajih. Domovino jsta smo zapustili, ker se nam je zahotelo boljšega kruha, kot ga nam je zamogla nuditi rodna !gruda. Čeprav živimo tukaj v boljših razmerah, nam vseeno neštetokrat misli uhajajo na-|Zaj, na ubožno, a vendar tako I milo, nepozabno rojstno vasi-Marie Prisland.
Iz ugankarskega kotička. —
Dragi Mimogrede! Tu imaš u-ganko, ki jo objavi naročnikom v rešitev. Nagrade ne razpisujem. Upam, da bo radi tega vseeno O. K. Saj zabava pri u-gibanju je več vredna, kakor vse nagrade. Evo je uganke:
Uganka št. 2.: Kdor me napravi, me ne potrebuje; kdor me kupi, me noče; kdor me pa potrebuje, pa ne ve. — Kaj je to?
—Ig. Vagar, X. Duluth, Minn.
Rešitev uganke bo objavljena 17. maja.
Uganko št. 1. so rešili: Jack ima 46c, je pravilna rešitev. — To je najprvi uganil Frank Krall, Milwaukee, Wis., in jo vsled tega upravičen do razpisane nagrade. — Drugi so uganili: Marie Janezich, Mihvau-
bor. Tupatam bodo nastavljeni kaki novi uradniki, kajti razmere političnih strank tako zahtevajo. Drugače je v našem mestu po starem, v kolikor se tiče političnega življenja.
Stavbinstvo v našem mestu dobro napreduje. V sredi meje pozidanih in prenovljenih več velikih poslopij, kar bo kee, Wis., Mary Terček, North dalo mestu zopet lepše Rc< . Chicago, 111., John Dolinar, Ir.i-Tudi po našem hribu rastejo perial, Pa.. Frances Mohorič, lepe nove hiše, med katerimi Strabane, Pa., Mrs. Martin l!a-
Toda ta mala Anglija vlada Irski, Kanadi, Avstraliji, bin Škotski, skoro polovici Afriki, Indiji, številnim otočjem širom morja in gospodarsko in politično tudi Aziji.
Mala Anglija v Evropi ni nič drugega, kakor njen "main headquarter" — glavni urad, od kjer vlada svetu.
Na te geografične in politične razmere smo krenili samo
bili fantje? Imamo kako zgago vmes, pa te ne štejejo. Te so ravno naš "pušelc" za klobukom. Odbor. -o-
KAKO SE GIBLJEJO V SHE-BOYGANU?
IZ URADA DRUŠTVA NAJ-SV. IMENA.
je več slovenskih.
Gospa Štorklja tudi vedno prinaša našemu mestu in na.-i slovenski naselbini no* ega napredka. Te dni ga je princ ia Mr. in Mrs. Geo. Lobasu ;a 516 Charlesworth Ave. Dobi! so čvrstega sinčka, ki so jia v ' veseli. Ime so mu dali Jožef. Potem se je se oglasila pri družini Mr. in Mrs. John Nem-iii•!'.•, na 202 Rose Si. Tu pa je pusl:~
Mr. Joseph Kremesec. — Vsa naša društva so naprošena, da I
v svojo oskrbo po en Katera bi ne mogla ' tega sprejeti, naj sprejmo po
sprejmo "štant."
Sheboygan, Wis.
Od 29. aprila do 1. maja smo pri fari sv. Cirila in Metoda imeli 40urno pobožnost. Vodil jo je pred kratkim v Ameriko dospeli
trenotno, kar bo nam pozneje pojasnjevalo, zakaj je mogoče java društva enega. Farani se angleškim kapitalistom vladati svetovni trg.
Po sklenjenem premirju se je Nemčija znašla v neznos
!dvj
zlasti pozivajo, glede našega avtomobila, ki bo
da hite zlasti
glavna stvar. Avtomobil je razstavljen pri Frank Breska, na vogalu 25. ceste in Kedzie Av. Rojaki si ga lahko ogledajo. Krasen je in vreden deset centov. Kajti za to ceno ga bo nekdo dobil.
nem gospodarskem stanju. Iz te neznosnosti jo je rešila samo nemška podjetnost in pridnost. Nemški delavci so šli in so žrtvovali vse svoje udobnosti, kolikor so jih imeli, žrtvovali so osemurni delavnik in se zavezali državi, da bodo delali eno uro več za plačo, eno uro pa za državo, to je 10 ur na dan. Če se je kedaj kak narod pokazal, tedaj se je v tem oziru pokazal nemški narod.
Anglija si je na tihem mela roke, ker ona je pri igri v svetovni vojni največ dobila. Pobasala je števfine kolonije in važne trgovske in prometne točke po raznih delih sveta in zopet ji je ostalo prvo mesto na svetovnem trgu.
Angleški delavci v Angliji so praktično najbolj disciplinirani delavci na svetu. Tudi so v primeru z delavci na evropski celini najbolj plačani in imajo v Evropi najboljši življenjski standard, dasi seveda ni, kakoršen bi moral biti.
Angleškim kapitalistom bi s produkti, ki jih producirajo samo na Angleškem, nikdar ne bilo mogoče tekmovati na svetovnem trgu. Njeni izdatki za proizvajanje bili bi previsoki(larjev kot ustanovnino za našo in cene drugih industrijskih držav bi učinkovito konkurirale'šolo. In ves čas nam je pridno proti nji.	N	i pomagal, kjerkoli je bilo tre-
Ampak angleški kapitalisti delajo drugače. V zakupu j ba. Tako nam bo tudi sedaj._
imajo petrolejske vrelce skoro celega sveta izven Amerike. i Zato, farani, krepko na delo. Indija je neizčrpna dežela gumija in drugih stvari. Kanada,'Ako bo vsak faran, prav vsak, največja svetovna žitnica, Avstralija in druge kolonije, vse to | storil svojo dolžnost, bomo za je pod angleškim klobukom. Poleg vsega ima Anglija močno j daleč lahko prekosili župljane postojanko na Kitajskem. Vse morske ceste so skoro pod nje- sv. Pavla, ki so lani naredili či-no kontrolo. Torej, kakor Anglija piha na svetovnem trgu, jstega dobička nad devet tisoč, tako se godi.	! Posebno bomo letos videli, ka-
Angleški kapitalisti imajo vse polno tovarn po kolonijah, tera društva so z nami. Taka na Kitajskem in dr.,kjer zaposlujejo domačine,katere priganja-1 društva naj potem pričakujejo
Naš alderman Mr. Dennis Horan se je te dni vrnil v mesto s svojih počitnic in nam obljubil, da bo krepko pomagal zlasti glede prostora. Naročil nam je, naj kar krepko nadaljujemo svoje priprave, za vse drugo bo pa on skrbel. Mr. Horan je fest človek. Kakor se še spominjate, je dal prvih sto do-
Rev. Odilo Hajnšek. Pridige tega gospoda so bile nekaj znamenitega. V teku 17 let, odkar naša fara obstoji, smo imeli priliko slišati več dobrih misijonarjev. — Splošno mnenje faranov pa je, da je P. Odilo eden izmed najboljših pridigarjev, kar smo jih še v Sheboyganu slišali. Tako vneto, tako prepričevalno govori, da bi ga človek cel dan poslušal. Z veseljem smo seznali, da nas na jesen zopet obišče.
Prvo nedeljo v maju, ali na dan sklepa 40urne pobožnosti je 42 fantkov in deklic vprvič pristopilo k sv. obhajilu. Kot vsako leto, tako so tudi letos č. šolske sestre
Chicago, lil. i
Vsem članom društva Najsv. Imena se naznanja, da bo imelo sejo prihodnjo nedeljo, to je 8. maja zvečer ob pol 3. uri v jla mlado hčerko. Tako vidite,
cerkveni dvorani. Zato ste na- «»re ta večng P<*ovalka ni-pre-prošeni vsi možje in fantje, da se gotovo udeležite, ker je zelo j važna zadeva.
Dne 19. junija 1927 bo po
novitev evharističnega kongresa ob priliki obletnice v Mun-delein, 111., in bo ob tej priliki velika slavnost, pri kateri bodo sodelovala vsa društva '\ajsv. Imena chikaške nadškofije. Zato je jako važno, da se pogovorimo ter da se vsaki član društva Najsv. Imena gotovo udeleži.
S sobratskim pozdravom
Leo Mladič, predsednik, jrija Fr. Kozjek, tajnik. -o-
stano od hiše do hiše,
od kid* ta svet sloji. Potn
j sta nobenemu ne pokaže
ine svojega rojstnega iisi i
j ta je na vse prt Tone jo le včasi
m v nt:
niti Zvi-
ege, a', pak zaloti i:1, kai
juk, Homeville. Pa.. Ant. Cvetko, Cleveland. O.. Mrs. J. Pi-stutnik. Cleveland, O. — Vsi drugi so napačni. — Na uganko s!. 1. jt- odgovorilo 49 rojakov in rojakinj, kar pokazuje, ida je zaviadalo veliko zanimanje za isto.
ZaK:ai ? žejo pisceta iz jajca.
( - Krateč in sestrica L a videla, jkako so mala pisceta prilezla !iz jajce. Ur i strica t "ga j rekel: "T Jaz pa vem ,ta iz jajc!" ["Zato, ker sicer skuha
aiec . Viuel, ea senc razumi, pa ji je i tega rit razumeš! , >: tk \ i ležejo pišče-— "No, zakaj?" - --e «"»ji jo, (i:l bi jih
napiše o njej v ia list. Ob.n družinama mojo čestitke!
Tone s hriba.
V

an
NAZNANILO.
Pravkar smo dobili iz stare-|ga kraja nove Šnr.irnice za leto
Vtl i
'gospou letal ijalec: "Ali S"l>a, mojo •Prodajalec
ski
trgovsm n in tia. sa išče t
rot
.eno sem zgubi! "Žalne obleke
do-
bite v prvem nadstropju
192'
,nja
hovnik
Vojak uirici: i naj-'1 emu
TONE BO ŠEL TIČE ISKAT..,
Joliet, 111.
In prišla je pomlad. Priroda je oživela, ko je Vesna dahnila v njo novega življenja. Trata, gozd in vrt, vse je ozelenelo. Tički so prišli iz juga in nam drobijo nebeške pesmi. Soince je vsak dan gorkejše in vleče
rastline iz zemlje. Postalo je pripravile naše jzdaj v hiši dolgčas, narava pa
otroke nad vse slovesno za se smehlja zunaj in vabi nas v sprejem prvega sv. obhajila, 'svoje obširno kraljestvo. Na vse zbrane, zlasti pa še na | Nedelja je, lep dan in jaz Rev. Hajnšeka je napravila ta sem bil zunaj tam na trati. Kdo slovesnost mogočen utis. V pri- jnaj zdaj doma za pečjo sedi. jateljskem krogu se je pozneje Spominjal sem se mladih let.' izrazil, da ni bil še nikdar tako jKje ste? Samo spomini še žive. ginjen kot je bil ob pogledu na O kako smo kot mali dečki naše nedolžne prvoobhajance. .skakali takle čas po tratah. — Ameriške šege so mu še nove in jlskali smo tiče in kadar jih je kaj takega ni pričakoval. Go- 'kateri najdel, je držal en čas tovo je, da so njemu bili naši v veliki tajnosti. Samo povedal otročiči živa pridiga in da bo sem: jaz sem pa tiče najdel.
Kje pa? — se je oglasilo 10 ali
za vedno ohranil spomin na svoj prvi obisk v Sheboyganu. Dopadlo se mu je tudi lepo u-brano cerkveno petje, zlasti so
več grl. Tega pa ne povem. In drugi je naredil zopet tako. O prijetni spomini!
Vojaška ljubezen. Knjiga se imenuje: "Ma-,j" pisal svoji ljubici ku vzor krščanskega življe- |"To pismo ti prinese m spisal dr. Fr. Kruljc, du- dražji prijatelj Mozolc.
lavantinske škofije. — vragu sem dolžan par kvodrov. Knjiga je pisana času primerno ki jih naj pri tebi zazre, zato in izredno zanimivo, zato je mene ta teden ne bo k tebi na velike vrednosti za vsakega ka- večerjo. Ako pa bi te hotel po toličapa, posebno pa častilci večerji poljubiti, pa vsekaj sit-Marijini ne smejo biti brez te nobo po gobcu." knjige. Cena 05c.	* * *
Dru^e Šmarnice, katere ima- Dva pijančka sta se razgra-mo v zalegi:	jaje guncala po cesti. I Vise I je
Marija v predpodobah, Jos. policaj ter ju opozoril. "Ali ne Vole.	(vesta, da morata iti ponoči tiho
Znamenje na nebu, J. Jerse. in mirno domov?" Marija in sv. maša, Val. Per- J "Ja, kdo pa pravi, da greva nik.	.	že domov," se zadere1.a na po-
Lavretanske šmarnice, Jos. licaja. Jerše.	|	* *
Na Sv. Goro, Miroslav Bru-| Berač in potica. — Berač: mot.	j'Trosim, ali imate morebiti
Smarnice arskega župnika. malo potice za siromaka; že Marija vrtnarica, J. M. Saj- dva dni nisem imel grižljaja v geršmid,	ustih."
Cena navedenim knjigam jej Gospodinja: "Potico? Saj bo 95c komad.	tudi navaden kruh dober."
Knjigarna Amer. Slovenec, j Berač: "Včasih da, toda da-1849 W. 22nd St., Chicago, 111. nes je moj rojstni dan."
-o-^	|	* * *
NE ČAKAJ, da pride kdo poj Se izravna. — Gosi * "V po-naročnino v hišo; ako ti je po- tiči so muhe." tekla naročnina, pošlji jo sami Gostilničarka: "No. saj so čimprej moreš na upravo lista.'tudi rozine vmes."
ATALA.
To so bile besede moža iz pečine; njegova veljava je bila prevelika, njegova modrost pregloboka, da bi ga ne ubogal. Že drugi dan sem zapustil svojega častitljivega dobrotnika, ki mi je dal, stiskajoč me na svoje srce, svoje zadnje nasvete, svoj zadnji blagoslov in svoje zadnje solze.
Šel sem k grobu: bil sem presenečen, ko sem tam našel majhen križ, ki se je vzdi-goval nad smrtjo, kakor se vidi jambor ladje, ki se je razbila.
Sodil sem, da je puščavnik prišel ponoči molit na grob; to znamenje prijateljstva in pobožnosti je učinilo, da so v obilici tekle moje solze.
Skušnjava me je obšla, da bi grob zopet odprl in da bi še enkrat videl svojo ljubljenko; neki verski strah pa me je zadržal. Sedel sem na sveže nametano zemljo. Ko-
molec uprt na kolena in glavo podpirajoč z roko, tako sem obstal, potopljen v naj-grenkejše sanjarije.
O Rene! Takrat sem prvikrat resno premišljeval o ničevosti življenja in še večji ničevosti naših načrtov! O moj otrok, kdo pa še ni o tem premišljeval! Jaz sem samo star jelen, od zim pobeljen; moja leta tekmujejo z onimi vrane: vendar pa, kljub tolikim dnevom, ki so se nakopičili nad mojo glavo, kljub tako dolgi življenski izkušenosti, še nisem srečal človeka, ki bi ne bil v svojih sanjah o sreči varan, niti srca, ki bi ne imelo v sebi kake skrite tožbe. Na videz najbolj vedro srce je podobno naravnemu vodnjaku savane Alašuje: površina se zdi mirna in čista, toda če pogledaš v krnico, bi videl velikega krokodila, katerega redi vodnjak v svojih vodah.
Ko sem tako videl nad tem mestom bolesti solnčni vzhod in zahod, sem se druge-
ga dne ob prvem kriku štorklje pripravljal, da zapustim posvečeni grob. Odšel sem od njega kakor od mejnika, od katerega sem se hotel spustiti na pot kreposti. Trikrat sem poklical Atalinega duha; trikrat je odgovoril duh pustinje na moje klice pod pogrebnim lokom. Potem sem pozdravil vzhod in v dalji sem zapazil na gorskih stezah puščavnika, ki se je odpravil h koči kakega nesrečneža. Padel sem na kolena in ko sem tesno objel grob, sem zaklical: "Spi v miru v tej tuji zemlji, ti preveč nesrečna deva! Za plačilo za tvojo ljubezen, izgnanstvo in smrt, te zapušča celo Šakta!" Potem sem se zelo jokajoč ločil od Lopezove hčere; odtrgal sem se od teh krajev in ob spomeniku narave sem pustil najvzvišenejši spomenik, ponižni grob kreposti.
Epilog.
Natšez Šakta, sin Utilisija, je povedal to zgodbo Evropejcu Rene ju. Očetje so jo pri-
povedovali otrokom in jaz, popotnik v daljnih deželah, sem po resnici povedal to, kar so mi Indijanci sporočili. V ti povesti sem videl sliko poljedelskega naroda, vero, prvo človeško zakonodajalko, nevarnost nevednosti in fanatizma v nasprotju z lučjo, ljubeznijo in s pravim duhom Evangelija, borbe strasti in kreposti v preprostem srcu med triumfom krščanstva nad najdivjejšim čustvom in najstrašnejšim strahom: nad ljubeznijo in smrtjo.
Ko mi je neki Siminol to zgodbo povedal, se mi je zdela zelo poučna in lepa, ker je vanjo vpletel cvetlico puščave, lepoto družinskega življenja in neki preprosti način pripovedovanja bolesti. Toda ena stvar je še ostalr.. ki je še nisem zvedel. Prašal sem, kaj se je zgodilo z očetom Aubryjem in nihče mi ni mogel tega povedati. Nikdar bi ne bil tega Vedel, če bi mi ne bila Previdnost, ki vse vodi, tega odkrila, kar sem
iskal. Stvar se je tako-le zgodila:
Hodil sem po obrežju Meschacebeja, ki je nekdaj tvoril južno mejo Nove Francije in želel sem videti drugo čudo tega kraljestva, slap Niagaro.
Prišel sem že blizu tega vodopada, ko sem neko jutro zagledal v deželi Aganon-sijonov (Irokezov), korakajoč čez planjavo, neko ženo, ki je pod drevesom sedela in je imela na svojih kolenih mrtvega otroka. Tiho sem se približal mladi materi in slišal sem jo, kako je rekla:
"Če bi bil med nami ostal, dragi otrok, kako bi tvoja roka krasno napenjala lok! Tvoja roka bi premagala besnečega medveda in na vrhu gore bi tvoje noge tekmo-movale v teku s srnjakom. Beli hermelin pečine, tako mlad, moraš iti v deželo duhov! Kako boš tam začel živeti? Tvojega očeta še ni tam, da bi te hranil s svojim lovskim plenom.	(Konec prih.)
Petek, 6L maja 1927» —1_
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Kako nastanejo povodnjih
Največja povoden j v zgodovini reke Mississippi sedaj razsaja. Pričakovali so jo že pred osmimi meseci, ko se nič ni dalo storiti, da se povodenj prepreči.
Sedanja povodenj je začela že kasno v avgustu lanskega leta, ko so nastopila velika deževja, ki so natekla vodovja e-nega ali dveh rek v Kansasu in Oklahomi.
V oktobru je bila povodenj rek Arkansas in Neosho, ki je provzročila škodo kakih 40 milijonov dolarjev. Lani v jeseni je zastopnik federalnega vremenskega urada videl kepe blata, lepeče na steblih koruze, deset čevljev visokih, daleč proč sredi prerije. Potem je de-ževje prešlo na vzhod čez države Missouri, Illinois, Ohio, Tennessee, Kentucky in Cumberland porečje. In vse to se je zgodilo v letnem času, ko je drugače najmanj vode v reki Mississippi in njenih pritokih.
Vremenski urad je tedaj znal, da, ako bo v nastopni zi- [poplave, mesto da bi utekli, ko mi in spomladi veliko dežja !so posvarjeni.	/
--J ' *
»ekoliko milj daleč od New Orleansa.
Poročila o pretečih povodnjih so bržkone najnatančnejša prorokovanja, ki jih izdaje federalni vremenski urad. In svarila se izdajejo toliko časa vnaprej, da je mogoče ukreniti potrebno v sili.
Svarila vremenskega urada imajo velikanski pomen za prizadete prebivalce, ki se po njih nemudoma ravnajo, dasi morda splošno občinstvo o njih veliko ne izve, dokler ni zares prišlo do povodnji. Inženirji in nadzorni sveti, ki se brigajo za nasipe ali jezove ob reki, organizirajo takoj svoje delavce in spravljajo vse potrebne priprave na lice mesta. Nasipi se u-čvrščajo in prebivalstvo se opozarja na pretečo nevarnost. Ali v porečju dolnjega Mississippi-ja prebiva mnogo tisoč črnih farmarjev in delavcev s svojimi družinami, ljudje, ki dostikrat obtičijo v svojih hišah in rajši splezajo na strehe sredi
ČETE SEVE RNE ARMADE BEŽE PRED KANTONCL

Slika nam predstavlja prizor ob priliki umika severnih Čet ob reki Jangce, ki so bežale pred zmagovitimi četami južne armade. Topove in druge stvari, kar so bili v stanu rešiti,1 so naložili na ladjo, s katero so se pi-epeljali čez reko.
Kanada.
Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada.
(Konec.)
Vse je nekako tiho tukaj. —I javimo, da smo proti temu, da
Farmarji so na delu in čas večjega naseljevanja je minul. Naseljevanje je za notranje življenje Kanade velikega pomena. Vprašanje je, kaj se da pričakovati od novonaseljen-cev? Koliko prida bodo državi in državljanom? Na lanskoletnim in letošnjem naseljevanju pa le zapazimo nekaj zanimivega. Kanada, kakor tudi A merika sta se nekako zedinili v ideji, — kar pa je le bolj privatni propagandi pripisati, — <!a so severni narodi (razun Ircev!) boljši materija 1 za naseljevanje v Ameriki in tu kot pa drugi Evropejci. Pri tem vsak vidi, kam pes taco moli; ti narodi so nekatoliški. Nekako se vsiljuje človeku pri tem misel.
bi se onim izvan Kanade dali izvanredni privilegiji, ki niso dani niti kanadskemu državljanu."
Parafraze k tej rezoluciji ni potreba. Do sedaj so si morali Kanadci pač sami pomagati in so s samopomočjo dospeli do lepega uspeha. Seve čutijo neko zapostavljenje za onimi, ki za Kanado še nič niso storili, pa bi imeli privilegije pred njimi. To tembolj, ker ti naseljenci bodo ostali angleški podaniki s skoro predpravicami pred domačini. V petih letih se delaven in previden farmar tukaj postavi na svoje noge: koliko jih bo od teh tisoč družin v tem času obstalo samosvojih na farmah. nam malo razložijo bese-
čez normalo, je velika povodenj neizogibna. Ali nihče ne more uganiti vnaprej količino dežja in zato niti vremenski urad ni mogel prerokovati veličino sedanje povodnji.
Poplave nastanejo v porečju Mississippi a, kadarkoli je nenavadno veliko deževja v spomladi, kajti pokrajina ob veliki reki in njenih pritokih jako plana in ne drži deževnice kot se to godi v goratih in gozdnih pokrajinah. Raz vseh Irani se deževnica priliva v rets ki pritakajo v Mississippi in dosledno kmalu napolnijo veliko reko z deročim vodovjem.
Dokler bodo ljudje poskušali držati vodovje Mississippija in njegovih pritočnih rek znotraj ozkih mej, do tedaj bodo morali obračati stalno pozornost na nevarnost povodnji. V minulih dobah se je reka sama brigala za to po svoje in si napravila obsežna odtočišča. Člo-vek pa je zgradil čez 2000 milj nasipov, da napelje tok vodovja znotraj struge, njemu ugodne. Nasipi so tako napravljeni, da bi morali vzdržati pritisk struje, in zares dobro držijo. Ali ako se voda cedi skozi malo luknjo v nasipu, razpoka lahko postane večja in večja in ga umetni nasipi ali "levees' 'deroča struja se izlije v planja-
To in ono iz širokega sveta.
kot jih tam imenujejo) ne i i ore j o več ustavljati. Čim vo-iia udere skozi nasip ali preseda višino nasipa, poplavi vso okolico, ki leži le par čevljev visoko nad normalno površino reke.
Kasno v decembru je 1 j ilo veliko deževja v državah Tennessee in Kentucky. Nato se je poročalo, da je reka Cumberland presegla vse rekorde in da voda reke Tennessee je bila jako visoka. Ti dve reki se zlivata v reko Ohio, ki pritaka v Mississippi. Velika deževja so natekla reko Ohio že v januarju in potem se je deževanje še bolj razširilo čez deželo. Tekom marca je vsak pritok Mississippija — od Des Moines, Ia., proti jugu in vzhodu — bil v stanju povodnji.
Ni dvoma, da je sedanja visoka voda ena izmed najvišjih, kar jih je kedaj bilo v Missis-sippiju. Povodenj 1. 1922 je druga največja in ona 1. 1882 stoji na tretjem mestu.
Federalni vremenski urad razpošilja vsak dan leta poročila o pretečih povodnjih, nekdaj štiri tedne vnaprej, neki ia i le IS ur. Naraščeno vodovje Mississippija se nabira iz
vo onkraj nasipa, kakor se je to zgodilo v sloviti povodnji pri Davtonu. Dasi so ti nasipi zgrajeni vedno višje in višje in dasi jih postavljajo vedno bolj proč od brega, nekje cele dve milji daleč, vendar reka utegne ob priliki zahtevati in si vzeti več prostora.
Nekoliko stotin dolarjev, potrošenih za laboratorijske študije o poplavah, bi preprečilo mnogo milijonov škode, kakor trdi ameriško društvo civilnih inženirjev in ameriško društvo mehaničnih .inženirjev.
Federalna vlada in države so potrosile mnogo stotin milijonov dolarjev v poskusih, da rešijo vprašanje Mississippija, ali je še vedno mogoče, da ena sama razpoka v nasipu pro-vzroči poplavo 5000 kvadratnih milj najrodovitnejše zemlje na svetu in kar čez noč škodo kakih 25 milijonov dolarjev.
Ameriško ljudstvo je že nabralo približno štiri milijone dolarjev za pomoč poplavljen-cem v srednjem in južnem za-padu. Kdor hoče pomagati, naj pošlje svoje prispevke Ameriškemu Rdečemu Križu. -o-
POBIJANJE REVMATIZVlA.
Zdravniki so prišli v poslednjih letih do zaključka, da spuria tudi revmatizem med bolezni, ki uničujejo človeško zdravje v toliki meri, da ga bo treba skoro uvrstiti med epidemije in ga pobijati z vsemi sredstvi. C«: se revmatizem koga loti, ga muči mesece in mesece, da cela leta, in ne izgine v mnogih primerih do konca življenja. Bolezen bolnika pohabi in ga v gotovih primerih napravi celo za invalida.
Angleško ministrstvo za narodno zdravje se tega dejstva zaveda v veliki meri. Naročilo je zdravnikom, naj izdelajo o revmatizmu natančen statističen pregled. Uspeh tega dela je bil naravnost porazen. Samo v Angliji zboli vsako leto na revmatizmu 370,000 cluš. Bolniške podpore, ki se izplačajo revmatikom vsako leto, dosežejo povprečno dva miiijona funtov. Če prištejemo k tej svo-ti še druge izdatke, vidimo, da mora žrtvovati industrijsko prebivalstvo v Angliji vsako leto preko 4 milijarde samo za pobijanje revmatizma.
Švedsko zdravniško udruže-nje je pred kratkim izdalo zbirko razprav o revmaiizmu, iz katerih izvira, revmatizem med prebivalstvom več škode kot jetika, in da zna-
šla tja in kdo jih je zašil, tega on ne pove. Bila pa sta notri — in to tudi prav prava, ukradena, kar so ugotovili po številkah serij. — Mož se je zagovarjal, da je našel ta denar na černuškem mostu in ga je skril samo radi tega, da bi ga ne zalotili radi prikritja najdenine. — No in konec je bil, da so obsodili tudi tega prefriganca na 3 mesece težke ječe.
-o-
druge napake tudi v dvomljivih slučajih, ko ostali zdravniki ne vedo, kje tiči vzrok, da peša bolnikovo zdravje.
-o-
SOVJETSKI GASILCI. Stvar se je pripetila v Citi v Sibiriji.
Na zatožnih klopeh pred
da bi se imela bitka med kato- de prejšnjega našega premier-
liško in nekatoliško vero vršiti j ja Charles Dunning, ki jim je v
na novem svetu. Pa prepustimo Londonu rekel: "Kdor se zana-
to špekulacijo prihodnosti in se jša na vladno pomoč v Kanadi,
obrnimo k ekonomičnemu po- .ta naj ostane doma."
menu te ideje. Kar se tiče na- j On je vedel, kaj je govoril.
seljevanja v Kanado, pridejo v jSeve ta vladna pomoč nikakor
poštev le agrarni narodi. Od ni zaprla vrata naseljencem
teh pa je prišlo sem le kakih jdrugih narodov.
tisoč družin iz Anglije. Pred le-1 Nekaterim kanadskim far-
tom se je zelo zanimala vlada Imarjem bo letos sreča mila. —
za to naseljevanje. Anglija kot Kanada, dali sta naseljencem največje ugodnosti in najlepšo zemljo. Letos dobiva to naseljevanje že nekoliko drugo lice.
t. . . . ...,	, t i Nekateri politiki so se izjavili,
ljudskim sodiscem so sedeli vsi' 3 • A
....... . ..	Ida iz Angine povoljnega ma-
tamkajsnp gasilci s svojim po-1, . , , ...
.. ' ®	v , (teriala na kanads. tarme m za
veljnikom Martmovom na celu.
Obtoženi so bili, da so podtaknili celo vr^to požarov. Izjavili so, da se ne čutijo krivim, sicer so pa molčali, kot da bi bili nemi.
Končno se je razvezal enemu od njih vendarle jezik in izpre-govoril je tako-le:
"Tovariš sodnik! Vse to zlo je zakrivil režim štedenja. So-vjet je dejal: Vsake tri mesece
DAVITI SE NE SME NIKOGAR,
tudi kalilcev nočnega miru ne, tako je poučil ljubljanski senat oba Kališa, očeta in sina, katera je tožil Jernej Laknovate. Ta mož je prišel namreč precej pozno ponoči in precej natrkan domov. Ko je videl v Kališe-vem stanovanju luč, se mu je zdelo zamalo, da je še kdo po- se pripeti samo po en požar, vi konci ko pride on domov in je pa hočete biti plačani vsak začel razsajati po hiši. Kališe- dan! Vi pač zahtevate nekoli-va pa sta hudega Jernejčka na- .ko preveč; odslej ne boste do-hrulila, vendar z malo prene- jbivali več dnevne plače, temveč rodnimi izrazi, kakor: "Rev& samo po 50 kopejk od ure ob pijana, bik, osel neumni, lo- 'času kakega požara. In tako je pov!" Pri tem sta ga pograbila bilo. Ob priliki zadnjega poža-tudi za vrat in ga spravila do- !ra, ki smo ga pogasili v četrt mov. Ker pa sta oba Kališa ure, smo dobili vsak samo po vendar le malo preenergično :12 in pol kopejk! Ali je mogo-ravnala, jih je obsodil prvi sod- !ee s tem živeti? Ne! Zato smo
nik in sicer vsakega samo na pa gasili prihodnji požar cele da napravi =50 Din globe in povračilo stro-'štiri ure! S tem smo zaslužili škov. — Ta dva pa sta se prito- |v<ak po dva rublja. To bi že žila, češ da je bila to le nočna šlo, toda naši sodržavljani no-šajo denarne obremenitve ter 'obramba proti kalilcu nočnega čejo povzročati požarov, poža-škoda, ki jo država ima od te !hišnega miru in nista zaslužila ri so preveč redki. No, kaj ho-bolezni, mnogo več nego stro- zato nobene kazni. Senat pa te- češ, tovariš sodnik, poskrbeli ški, ki jih povzroča kaka dru- ga ugovora ni mogel upošte- 'smo sami zato, da smo imeli
MORILSKI ZVOKI.
tako oddaljenih rek in strokov- , "Glavnauka," sovjetska cen lijaki so proučili ravnanje te trala za izkoriščanje znanstve-reke tako temeljito, da je mo- nih izumov, je prevzela odgo->če preračunati visočino in vornost za stroške eksperimen-iirzino struje v spodnjem toku tov profesorja kijevske univerzi ississippija nekoliko tednov ze Goldmana, ki je odkril ne-vnaprej, predno vodovje pride- ke glasove, kateri lahko nesejo* re čez Louisiano ob južnem smrt v poljubno daljavo. Profe-koncu reke.	sor Goldman je rekel dopisniku
Da se mesto New Orleans ob moskovske "Krasne Gazete," skrajnem delu reke Mississippi da vpliva pogubno na sluh po-reši pred povodnjo, so vojaški sebno zračni val s 40,000 pre-inženirji presekali nasip ali tresljaji tekom ene sekunde. — morski jez, da se deroče vodo- Uho vjame glas, ker pretresejo vje izlije v jezero Borgne, ki je valovi vlakno krtijevega orga-
ga epidemija.
Revmatizem je potemtakem bolezen širokih mas in tvori resen problem, na katerega u-'spešno pobijanje velja misliti, !dokler še ni prepozno. To spoznanje je poklicalo v življenje Mednarodni komite za prouča-vanje in pobijanje revmatičnih obolenj, ki ima svoj sedež v Parizu in ki mu predseduje prof. dr. Fortescu Fot v Londonu. — Društvo šteje za svoje člane zdravnike iz vseh dežel na kontinentu. Sedaj se pripravlja statističen pregled revmatičnih bolezni v vseh evropskih državah, ki bo pokazal, kakšno je stanje bolezni v Evropi. -o-
direktno spojeno z morjem.
Ravno pod mestom New Orleans blizu jezera Borgne reka Mississippi napravlja oster ovinek in ta ne bi mogel vzdržati pritisk vodovja. Da se poplava mesta prepreči, je bilo treba presekati tamošnji nasip ob reki, da se tako zniža silni pritisk vodovja, deročega dol po Mis-sissippiju. S tem reka dobi dva iztoka, enega v jezero in drugega po navadni strugi do izliva v mehikanski zaliv, ki je le
na v srednjem ušesu. Izum temelji na priprostem dejstvu, da vplivajo gostejši valovi s 100 tisoč pretresljaji tekom sekunde na posamezne stanice slušnih vlaken, jih tresejo in končno strgajo. Ta vpliv ima za posledico močno fiziološko reakcijo in smrt. Odkritje je napravil Goldman že leta 1924, a njegova pomembnost se je u-gotovila šele sedaj. Prej namreč ni bilo sredstev za obsežne poizkušnje.
KDOR DELA — IMA TUDI DENAR.
Sodniki so imeli na zatožni klopi v osebi predrznega fanta, nedelavca, vlomilca E. Inti-harja, doma tam nekje od Viča pri Ljubljani. Prefrigan dečko je to. Fant je delal tam v Trzinu pri neki dobri hiši. Ko je cinil škaf in opazoval trgovino, ste mu oživeli nogi in ga dovedli v trgovino, kjer je bilo v predalu precej raznih bankovcev. Ko pa so ga osumili, je mož denar zelo spretno skril. Dva tisočdinarska bankovca so iztaknili pri današnjem obtožencu za robom njegove kazenske uniforme. — Kako sta pri-
vati, češ da sta postopala pre- delo in zaslužek, jeli smo pod-ko dovoljene obrambe, ker se tikati požarčke, tako smo vsaj daviti ne sme nikogar, dokler lahko živeli."
ni nasilen in je zavrnil vzklic '	-o-
obeh Kališev in potrdil prvo, BIROKRACIJ NA GRŠKEM, že itak skromno odmerjeno ka- | Grška je prepovedala uvoz zen.	inozemskega sadja, ker ga pri-
-o--dela zadosti sama. Neka tvrd-
IRIDOLOGIJA.	;ka v češkem Jabloncu ni misli-
Iridologija (od iris) je meto- !la seveda, da se nanaša ta preda, ki ugotovi telesno in dušev- Ipoved na steklen nakit za dam-
no človekovo stanje na temelju opazovanja očesa. Najbolj
ske klobuke, ki ga je izdelovala. In vendar je dobila v za-
znani strokovnjak v tej panogi voju iz Grške svoje steklene
je sedaj katoliški župnik Wagner v nemški vasici Lauterbach ob francoski meji. Začetnik v tej stroki pa je bil švedski zdravnik Liljekvist, ki je opazil, da se spremeni pri bolniku po operaciji mavrica. Dognal je, da so oči res ogledalo duše, ker v njih odseva splošno zdravstveno stanje človeka. Li-Ijekvistovi nasveti so 3edaj v rabi pri skandinavskih zdravnikih, kjer igra oko pri ugotovitvi bolezni večjo vlogo kakor pri nas. Dokazano je, da se lahko ugotove najražličnejše bolezni brez navadne medicinske preiskave, edino po stanju očesne mavrice. Seveda mora biti zdravnik dobro podkovan v tej praksi. Župnik Wagner vživa velik sloves in sprejema nebroj bolnikov. Z lahkoto diagnoscira tuberkulozo, že-
jagode ter črešnje nazaj s pripombo, da ni dovoljen uvoz sadja. Tvrdka se je pritožila pri carinski upravi v Atenah. Atensko ministrstvo pa je izjavilo, da imajo cariniki prav. Prepovedano je uvažati sadje, ne da bi bilo rečeno, da se to nanaša edino na sveže sadje za jesti. Zakon se torej lahko tolmači bolj na široko.
-o-
IZ ALBANSKEGA KOTLA. Belgrajski list "Vreme" pravi, da v Albaniji še vedno brusijo nože. Obsoja, da je tudi v Tirani ena "Črna roka," ki ji načelu je sam Ahmed Zogu. Ta pa da se atentatov od sile boji. Ko gre ven, ga spremlja zmeraj šest zaprtih avtomobilov, da bi napadalec ne pogruntal, v katerem sedi predsednik. -o-
lodčen katar, srčne, ledvične in SlRITE AMER. SLOVENCA!
dobiti. Pri enem zadnjih zasedanj se je izrazil premier, da za angleške stanove — so še vse po monarhistično gradira-ni — tukaj ni dosti primernih farm. Vse kaže, da je vlada naletela na neugodnosti s tem naseljevanjem. Pred kratkim pa so imeli U. F. C. — farmarji — v Moose Jaw, Sask., svoje
Stavili bodo mnogo novih že-eznic oziroma jih podaljšali. Tukaj se železnice ne stavijo iz strategičnih ozirov, ampak iz ekonomičnih, kakor jih je stavil velikan James Hill v Ameriki. Marsikateri farmar, ki bo prišel blizu nove proge, bo vesel. Grunt bo veliko več vreden in delo se bo znatno zmanjšalo. So sedaj farmarji v teh krajih, ki morajo žito voziti celih štirideset milj do najbližjega elevatorja. Farmarji v tukajšni okolici že svoje farme prodajajo, da bi se naselili ob novih železnicah, kjer se bo še tudi nekaj homestead dobilo. Ven-
letno zborovanje. List Regina Idar sem slišal, da če hoče Leader prinaša o tem zborova- homestead dobiti, mora tudi
nju med drugim to notico: — "Skoro enoglasno se je sprejela rezolucija, da se zavrže vladno stremljenje naseljevanja. Po daljši debati se je sprejel naslednji zaključek: Da se mi, združeni farmarji Kanade, ne strinjamo s silno smerjo vladnega naseljevanja, dokler naši brezdelni niso preskrbljeni in dokler se oni niso asimilirali in udomačili, ki so se že popred naselili. Mi nadalje iz-
nekaj zemlje kupiti v okraju. Kakor zadnje poročilo pravi, je od skoro stotisoč Kanadcev, ki so šli v Ameriko, se v enajstih mesecih čez petdeset tisoč vrnilo. Gotovo so šli tja po denar, kateri se da tam hitreje prislužiti kot tukaj, in si tako lažje tukaj pomagajo. Vsaj eden mi je svoj čas rekel, da bo treba zopet v Ameriko iti za eno leto. Od mojih faranov v (Dalje na L strani.)
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO:
Za ameriške	dolarje:	Za dinarje:	
$ 5J0JD .......	6.15	200 Din	...$ 4.45
10,00 .......	. 11.25	500 Din	9.80
15.OD .......	16.35	1000 Din ...	18.90
20.00 .......	. 21.45	1500 Din ...	... 28.00
25.00 ______	26.55	2000 Din ...	37.00
35.00 .......	. 36.70	3000 Din ...	... 55.40
50.00 .......	51.90	4000 Din ...	... 73.50
75.00 .......	. 77.50	5000 Din ...	... 91.6Q
100.00 _____	. 103.00	10000 Din ....	.. 182.00
200.00 x.......	. 204.50	15000 Dia ....	- 273.00
300.00 .......	. 306.00	20000 Din ....	.. 363.00
400.00 .......	. 407.50	30000 Din ....	.. 543.00
500.00 .......	. 509.00	40000 Din ....	.. 724.00
600.00 .......	. 610.50	50000 Din	902.00
700.00 .......	. 712.00	60000 Din ....	.. 1082.00
800.00 .......	. 813.00	70000 Din ....	.. 1260.00
900.00 .......	. 914.00	80000 Din ....	.. 1441.00
1000.00 .......	. 1015.00	90000 Din ....	.. 1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money, Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4?00 po" poldne. Ob torkih in sobotfh do 8:30 zvečer.
KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI PfAD $3,500,000.00
-.»-S? • ••• -r •■Vi"-.
; Vs
Petek, 6. maja 1927.
AMERIKAN5KI SLOVENEC
KANADA.
(Nadaljevanje s S. strani.)
Hodgeville jih je polovica iz Perm, Minn., druga polovica pa iz nemškega dela Poljske.
Mislim, da sem sedaj skoro vse opisal kar vem zanimivega o Kanadi ali sem zvedel dose-daj. Prvi teden lanskega maja prinesel je Amer. Slovenec prvi dopis o Kanadi. Te dni maja tega leta bo zaključil te dopise in sicer s to številko. Dopisi so bili namenjeni najbolj tistim, ki bi se kedaj hoteli v Kanadi naseliti. Upam, da so zadobili o Kanadi vsaj tak utis, kakor-šen se more iz opisov povzeti. Seve je realnost še vedno malo drugačna. Starokrajčani so se za opise najbolj zanimali, kar mnoga pisma potrjujejo. Ame-rikanci so se poslužili teh informacij v prid svojih sorodnikov v starem kraju, kar je vse pohvale vredno. Povod mojih dopisov je bil, da sem se čutil kot edini slovenski duhovnik dolžnega Slovencem pomagati z najboljšim nasvetom.
Kanada je veličastna država, ki ima veliko prihodnost in kjer bo v letih bivalo na stotine slovenskih družin. Ti dopisi so obenem še zahtevali čez sto osebnih pisem in pojasnil v stari kraj, Ameriko in v Kanado samo. Nekateri mislijo — tudi ameriški listi so na to namiga-vali — da delam tukaj ogromen business. Ravno narobe. Dopisi zahtevajo mnogo dela, skrbi in odgovornosti in ne malo denarja. Po mojem dopisovanju pridejo le štirje fantje sem, za katere je vse preskrbljeno. Vsem tem in drugim, ki bodo sledili, voščim mnogo sreče, Am. Slovencu pa napredek!
-o-
PREMETENA PTIČICA.
V Ženevi je prišla te dni v prodajalno stara ženica ter nakupila mnogo blaga. Spravila ga je v koš, ki ga je držala v predpasniku. Ko je bilo treba plačati, se je pa izkazalo, da nima denarja. "Pridem takoj," je rekla, pustila koš na mizi ter šla. Pretekla je ura, a ni je bilo nazaj. Trgovec je hotel vzeti blago zopet iz koša, a glej čudo, koš je prazen. Bil je namreč brez dna in žena je spuščala blago skozi luknjo naravnost v predpasnik.
Trpka statistika.
Te dni je bila objavljena sta tistika o potniškem prometu italijanskih lukah v 1. 1925. Italijanska jadranska obal ima v tem oziru prednost in je na podlagi uradne statistike dosegla 57% vsega potniškega prometa v italijanskih lukah; izkrcalo se je namreč na jadranski obali v 1. 1926. ,2,491,000 potnikov. Na tirensko obal odpade 1,377,000, na sicilsko 231 tisoč, na ligursko 72,000 potnikov. Zanimiva je statistika posameznih velikih luk. Trst j843,481 ( !)Napol j 627,378, j Reka 214,750 (!), Palermo 104,169 in Genua 71,778. Ko
i
so Tržačani čitali to statistiko, 'so kar strmeli. Trst je torej glede potniškega prometa daleč prekosil vse ostale luke v Italiji in celo Napolj! Trst torej ne propada. Tržaški listi so seveda to statistiko takoj obesili na veliki zvon. A kljub temu Tržačani niso verjeli statistiki ampak rajše verjamejo lastnim očem. Kje so ti potniki? Odkod prihajajo, kam so namenjeni? Pomislite, gre skoro za milijon ljudi, ki naj bi bili prepeljani s tržaškimi parni-ki v tuji svet. Vsak dan bi moralo skozi Trst 2t540 ljudi! — Kakšen zaslužek bi imel Trst od teh ljudi! Medtem se je nekdo oglasil v nekem tržaškem listu in povedal golo resnico. Povedal je, da vsebuje številka 843,481 tudi potnike delavce in mlekarice, ki se vozijo vsak dan v Trst iz Milj, Kopra, Iso-le, Pirane, Tržiča, Gradeža in tako dalje in se zvečer vračajo s parnikom domov. Ugotovil je, da gre za čisto navadno "pomorsko - tramvajski promet." V Trstu niso mogle te številke nikogar premotiti, kajti v Trstu vsi vedo, da nima Trst skoro nikakega potniškega prometa več, odkar je moral tržaški Lloyd spraviti vse potniške linije v Benetke, tako linije: Trst-Aleksandri j a in Trst-Cari-grad. Lloydovi parniki morajo pristati tudi v Benetkah, tako da nimajo te zveze za Trst nikakega pomena več. Izseljevanje Judov preko Trsta v Palestino je tudi prenehalo; preko-oceanski promet vedno bolj pada in bo gotovo popolnoma propadel, ko se postavi zveza
Split-Amerika. Ogorčenje Tr-žačanov radi te statistike je bilo tako veliko, da je celo glavno glasilo fašistovske stranke na Primorskem zapisalo, "da ima Trst vendar pravico, da se postopa z njim z večjo resnostjo in manjšo lahkomiselnostjo.'
-o-
Gluhonemi slišijo radijske programe.
Zagrebško društvo za pomoč gluhonemi deci ima posebno veselo senzacijo. Na podlagi poizkusov, ki so jih napravili v inozemstvu, se je namreč ugotovilo, da velika večina gluhonemih more slišati radijske razgovore, predavanja in koncerte, kar dokazuje, da gluhi vendarle niso popolnoma izgubili tega čuta.
Tak poizkus je napravilo tudi omenjeno zagrebško društvo. Uspeh prvega poizkusa je prekosil vsa pričakovanja: od 115 gojencev šole za gluhoneme jih je 110 slišalo koncertni program zagrebške radijske postaje.
Pri tem so se dogajali pretresljivi prizori. Nekateri, ko so doznali doslej nekaj neznanega. niso mogli priti k zavesti, kaj je to. Počasi je prodiralo spoznanje, da čujejo človeške glasove in druge zvoke. Nekateri ubogi gluhci so se začeli na ves glas smejati, nekateri so plakali, vsak je po svoje dajal izraza izrednemu ganotja.
Šolska uprava za gluhoneme je poizkuse ponovila pred predstavniki radijske postaje in zastopniki Časopisja. Trideset gluhonemih učencev je prišlo k preizkušnji. Nekateri so držali slušala na ušesih, drugi pa na sencih. Učitelj Kraljek je izpraševal: "Kaj, slišiš?" — "Petje," odgovarja s svojimi znaki deček. "Kdo poje?" — "Ljudje."—'Ali moški ali ženska?" — "Oba." — Drugi de-
Pheaes: 2575 in 2743.
Anton Nemastlch & Son
PRVI SLOVSNSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKL
USTANOVLJEN L- 1895.
Na nzpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili xa pogrebe, krite in ienitoTanja. — Cene zmerne.
1902 — N. CHICAGO. ST.
JOLIET. ILL.
ček trdi, da sliši, a ne ve, kaj je to, samo lepo se mu zdi. 15-letna deklica pravi, da sliši godbo. Naenkrat začne mali deček ploskati in pravi, da sliši ploskanje.
Ti poizkusi so pokazali novo pot za vzgojo in nove perspektive za življenje gluhonemih. Šola za gluhoneme v Zagrebu si bo sedaj nabavila poseben sprejemalni radijski aparat in bo organizirala poseben oddelek v ta namen.
-o-
Smrtna nesreča med slovenskimi izseljenci v Franciji.
Iz Francije poročajo: V noči od 18. na 19. marca se je smrtno ponesrečil Albin Narad, star 27 let, doma iz Zagorja ob Savi. Imenovani je bil zaposlen pri Fosse 3 Mines de Courrie-res. Pri kopanju rova mu je padel kamen na glavo in mu vzel 'zavest. Po štiridnevnih groznih bolečinah je podlegel in se po-■slovil od nas 23. marca za vedno. Pokopali smo ga 25. marca na pokopališču Fouquieres les Lens. Oče in brat, ki sta bila o nesreči takoj obveščena, sta prihitela v Francijo, misleč da najdeta še živega, toda prišla sta ravno par ur pred pogrebom. Imenovani je bil zelo priljubljen fant in zgled vseh Slovencev v tem okraju, kar so pričali mnogi venci in tisočgla-va množica pri pogrebu. Naj mu sveti večna luč! Njegovim staršem pa naše sožalje! — Rojaki v Franciji boron de Meri-court sous Lens, Pas de Calais.
-o-
Tretji požar v Mengšu.
Poročano je že bilo, da je v Mengšu gorelo dne 3. in C. a-prila. V nedeljo, dne 10. aprila pa je že tretji požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Novaka. Razumljivo je, da ti pogosti ognji ne izvirajo niti iz nesreče in ne iz ne-
PROGRESS LINOLEUM & CARPET STORE
F. NOVIČKI
1738 Wect ISth Street
CHICAGO, ILL. Phone Canal 1505
Velika zaloga karpetov in vse vrste oljnatega platna. Dobimo ga direktno iz tovarne cele vozove. Vsakdo si lahko pri nas izbere česar želi.

GLASNI
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem._____
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and merchants!
South Side Wood Supply
South 10th Str. in Alabama ave.,	Sheboygan, Wise.
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in
Hrvatom.	'
ROK JURIČEK, lastnik.
fr *
fr
fr fr
V KANADO
iVani dobimo Vase ljudi iz starega kraja in jim sigurno preskrbimo delo. Vam tudi preskrbimo lepe farme po nizkih cenah. Slovenska pisma naslovite na: REV. A. MLINAR, Hodgeville, Sask, Canada.
Simon & Oberhoffner
— NOTARJI ETC. —
1717 — 11. Ave.
Regina, Sask., Canada
*
fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr



S5SE
Jewele r.
On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis.
JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704 706 N. 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Tel. 377 J. 8747 W.
BRYANT STUDIO
FOTOGRAF1ST.
616 Jfo. 8th St, Sheboygan. Wis.
ladeluje najlepše slike. Se Slovencem priporoča v naklonjenost!.
Slovenskemu občinstvu
V(N0. CHICAGO -WAUKEGANU
naznanjam, da sem prejel pravkar v zalogo spomladanske in letne obleke, vsake vrste različnih barv in velikosti. Pridite in oglejte si jih!
Obenem je vam na razpolago velika zaloga vsakovrstnih obuval.
Istotako vsake vrste sloveča "Coopers" spodnja obleka, praznične srajce, za na delo itd. Tudi vsakovrstne ovratnike in ovratnice Cene zmerne, blago prvovrstno, postrežba točn^!
Se vsem priporoča za poseti
502 — lOth Street, WAUKEGAN, ILL.
previdnosti, temveč so delo hudobne roke. Naši vrli žandar-meriji se je posrečilo prijeti tri sumljive osebe, katerih krivdo ali nedolžnost bo dokazala preiskava. Dva sta tujca. -o-
Lažje je vrniti kompliment, kakor pa dobiti dežnik na posodo.
Bolezen pri pečljarjih.
Jaka: "Oh ljubi Urban, daj mi no flaško sem iz omare, ta-ku me salemensku v trebuhu ščiplje, dober de sm prnesu brivnjevca predvčerajšnjem.
Urban f " Jemnasta Jaka, brinjevca pa nič več nej, mene je včeraj ščipalu pa sem vsega za arcnije ponucov."
P020R!
Dobili smo zopet novo zalogo stenskih zemljevidov. Vsi oni, ki ga še žele dobiti, ga sedaj lahko naroče. Cena je $1.00. Naročilo pošljite na
KNJIGARNO AM SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
i j.S^SffHj .4
mu m
• : ;: ■ trn


ista delničarjev javnih naprav je velika kot telefonska knjiga.
Vee kot 650,000 mož in žena v državi Illinois imajo varno naložene svoje prihranke v vrednostnih papirjih javnih naprav.
Njih imena bi napolnila toliko strani, kolikor jih ima telefonski direktorij . N. pr., Commonwealth Edison Company ima 42,000 delničarjev, Chicago Rapid Transit Company jih ima 12,000, Public Service Company of Northern Illinois, se pa ponaša z 26,000—ki jih ima na svoji listi.
LAST JE LJUDSTVA, VODIJO EKSPERTI.
Bolniške strežnice, groceristi, klerki, trgovski potniki, delavci, zdravniki, stenografkinje, sploh vsi razredi in vsa plemena, imajo tukaj naložen denar, s katerim se delajo električne in plinske tvornice, dolga omrežja železniških prog in distribucijski sistem.
Sposobno vodstvo je zasigurano kjerkoli investirate vaše prihranke v kompanije chikaških javnih naprav. Osobje, ki iste vodi, je posvetilo dolga leta študijam, in skušnje so jih utrdile, da so postali dobri voditelji, ki gledajo na ekonomični napredek kompanij.
VARNO iNVENSTIRANJE, ODPRTO VSAKEMU.
Lahka mesečna odplačila vam omogočajo, da su pridružite 650,000. illinojškim investatorjem.
Pošljite ta kupon takoj, da dobite vse potrebne informacije. Lahko je, da vam bo pomagalo na pot proti sreči. Le par dolarjev je treba za začetek.
Utility Securities Company
72 West Adams Street, CHICAGO
St. Louis
Milwaukee
Louisville
Indianapolis
UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago
Without obligation, please mail mc literature telling how I may invest in public utility block, paying about O^.ou easy payments it 1 choose.
Name ...........................................................................
Street .........................................................................
City ........................................ State........................_

"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika , D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	štv. »obe 204
Rhone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in ooeu
BREZPLAČNO
ženska postrežmea
Odprto: od 1 zjutraj dot. ■veder.
i
V nedeljo
od 10. zjutraj de 12,

mmmm
• C
Petek, 6. maja 1927.
AMERUCANSKI SLOVENEC
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
SEDEŽ ■ JOLIET HL
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:	f
Predsednik......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, I1L
II. podpredsednik____J O S. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik.............................J OS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, I1L
Zapisnikar......................„..PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, Ul.
Blagajnik.....................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St^ Joliet, 111.
Duhovni vodja......„........REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, IIL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, I1L JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, I1L
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, IU. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, I1L
članom in članicam posmrtnin v znesku
Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim ter njihovim dedičem raznih -podpor, poškodnln in 546,481.91.
-H)-
Prosimo Slovence in Hrvaie, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-h naselbinah ustanovijo moško ali iensko društvo ter ga pridružijo Družbi .v. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od lo. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se iviša zavarovalnina na $1,000.00. Cd 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1
IZ CHURCHILLOM VOJNIH SPOMINOV
(Dalje.)
Na viaku.
Dedni vladarji si slede navadno po preteku četrtstoletja. Ves ta čas in poprej, pred zasedbo prestola lahko kritizirajo podaniki lastnosti in dispozicije vladarjev. V državah, kjer je za oblast odgovoren ministrski predsednik, je običajno izvoljen državnik, ki je živel vse svoje življenje pred očmi javnosti, ki je bil n. pr. član zakonodajnega zbora in čigar dejanja je mogoče stalno presojati. Volilni proces v Združenih državah pa neobičajno ovira — če sploh ne onemogoča — da bi že dolga leta aktiven politik postal kandidat za predsedniško mesto v Združenih državah. Za voditelja strank se voli običajno dobre državljane dobrih osebnih lastnosti in državljanskih čednosti, ki se niso nikdar posebno zanimali za politiko ali administrativo in ki so vsled tega brez vsake animoz-nosti in zmot, ki jih taka zaposlenost navadno sama po sebi
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
St
. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,; j
— Predsednik George Sionicli, X. Clikago Street, tajnik Frank
ill Lii

•et; blagajnik -t ;>h ' k rši« h. 401 Hutchinson Si.
v Joliet. III. Seja 'se vrši vsako uh.jo nedeljo v mesecu, v dvorani ^r. 1 <- sv. Jožefa, ob 1. uri pop. t. 2. Društvo sv. Družine, Mount ve, 111.: — Predsednik Mike Golda-. tajt.ik in blagajnik Sam Golda-P. (J. IJ<i\ 650. Vsi v Mount . 111. Se.ia vrši vsako diugo I jo v mesecu. 3. Društvo sv. Družine, L a Sails,
poleg tega poslana z zapadne fronte v Italijo in verjetno ni bilo, da se kaj vrne od tam. Na naših plečih je bila tudi vsa te-jilo na Mehiko, namreč Texas, ža vojne proti Turčiji in Allen-Arizono in New Mexico. Ta do- by, ki se mu niti sanjalo ni, da kument, ki je omenjal tudi e-'bi lahko pogrešal kakšno divi-ventuelno pridobitev Japonske zijo, je zmirom vztrajnejše za vojno proti Zveznim drža-1 prosil za ojačenja. Ojačenje so vam, je amerikanska vlada ob-'prosili tudi v Mezopotamiji. In javila 1. marea. Marca so bile' končno je bila tudi na solunski potopljene štiri amerikanske fronti, kjer smo bili precej ude-ladje in je utonilo 12 Ameri- leženi, potrebna armada. V teh
kancev. 1. aprila je bil potopljen parnik "Aztek" — 28 A-merikancev je našlo smrt v valovih. 2. aprila je prosil predsednik Wilson kongres, naj razglasi, da je med Nemčijo in Združenimi državami vojno stanje.	t
K orožju!
Zbornica reprezentantov je 6. aprila sklenila, da se formalno proglasi vojno stanje med Nemčijo in Združenimi državami in da se dado na razpolago vsa sredstva za zmagoviti konec vojne.
Od Atlantskega oceana do Pacifika je odmeval klic "k o-rožju!" Ogromni ameriški na-
povzroči. Večkrat se zgodi, da rod se je družil v eno samo ce-izvoljeni mož sploh ni poučen loto in niti en glas se ni proti-v državnih zadevah in kljub vil tej odlo.čitvi. Pacifizem, rav-temu je takoj povišan za prve-; nodušnost, vse je bilo potisnje-ga človeka v državi. Veterani, 'no v ozadje. Združene države ki so izvojevali bogve koliko so bile oborožene, pripravljene
dne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, III.: — Predsednik John ltorvath, 2050 W. 23rd Street, tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Densha 2730 Arthingtonj d j direktno M. vsi v Chicago, 111. Seja se vrsi 1 vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place.
Stev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketicli, P. O. box 353, East Pittsburgh, Pa. Tajnik John Pavlakovich, lol/ Ridge Ave., N. Braddock, Pa. —
Predsednik Frank Mišjak, 1253i Blagajnik Peter Malck. P. O. Box 1198
bitk za svojo stranko, vabijo osebnosti "brez madeža," da bi visoko dvignila strankin prapor. Zanj izdelajo program in politiko, in če je bitka dobljena, ga postavijo za štiri leta na čelo države ter mu istočasno izvršilno oblast, ki ji, kar se tiče praktične važnosti, ni enake na svetu.
Predsednik Wilson.
Razumljivo ima lahko zgornji odstavek kakor vse bežne generalizacije, celo vrsto iz-
nu
St., tajnik Anton Kastigar,j Last Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsa-, jem. Toda predsednik Wilson
gotovo ni bil izjema. Kljub
i se \ rf i vsako drugo nedeljo v ccu, v lski dvorani sv. Roka. ob 1. .;ri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George K rail, P.O. Box -102, tajnik John Zaje, P. O. I >\ 55. blagajnik Deniel Raich, P.O. ;2X4. Vsi v Bradley ,111. Scja se \: >i vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: -— Predsednik Jakob Stmonič, 24 X. Pine Street, tajnik Frank Po-" iičicli Jr.. 1021 Mulberry St., blagaj-• !: I-"rank Lass, 1206 Chestnut Street, v -i v Ottawa ,.111. Seja se vrši vsako >«1 <«	11 et ji nedelji v mesecu, v
V t!; Bavukovi dvorani, ob pol 8. uri z v. čer.
St. 6 Društvo sv. Družine. Wau-ktfjan, 111.: — Predsednik Frank < »ni, 901 Commonwealth Ave. Wau-.n, ill.: tajnik Joseph L. Drašler i. ... < •> Tenth M.. North Chieago, 111.; >lagajnik loseph Drašler, 06 Tenth St. North Chicago, III. Seja se vrši vsako irvo mdclio v mesecu v novi šolski d\>:ani na Tenth St. ob 1. uri popol.
Stev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian, 41 d Bell view ave. Tajnik in biagajnik Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, HI- Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, II!.: — Predsednik Michael Zu-gel, 5636 S. Maple wood Ave., tajnik George Hušicb, 2131 \Y. 21st Place, blagajnik Joseph Lašicli, 1847 \V. 22tid St. Vsi v Chicago, 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v inesccu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in bla rarnik Frank Cherne, 2672 F.. 79th tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "1 ". Vsi v South Chicago, 111. Sc-. sc vrši vsako četrto nedeljo v me-'"ii-
St. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph I'.ivlakovich, 39 Winchell St, Sliarps-mi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta. If.irg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Ma-gajiiik Mathcw Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111.: — Predsednica Marie Klepec, 901 S« >tt St., tajnica Josephine Erjavec, 1013 N*. Chicago St., blagajničarka Jennie Ncmanich 1015 Kaynor Ave. \ se v Joliet, 111. Seja sc vrAi vsako »irngo nedeljo v mesecu, ob 2. uri po-
—	7th St., blagajnik John Setina,- ko prvo nedeljo v mesecu v Hungarian
—	5th St. Vsi v La Sallc. 111.1 Mall, 33S Beech St.	. ...... .	,
Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, :VSeJ ^J1 Sl11 in Slabosti, kljub
Ottawa, 111.: — Predsednik John svoji veličini duha in Svojim
Do err, 640 Forth Street, tajnik in 'slabim lastnostim, kljub dolgo-
blagajnik Joseph F. Madic Jr., 1123'
letnemu akademskemu delova-
vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih.
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, III.: — Predsednica Mary Kreme-sec, 2323 S. Winchester St., tajnica Anna Skala, 1818 W. . 22nd Place, blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesečin v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, II!. — Predsednica Josephine Bra-disli, 804 Jackson St., tajnica Kathe-rine Bavuk, 528 Lafayette St., blagajničarka Katherine Lenac, 820 First Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Barbo-rich. 1504 So. 15th St.: tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrsi vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi.
POZOR
katoliški Slovenci, ki iščete stanovanja! V najem se odda moderno urejeno stanovanje v bližini slovenske cerkve. Je kopalna soba, topla voda, električna razsvetljava in druge u-dobnosti. Za nadaljnja pojasnila se obrnite na:
F. Primožič, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
nju in krajši dobi, ko je bil guverner — kljub vsemu temu je bil vendarle neznana veličina v primeru z velikim in močnim narodom, ki ga je 1. 1912 povišal za prvega svojega moža. Še večja uganka je bil Wilson o-stalemu svetu. In 'kljub temu treba priznati, da je bil predsednik Wilson v boju za usodo narodov neprimerno pomembnejša osebnost od vseh drugih.
Brezobzirna akcija nemških voditeljev vojne ni končno nudila nobene možnosti umika. 31. januarja je Nemčija sporo-
za vojno za zmago velike in pravične zadeve!
Kabinet in G. H. Q. (najvišja vojna komanda).
Ta del Churchillovih vojnih spominov se peča s posledicami ofenzive 1. 1917 in krvavo ko-peljo pri Paschendaele. Nemci so se koncentrirali v velikih masah na zahodu in se pripravljali na spomlad 1918. 1. Lloyd George in vojni kabinet sta stala pred problemom, kako bi preskrbela generalu Haigu odgovarjajoča ojačenja. General Haig bi moral namreč na željo Francozov fronte.
težkih okoliščinah smo se morali zoperstaviti nemškemu napadu, ki je bil pripravljen, sil-nejši in groznejši od vseh dose-, danjih.
(Dalje prih.)
ZDRAVSTVO.
VSAKDO MORA BITI VOJAK
V	BORBI PROTI TUBER-
KULOZI.
V	Združenih Državah imamo najmanj miljon ljudi, ki imajo aktivno tuberkulozo, t J kulozi zato dvojno oblič-j. tuberkulozo, kjer klice že-je;^pryič> da se preprečuje o-razjedajo kak del telesa. Po- ^uženje, in drugič, da se oskr-vrh teh pa imamo enako števi- kujejo oni, ki imajo to bolezen, lo ljudi, ki imajo to bolezen v Vsakdo lahko prispeva v ve-neaktivnem stanju, t. j., kjer ^em obsegu k preprečevanju klice samo čakajo na ugoden'okuženja. Na pr. vsakdo lah-trenotek, da razvijejo aktiv- jko Poneha pljuvati v javnih no tuberkulozo. Tuberkuloza;	Nikdo ni primoran
nas v spečem stanju leto dni, j pet let, deset let ali vse življenje.	|
Kaj pa provzroča razvoj tuberkuloze ? Kaj spreminja to razmeroma neškodljivo tu-berkulo ali okuženje v nevarno, smrtno bolezen? Okolšči-na, da se telesni stroj nahaja v slabem stanju prevelikega pritiska in napora. Vzrok tega^ slabega stanja more biti težko delo brez zadostnega odmora, podhranjenost, pomanjkanje primerne hrane, razuzdano življenje, druge bolezni, kot influenca, pljučnica, osep-nice, ali pa slabe življenske razmere doma ali pri delu, pomanjkanje vadbe, pogrešne osebne navade. Dejanski gre za nekoliko tucatov vzrokov, ki vplivajo na način našega življenja in ki izvirajo od nas samih ali pa od okolice, kjer živimo.
Problem borbe proti tuber-
niškega nadgleda. Ako se tuberkuloza začne zdraviti pravočasno, je ozdravljiva.
Borba proti tuberkulozi bo priborjena, ko se bo vsak po-edinec zavedal svoje socijalne dolžnosti in odgovornosti. Vsakdo je dolžan znati in podučiti druge o značaju in načinu razširjanja tuberkuloze.
F. L. I. S.
se loti raznih organov našega telesa, ali najbolj pogosto naših pljuč; to tuberkulozo 'zove-
pl.i uvati. Ženske ne pljuvajo. Čemu naj bi moški? To je samo zla navada. Čisto, zdravo
mo sušico ali jetiko. V mnogih mleko ali pasteurizirano mle-drugih deželah vničuje tuber- ko Jf drug način za preprečitev kuloza razmeroma še mnogo; okuženja.
več žertev. Zato je borba proti j Kar se tiče oskrbe bolnikov, tuberkulozi prevažen socijal- j prva izmed vseh potreb je prani problem in vsakdo ima' vočasna preiskava telesa v ra-dolžnost, da varuje sebe in j nem razvoju bolezni. Vsakdo druge proti napadu tega so- je sebi in družbi dolžan, da so-
vražnika človeštva.
i deluje z zdravstvenimi činite-
Tuberkuloza je bolezen, ki, lji, kot so zdravniki, bolničar-jo povzročuje klica ali bakte-ike, tuberkulozna društva in rij, neznansko drobna rastlini- druge organizacije, ki jim je ca v podobi palčice, ki se raz- j svrha odkrivati tuberkulozo
rašča v človeškem telesu, in ki čim prej mogoče. Čim se je je znana pod imenom "bacil j odkrila bolezen, sledi zdrav-tuberkuloze". Ta klica je tako ljenje. Bolnik se lahko zdravi drobna, da bi se lahko tiso- [ doma ali pa v bolnišnici. Kjer-prevzeti večji del čero njih postavilo na ost ene- koli naj se zdravi, najde, da ! ga svinčnika. Klice navadno.......- - -
zlezejo v telo v rani mladosti. Po kampanji L 1917, kjer se Utegnejo priti "v telo skupaj z nikakor ni štedilo z ljudskimi mlekom, okuženim od tuber-
silami, je sledila akutna kriza, kar se tiče stanja vojske in vojni kabinet je podrobno razmo-trival o preostalih sredstvih. — Angleška pehota, ki je bila najbolj prizadeta, je bila grozno izčrpana. Oddelki so bili po številu mnogo slabejši od svoje prvotne moči, ali pa so bili sestavljeni iz popolnoma novega moštva. Tudi izgube artilerije so bile velike, kar se tiče topov. Izgube častnikov so bile tolike, da jih sploh ni bilo mogoče primerjati z izgubami moštva,
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevral£ične in l>oleSine mišicah so hitro odpravljene b primeri uporabo
&PAIN-EXPELLERJA3
TVorniAka znamk* reg. v p»t. ar. Zd*. dr.
Glejte, da dobite pristnega—sltfvnegai
Teč kot 50 let.
Zahtevajte SIDRO trorniako snamkf
čila Združenim državam, da .kajti baš boji 1. 1917 so tirjali namerava izvesti popolnoma od častnikov posameznih pol-neomejeno podmorsko vojno, jkov največje žrtve. Pri Pa-3. februarja je dobil nemški schendaele je padlo več kakor veleposlanik v Washingtonu 5000 častnikov in nad 15,000 svoj potni list, zastopnik Zdru-!je bilo ranjenih. Ta izguba je ženih držav v Berlinu je bil od- bila posebno težko nadomest-poklican in predsednik je javil (ljiva, oziroma, bila je nenado-kongresu, da so prekinjeni di- mestljiva.
plomatični odnosa ji z Nemčijo. | Popolnoma opravičeno je bi-26. februarja je prosil preži- lo obenem naše mnenje, da pa-dent, da mu kongres dovoli o- Jde glavni boj, ki ga bo treba iz-borožitev amerikanskih trgov- vojevati v Franciji 1. 1918 z cev. 26. februarja je bila zopet vso težo na Anglijo, ker je bilo potopljena neka amerikanska potrebno, da ohranijo Franco-ladja in je poginilo šest Ameri- 'zi, ki so imeli od I. 1914 skoro kancev. Medtem je ugotovil an- jneprestano 120 divizij v boju, gleški informacijski urad, da rezerve svojih preostalih sil za je naročil nemški zunanji mini- slučaje nujne potrebe. Bilo je ster Zimmermann nemškemu 'gotovo, da Združene države ne poslaniku v Mehiki, naj pred.- 'morejo igrati v aktuelnih bojih
|\elike vloge, kljub svoji moči štvo za slučaj vojne med Nem- in kljub strastnim željam, da čijo in Združenimi državami Jdele z zavezniki vse trpljenje, in naj se za nagrado obljubi Le 8 do 9 amerikanskih divizij
Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča
dela.
Enaindvajset let izkuiaje.

'0>
kulozne krave. Ali pa so se prikradle, ko je kak jetičar nemarno zakašljal, pljunil ali pa kihnil v prisotnosti otrok ali jih poljubil, ali pa še bolj po-gostoma izvirajo od pljuncev, ki ležijo vsepovsod na cestnem tlaku in jarkih, in s katerimi otroci prihajajo v dotiko pri svojih igrah. Nič ni lažje, kot da se njihove roke dotaknejo posredno ali neposredno s posušenimi pljunci in se klice potem prenašajo od roke do ust.
Znanstvene preiskave dokazujejo, da večina odraslih o-seb, zlasti onih ki živijo v mestih, imajo klice tuberkuloze v svojem telesu za časa, ko do-
zdravilo obstaja iz določenega programa old mora, svežega zraka, dobre hrane in zdrav-
NAZNANILO IN PFiPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po drža vah Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 3 aščen p o Ij irati naročnino in o-Am. Slovenec in Obenem prodaja
glase za lista Ave Maria.
rastejo. To pa ne pomenja, da vse.kn-^ naše knjigarne, de-ima in	n™ —^ vocionalije in slovenske ter
imajo tuberkulozo. Oni imajo, čemur zdravniki pravijo' "Tu berkulo" ali okuženje. To o-
druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo,
kuženje, kakor smo omenili, da ga 2 Veseljem sprejmejo in navadno nastane v ranih otro- mu P°ma^Jo širiti katoliški
tisk. Uprava Am. Slovenca.
ških letih. Lahko leži znotraj
Mehiki ozemlje, ki je pripada-
bi lahko poseglo do konca leta
lo Združenim državam in me-,v boj. Precejšnja pomoč je bila
inmimifflfanomgwciannfflQnrtinmoninuinimiiiimiisxS
SLOVENSKA PRALNICA
Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo tkodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite
Canal 7172 ali fl 73
Kaie gedq je: "Dobra in »olidna postrežba." Za delo jamčimo!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 2!*t Street,	Chicago, III.
A. Grdina
Dons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 10S3 — E. 62nd St., .„	Cleveland, Ohio.
» TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NO C!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — WaterW Road — Phone Eddy 5849

t
GOSPODI H JEtfJOUETM
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
' V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS.,
Chicago Telefon 2917.
JOLIET, ILL.
CLEVELANDČANJE POZOR!
Te dni se bo ustavil v Cleve-landu naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, in bo obiskal vse nase naročnike (ce), ki jim je potekla naročnina na list Amer. Slovenec. Obenem bo obiskal tudi one, ki še nimajo našega lista. Vsem ga prav toplo priporočamo, da gredo vrlemu možu, ki se trudi za razširjenje katoliškega tiska, na roko. Sprejmite ga povsod prijazno in dajajte mu poguma za agitacijo in pomagajte mu! Uprava Amer. Slovenca.
SAMO $1500 GOTOVINE.
Lahko kupite enonadstropno hišo z kletjo, zidano, nov Cottage, na -! 152 West 31st Str. Furnace ht. kar je lesa je vse hrastovo. Lota 29x125.'Cena $6100. Vprašajte lastnika. Jos. L. Donat, 2300 So. Central Park Ave.
NOVO POSLOPJE.
Imam na prodaj novo moderno dvonadstropno poslopje s kletjo, zidano, velike lx 1 sobe, tla in kar je lesa je hrastovo, cementne stopnice spredaj, porč zaprt zadaj, na vogalu, lota 28x125. Na S. Kenneth Ave in 3<>th Str. Potrebujete samo $3000, ostalo mesečno. Cena $12,500. Vprašajte lastnika Jos. L. Donat, 2300 So. Central Park Ave. — Phone Crawford 23G2 ali 3817 West 26th Str. Ph. Lawndale 3603.
KRITJE STREHE (ROOFING). Ce pušča streha .i pupravila garantirano '!v!ti z a	"L ruck iV viccs" na vsi- Mrani \ ('liica^i. ustanovljeno' jutri .nS k*ti. največje tozadevno podictie; delain organizirani delavci. I. 1. Dunne Roofing t".... 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 \-i
department!._ _
PRODAJA FARME NA DRAŽBI
25. MAJA. Kur, ite zdaj. — Nobene povodnji ali drugih nezgod. <oi akr«v znamenitem Willamette \ alley. Oregon, hlizu Portland, cesta tlakovana. 300 akrov fine zemlje, 30M akrov nekoliko valovite, ostalo pašnik, voda na farmi, dobra poslopja .živina in orodje. 1'i.šite za pojasnila za farme v Oregon, na C. f. Klaas. 384 1'ittick I'»lock. Portland, Oregon. _ 200-p,b,t UPPER PENINSULA. MICH. — 316 akr. č< trt milje sveta pred Ma-nistique jezerom, dobra zemlja, in ceste. $5000.
PERRY LI G H TON,
___Newberry, Mich._ 201-p
"HIGH GRADE UPRIGHT PIANO'' v dobrem stanju. $125.00 — 952 Garfield Ave. Lincoln 1729.
____________02-p,s,t
POHIŠTVO v dobrem stanju; vic-trola in postelje. 3010 Washington St._____ 03-,,
PRODA PEČ za trdi premog v dobrem stanju, vse poniklatio, $20. tn di peč za gorkoto, $5.00. V prasaj-
te 11234 Watt Ave._()4-p,s,t
POTREBUJEMO prvovrstne šivilje za boljše delo; morajo razumeti angleški jezik. Samo izvežbane, plača $25.00 tedensko. Vprašajte med 5 in 7 uro zvečer. 118 East Delaware Place. Chicago. 111. 205-p
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1S49 West 22nd Street, Chicago, 111.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom m priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Plač«, Chicago, 01
nini4j\iivrviuivi JIA/ * JC.11 C.V>
Petek, 6. maja 1927.
ROZA SVETA
Spisal A. R. Haggard.

"Sem," je odgovorila Rozamunda in eden saracenskih emirjev je izvlekel zvitek, ga pritisnil na čelo, nato pa ga je dal opatinji, ki ga je izročila Rozamundi. Z bodalcem je prerezala svilnato vrvico, ga odprla in ga brala z vedno istim mirnim glasom, prevajajoč ga med čitanjem:
"V imenu Alahovem, vseusmiljenem; svoji nečakinji, bivši balbeški princezinji Rozamundi D' Arcy, zdaj begunki, skrivajoči se v nekem frankovskem samostanu v mestu el Kuds Eššerif, v svetem jeruzalemskem mestu!
Nečakinja! Vse obljube, ki sem ti jih dal, sem izpolnil in še več, ko sem radi tebe pri-zanesel življenju tvojih bratrancev, vitezov dvojčkov. A ti si me poplačala z nehvalež-nostjo in zvijačnostjo, prav po navadi pripadnikov tvoje krive vere, ter si zbežala od mene. Obljubil sem- ti tudi ponovno, da je smrt tvoj delež, če poizkusiš kaj tacega. Vsled tega nisi več balbeška princezinja, ampak samo ubegla krščanska sužnja in kot taka zapadla smrti, kadar te doseže moj meč.
Moja prikazen, ki me je nagnila, da sem te pripeljal iz Angleške na Jutrovo, ti je dobro znana. Ponovi si jo v srcu, predno odgovoriš. Tn v tej prikazni mi je bilo povedano, da boš s svojo plemenitostjo rešila veliko življenj. Zahteval sem, da te pripeljejo nazaj k meni, a poziv so mi zavrnili — zakaj, je brez pomena. Sedaj pa doznavam vzrok — da je bilo tako usojeno. Nič več ne zahtevam, da bi pri tem uporabljali silo. Zahtevam, da prideš iz svoje proste volje, da prej-meš bridko in sramotno plačilo za svoj greh. Ako pa želiš, pa ostani iz svoje proste volje, kjer si, in potem bodo ravnali s teboj, kakor Allah razsodi.
Ti odločiš to-le: ako prideš in me prosiš, da prizanesem Jeruzalemu in njegovim prebivalcem, sem pripravljen vpoštevati prošnjo. Ako ne boš hotela priti, dam vsakogar umoriti, izvzemši take ženske in otroke, ki se jih lahko obdrži kot sužnje. Zatorej se hitro odloči, nečakinja, ali si pripravljena vrniti se z mojimi odposlanci ali pa ostaneš tam, kjer te najdejo.
Jesuf Salah-ed-din."
Ilozamunda je prebrala do konca in pismo ji je padlo iz rok na mramornata tla. Tedaj se je oglasila kraljica in rekla:
"Gospica, prosimo te take žrtve v imenu vseh teh in ostalih v mestu,' 'in pokazala je na ženske in otroke.
*'In moje življenje ?" je rekla, Rozamunda zamišljeno. "To je vse, kar imam." In oči so ji plavale proti strani v cerkvi, kjer je stala vitka Wulfova postava.
"Znabiti bo Saladin usmiljen," je rekla kraljica.
"Kako naj bi bil usmiljen," odgovori Rozamunda, "ko me je vedno svaril, da moram umreti, če mu pobegnem ter me zopet vja-me? Ne, on mi da na izbero Izlam ali smrt."
"Ako pa ostaneš tukaj, moraš umreti od vojakov ali pa v najboljšem slučaju pasti v njihove roke. Gospica! Tvoje življenje je samo eno življenje, a ž njim lahko odkupiš življenje osemdeset tisoč duš."
"Ali je to tako gotovo?" vpraša Rozamun-
da. "Sultan ni ničesar obljubil, pravi le, če ga jaz prosim, da prizanese Jeruzalemu in njegovim prebivalcem, da hoče mojo prošnjo upoštevati."
"Ali — ali," je nadaljevala kraljica, "sultan tudi izjavlja, da gotovo razdene Jeruzalem in pomori vse, ako ne prideš; gospodu Balianu pa je rekel, če se mu izročiš, dovoli on pogoje, ki jih bomo lahko sprejeli. Z ozi-rom na vse to te prosimo, da daš svoje življenje, da rešiš življenje tisočev drugih. Ako pa za nas umrješ, ti bo v veliko čast in tvoje ime se bo po celem krščanstvu častilo kot ime svetnice in mučenice. Ne zavrzi naše prošnje, pokaži, da si zares velika, da greš junaško smrti nasproti in si s tem pridobiš blagoslov milijonov ter si zagotoviš prostor v nebesih, blizu Njega, ki je tudi umrl za ljudi. Še ve jo prosite, sestre, še ve jo prosite!"
Pri teh besedah so se vrgle ženske in otroci na kolena pred njo in jo v solzah in ihteč prosile, da bi dala zanje svoje življenje. Rozamunda se je ozrla po njih, se nasmejala ter rekla z zvonkim glasom:
"Kaj pa praviš ti, moj bratranec in zaročenec, gospod Wulf D'Arcy ? Stopi sem' in daj mi svet v tej zadregi."
Nato se približa sivooki, od boja utrujeni Wulf, obstoji pri oltarjevi ograji in jo pozdravi.
"Slišal si vse," je rekla Rozamunda. "In tvoj svet? Ali bi hotel, da umrjem?"
"Oh !" odgovori s hripavim glasom. "Težko je govoriti. Ali njih je veliko — ti pa si samo ena!"
Množice so šumno pozdravile te besede. Znano je bilo mnogim, da Wulf iz vsega srca ljubi svojo izvoljenko in da se je šele pred malo dnevi postavil tja, da jo brani do zadnjega dihljeja proti vsakomur, ki bi se jo drznil izročiti Saladinu.
Tedaj se je Rozamunda glasno nasmejala in čudno je odmeval nežni glas njenega smeha po onem- svečatiem prostoru in ob tej slovesni uri.
"O, Wulf!" je rekla. "Wulf mora vedno govoriti resnico, četudi je še tako kruta. Kraljica in vsi vi nespametni ljudje, jaz sem le izkušala vašo naravo. Ali ste sploh mogli misliti, aa sem tako podla, da se bom branila dati to borno svoje življenje, če je toliko tisočev življenj odvisno od tega? Ne, ne!" Pri teh besedah je Rozamunda vtaknila bodalo, ki ga je držala ves čas v roki, v nožnico, pobrala pismo, se dotaknila ž njim čela v znamenje pokorščine in rekla odposlancem v a-rabskem jeziku:
"Sužnja sem Saladinova. Majhen prah sem pod njegovimi nogami. Vedite, emirji, da izjavljam vpričo vseh tukaj zbranih, iz svoje lastne volje, jaz, Rozamunda D'Arcy, bivša balbeška princezinja, da grem z vami v sultanov tabor ter ga prosim tam, da priza- . nese prebivalcem jeruzalemskega mesta, jaz pa sprejmem kazen za svoj beg, kakor bo razsodil moj kraljevi stric. Le eno prošnjo imam, če ga je volja, da mi jo izpolni — da prineso moje truplo nazaj v Jeruzalem, da ga pokopljejo pred tem oltarjem, kjer se prostovoljno odpovedujem življenju. Emirji, pripravljena sem."
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
1912 West 22nd St.
SLOVENSKI MESAR _ Phone: Canal 6319.
Chicago, 111.
J
-s- TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo' za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22x«d ST., CHICAGO, ILL.

Slovenske Viktor Plošče.
► a
w	v	' '------------—w-----»ujvwi\, uai.vjiif
J /2321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, t.oik
fr 77
> 67979 69317 69698 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746
77897
77898 7912
78176 781S2 78313 78348 78403 78554
68674 68716
PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje................................................75
Tolažba — Veselja dom .................................................................75
Sveti večer — Tiha noč.................................................................75
Ne bom se možila —Ljubca povej.................................$0.75
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica........................ .75
Ljubca moja — Otok Bleski
........- .75 j
O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............75 *
> ::: »
► 7.Q!7f
Slepec — Mila mila lunica........................
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo.............
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince................
Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi......--..............................
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička......................
Razpodite se megličice — Tam kjer lunica.......................
Krščenici — Angelji sveti.....................--________________________ _______
Na planincah — Barčica...........................................................
Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................................
Moj dom — domovini..................................................
Nanrej! — Vse mine...............................-..................................
Micka na šrauf — Na tnaškaradi.............................................
Na Vršacu — Sladko spavaj....................................................
Neža in Pavel — Deset zapovedi -______________________________________________
Vabilo — Pastirček..................................................
Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.....................................
U boj, u boj! — Garavuša -.....................................................
Strunam — Sirota............................
Sveta Lucija — Planinaricz..................................................
Ko gremo (La Poloma) — Sonja (cpera)
Dve utvi — O j večer je iz.........................................................
Nove harmonike — Sentklarski paberki ............................
Knefra in vagabundi — Kako je bilo........................................
Božična —■ Sveta noč..........................................
Jadransko morja — Čuj Micika ______ . .....................
Slovenec sem — Tolled v nedolžno oko ...................
.75 < .75 .75 < .75 J i
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .73 .75 .75 .75 .75 .75 .75 7 c
.75 «
Lizi, polka
GODBA. Sladke rožice, valčejc;
banda, 12 in___________$1.2:
Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 in......... 1.25
73119 73957 73976 77119
77165
77166 77336 77423
77491
77492
77557
77558
77600
77601 77635
77810
77811
77911 77915

Dunnvski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet............
Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester, 10 in.........
Barbara, polka — Milijonarska polka; banda. 10 in.............
Ljubim te, valček; kvartet — Eleščeče oči, polka; banda Za domovino in brate, marš — Adelajda. polka; banda.... Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš: banda Zakaj premišljaš, polka — Kaiža v tujino, polka; banda
Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika____
Razpoloženje, valček — Marička. valček; banda................
O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet........
Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda.......................].„"
Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda
Perzijski marš — Egiptovski marš; banda............................
Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester...........
Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba......
Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester
Pesem smeha — Poljub, valček......--.........
Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur. orkester........
Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tercet 77916 Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet
Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika /8177 Posavski valček — V Cleveland sem doma. polka; harm 78179—.Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester
78198 Sladke vijolice, valček — Poročna nclka; kvartet .....~
78490 Ach, du lieber Augustin, valček — Šniccl. polka- orkester 78406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika
78^32 Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet.....
Na otoku, polka — V zelenem vrtu. valček, orkester ........
7 C i <
Z <5
► 7-7
78576
i
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 < .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75
Drugi izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino, umetno godbo.
19758 19776 19869 19892 19894 20011 20026
20027
20028 fr 20051
20104 20172 20201 20248
20264
20265
20266 20271 20278 20311 20380
Kresnica — Nola, orkester............................................. _	j5
Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka .......75
Večerno žvrgolenje — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje	.75
Divji rožici — Poetični spomini, violina .................................75
Vse mine, valček— Poslušaj ptičke, žvižganje z orkestrom	.75
Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester	.75
Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa.....75
Koahal March — Honolulu March, havaiske kitare______________.75
Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare_____L_	.75
Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano„	.75
Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello .......................75
La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkester________.75
Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol., flavta, harfa, zvončki	^75
O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa______________.75
Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle	75
Barcelona — Hello, Aloha, orgle ...................................... ' '	'75
Čolnar na Volgi—V malem Span, mestecu, ork. "s petjem	.75
Bela hišica Ljubim te, dragi, petje, piano, orkester__________.75 J
Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol., flavta, harfa	.75 1
Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda _	75
^n«; l?**7 iL°-U ~ Yf1^ kar ti veš' moški zbor s klavirjem________.75
\ IfC^l frv5gole"je — Nola' žganje z orkestrom ______________________________________.75 1
*	Z spanslf.er" mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara	.75 J
t ločno Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet	.75 J
7Q7cn £Va zvlzgalca ~ A1Pski Ples, citre in kitara __________________— i
787a0 Mala Anica — Pastirjeva pesem, jpdlanje s harmoniko
m lllll £etJe na gondoli — Gorske vile, instrument, trio___
j 78923 Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio ....
Knjigarna A mer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.

<KK><><><><><><>^ PISANO POLJE
O
<K><XXX>0<K>0<>0<>0<H>^^
J. G.:
IZ BAJKALA V MANDŽURIJO.
Spomini jugoslovanskega prostovoljca.
(Dalje.)
p
Pri mestu Mandžurija smo prestopili rusko-kitajsko mejo ter se vozili preko 1000 km do postaje Pograničnaja po ne-rurkih tleh. Železnica sama jo popolnoma v ruskih rokah, napisi so povsod ruski in 11 a postajah uraduje rusko uradni-štvo. Čutni smo. da ?no bili v novem svetu, vendar nihče mogel povedati, kdo je bi] taca s gospodar. Xa postajah so bile japonske, kitajske, t češkoslovaške in naše straže i poleg ruskega uradnika, ki je ■ Imel menda še največjo moč. I V vseh mestih, ob katerih pelje 1 železnica. je večina prebival-t stva ruske narodnosti. Mesto
ra je že toplejše podnebje; tu raste hrast, vendar pa je še pritlikav in redek. Tri ure je bilo treba, da smo prišli v nižino na postajo Buhedo, ki ima krasno lego z Hinganskim pogorjem v ozadju. Tu je znano letovišče in zdravilišče za bolne na pljučih.
Bolj ko smo se bližali glavnemu mestu Mandžurije—Har-binu, bolj se je nižal svet, ki je prehajal polagoma v nepregledno ravnino s samimi žitnimi polji in gostimi selišči. Po-
na m krajjna prideluje ogromno žita in jajc, slednjih pač zaradi izredno razvitega perotninar-stva. Nismo se mogli načuditi sibirskemu bogastvu, saj smo v šolah slišali samo o sibirskem mrazu in o medvedih ; tu pa smo se lahko prepričali na lastne oči, da je Sibirija z Mandžu-
i-.,	.. . . . .	rijo — ruska Kanada, obljub-
i Mandžurija, ki lezi na severu	-i •	1 . ' ,
. A . ,	, • „A. 1 l.iena dežela, kjer se dobesed-
tik istoimenske postaje. steie „„,1;	• > i ~
j, , _A ,lAA i*i ' .;I10 cedl mecl m mleko. Zemlja
kakih oO.OOO prebivalcev. ki ____, ,	,
„ .	T obrodi bogate sadove sama,
! so večinoma Kusi, medtem ko ,	.	... ^ .
' . , .	. .	. brez umetnih gnojil- Poletr Ki-
le trgovina v rokah Kitajcev, . - , . . . , . .. T	. r>. , r, ; tajcev, ki imajo tod večino, so
Japoncev m Zidov, v mestu so	. , ..	. . .
4	1 • i • ■ naseljem tudi Korejci m Rusi.
je prosto prodajalo vino. pivo.L-« * 11 i
' .. ■	. 1 Gmotno blagostame dežele ka-
ztrame, likerii, kar se nam ie v . .
, 1 t/	1 J ize tudi kultura sehsc, ki so či-
zdelo nekoliko nenavadno, za- , .	...
, - T> .... -i • i n u i sta 111 prikupi jiva. ka) v Rusiji je veljala alkohol-	*
na prepoved, ki smo se ji tudi j Tr
• ~ , , ,	.. Koncem aprila 1920 smo pri-
mi ze do dobra prilagodili. Ka-I.,. .	,	1
•» _	...„". „ . sli v večernem mraku v veliko
k or znano, so boliseviki sele .	TT , .
4 , i -1- 4 - živahno mesto Harbm, ki leži zopet dovolili loče-' t . . . _	. ,
Piiač ne bržčas °b veletoku Sungan, katerega v duhu Karla Marxa, pač pa|-le	Velik Že,ezniški
^ ii teresu sovjetske blagajne.3Nudl1 se nam Je krasen Nadalje so boljševiki ukinili inlpofle.d na 1Tno^C'no zabranili vse javne hiše. ven-i^®1"1 so pl°Vlle velike tovorne dar pa v Mandžuriji ta preDO-!?" lep0 razsvetlj"cnc Potniške ved ni držala in smo opazili v!la^e' ki so odsevale v trepeta-tem mestu celo ulico takih hiš H>clh mračnih v°dah
nedavno nie alkoholnih
ictor Records
1 <

> z japonskimi in kitajskimi i punčarami.
t Naša nadaljna pot je peljala čez nepregledne peščene ravnine. kjer je le redko prikazala kakšna zelena iHistinjskal bilka oziroma osamljena vrba.j Silna burja je nosila oblake belega, drobnega peska in ga ku-pičila v manjše in večje hribe. Puščavski pesek ni nevaren samo očem in obrazu zbog svoje ostrine ir. tankosti, ampak tudi cestam in progi. Radi tega so postavljeni z obeh strani proge visoki, leseni ploti, ki jo varujejo pred sneženimi in peščenimi zameti, vendar pa v mnogih slučajih brez uspeha. Tu in tam kljubuje vetru osamljen borovec, ves skrivi jen od boja s pustinjskimi viharji in. že ta neznaten zastopnik rastlinskega sveta daje pokrajini bolj slikovito lice. Cele ure in zopet ure ni videti človeškega se-iišča. V Hajlaru smo si ogledali prvi budistični tempelj ter se malce seznanili z nesnago, ki se je razpasla v kitajskih četrtih tega mesta, ki so sosede čistih delov, katere naseljujejo Rusi. Kitajski mestni deli imajo poseben vonj, bržčas po ribah 111 olju, na katerem cvro najraznovrstnejše pecivo, ki ga potem prodajajo popotnikom. IV vsaki drugi hiši, če smemo (tako imenovati brloge — je trgovina z najraznovrstnejšimi
orjaške
reke. Zadaj je šumelo mesto Harbin in bleščalo v električni svetlobi. Harbin je bil takrat prenapolnjen z begunci, zlasti z višjimi častniki, ki so se u-maknilj sem pred ruskimi I10-matijami. Čehoslovakov niso niti pustili v mesto, ker so bili trdno prepričani, da so oni izdali Kolčaka. Ker smo imeli tudi mi enako uniformo, nam je bil vstop v mesto vrlo otežko-čen.
Mesto je imelo ob času našega prehoda preko 200,000 prebivalcev. Harbin je trgovsko mesto, ki ni važno samo za Mandžurijo, ampak tudi za celo Sibirijo. Od tu je dobival sibirski trgovec tudi v mirnem času zaloge raznovrstnega blaga. Zlasti pa je bil Harbin pomemben v zadnjih letih svetovne vojne, ko je zalagal z najnujnejšimi potrebščinami, zlasti z medicinskimi in drugimi predmeti, ki so jih preje uvažali iz Nemčije, mimo Sibirije tudi evropsko Rusijo. Zasluga, da se je mesto razvilo v tako mogočno tržišče, polno bleste-čega bogastva in blagostanja, gre v glavnem železniški progi, ki pelje od tod preko Muk-dena v Port Artur in dalje v trgovsko mesto Shanghai. (Konec prih.)
-o-
Stekla mačka. Zanimiv slučaj mačje stekli-
predmeti: železnino, galanteri-<;ne se je pripetil v vasi Podtur-jo, špecerijo, delikatesami. No, jak pri Ljubljani. Posestnik j za naš okus in za naše pojme o Krempelj je imel zelo veliko snagi te "delikatese' niso: še mačko, ki pa je nenadoma pri-Izastonj jih ne bi vzel!	čela kazati vse znake stekline,
Zopet smo zavili navkreber po serpentinah in dospeli na vrh mogočnega Hinganskega gorovja, kjer je bilo še precej ' snega. Zares je čudno, da so se j ruski inženjerji pri izgradnji (sibirske železnice tolikanj bali in izogibali predorov. Le tik pod vrhom so prevrtali pogorje s 3 km dolgim tunelom. Zdrveli smo po drznih serpentinah navzdol po sloveči "pentlji" mimo postaje istega imena (rusko: Petlja), kjer se obe serpentini križate v kratkem predoru. Na vzhodni strani predo-
grizla kamenje in les, nato je popadla domačo petletno deklico Karlino, jo težko ranila ter se potem zakadila v dva odrasla fanta, ki pa sta bila vsled svojih dežnih plaščev obvarovana pred njenimi vgrizi. Fanta sta mačko pobila z drogom na tla. Dospeli živinozdravnik je odposlal težko ranjeno deklico v Pasteurjev zavod v Celje, truplo mačke pa je preiskal in konstatiral visok stadij stekline.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!