133ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE –
CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS
“Šestdeset let od za~etka druge svetovne vojne
na Slovenskem”
Ljubljana, 11. in 12. april 2001
Šestdesetletnice za~etka druge svetovne vojne na slovenskih tleh se je kot va‘ne in pomembne oblet-
nice spomnila tudi Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, ki je ob tej prilo‘nosti pripravila dvodnevni
znanstveni posvet Šestdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem (11. in 12. april 2001).
Pokrovitelj posveta je bil predsednik Republike Slovenije, Milan Ku~an, soorganizatorji pa In{titut za
novej{o zgodovino Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedago{ka fakulteta Univerze v
Mariboru, Arhiv Republike Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Narodna in {tudijska knji‘nica
iz Trsta in Slovenski znanstveni in{titut iz Celovca. 11. aprila (natanko {estdeset let potem, ko je v
Ljubljano vkorakala italijanska okupatorska vojska in mesto zasedla) se je v dvorani upravne enote Vi~-
Rudnik v Ljubljani zbralo okrog 200 zgodovinarjev in drugih udele‘encev posveta. Zbrane, med njimi tudi
predsednika Republike Slovenije, je uvodoma pozdravil predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slove-
nije Jurij Perov{ek in otvoril posvet. Prvi je svoj referat predstavil Du{an Ne}ak (Politi~ne razmere v
Evropi ob za~etku druge svetovne vojne), ki je orisal ~as pred izbruhom druge svetovne vojne ali t.i.
“trideseta leta” svetovne zgodovine, zaznamovana z vzponom fa{izma in nacizma na eni ter organiziranjem
odpora proti obema na drugi strani. Spregovoril je o posledicah gospodarske krize in predstavil vzroke in
okoli{~ine, ki so Hitlerju omogo~ile, da je z napadom na Poljsko za~el krvavo vojno za svetovno prevlado.
Janko Prunk (Duhovno politi~ni polo‘aj liberalnih in katoli{kih politi~nih sil pred drugo svetovno vojno)
je spregovoril o krizi liberalizma v Evropi v letih pred drugo svetovno vojno in njegovem razcvetu v
Ameriki po zaslugah ameri{kega predsednika F. D. Roosevelta in njegovega New Deala, ki je pripomogel
k povojni obnovi liberalne demokracije. V evropskem katoli{kem politi~nem taboru je pri{lo do razkola.
Ve~ji del je ostajal zvest svojim antiliberalnim in antisocialisti~nim nazorom in ni mogel sodelovati z
liberalci v boju proti fa{izmu, manj{ina demokrati~no osamosvojenih katoli~anov pa je nastopila proti
fa{izmu in po vojni sodelovala pri obnovi demokracije. Peter Vodopivec (Mo~ in nemo~ ideje in politike
Ljudske fronte) je ugotavljal, da je imelo slovensko ljudskofrontno gibanje tako kot v ostali Evropi
mno‘i~en zna~aj, vendar je doseglo skromne politi~ne in socialne uspehe. Idejo Ljudske fronte je vzbudila
komunisti~na internacionala, ko je na 7. kongresu Kominterne 1934 pristala na skupen nastop komuni-
stov, socialistov in me{~anskih strank proti fa{izmu in nacizmu, ter preko nje {irila politi~ni vpliv
komunisti~nih strank in uveljavljanje sovjetske politike izven meja svoje dr‘ave. Kak{ne re{itve o povoj-
nem dr‘avnem okviru Slovenije so ponujale takratne slovenske politi~ne sile? Na to vpra{anje je posku{al
odgovoriti Bojan Gode{a (Aprilska vojna 1941 in dileme o bodo~em dr‘avnem okviru Slovenije). Okupa-
cija in razkosanje jugoslovanske dr‘ave 1941 sta porodili ve~ mo‘nih re{itev slovenskega narodnega
vpra{anja in bodo~ega slovenskega dr‘avnega okvira. Jugoslovanski dr‘avni okvir so {e naprej zago-
varjali liberalni politiki in katoli{ki tabor, ki pa je do jeseni 1941 v primeru razpada Jugoslavije razmi{ljal
{e o drugih variantah. KPS je na prvo mesto postavila pravico slovenskega naroda do samoodlo~be,
dokon~no odlo~itev za Jugoslavijo pa je sprejela po prvem zasedanju AVNOJ-a v Biha}u 1942. Zaradi
kasnej{e prevlade jugoslovanske usmeritve so bile vse nejugoslovanske re{itve prekrite ali celo zanikane.
134 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
V diskusiji, ki je sledila, so svoja mnenja in vpra{anja na posamezne referate podali Tamara Griesser
Pe~ar, Du{an Biber, Milica Kacin-Wohinz, Tino Mami} in Janez Globo~nik.
Z referatom Toneta Ferenca (Okupacijski sistemi v Evropi in Slovenija 1941) se je za~el popoldanski
del posveta. Referent je predstavil okupacijske sisteme dr`av trojnega pakta, ki so se med seboj razlikovali
predvsem po namenu okupacije. Slovensko narodno ozemlje so si razdelile tri okupatorske sile z name-
nom vklju~iti ga v svoje dr`ave. Va`nej{i politi~ni cilj vseh treh okupatorjev pa je bilo raznarodovanje.
Anka Vidovi~-Miklav~i~ (Idejnopoliti~ni zna~aj SLS ob za~etku vojne 1941) je posku{ala osvetliti neka-
tere zna~ilnosti, ki so krojile socialni in politi~ni katolicizem v slovenski dru`bi v tridesetih letih ter polo`aj
Slovenske ljudske stranke, ki si je ob koncu predaprilske Jugoslavije prizadevala za uveljavitev monolitne
kr{~anske dru`be. Prvi dan posveta je zaklju~ila Jera Vodu{ek Stari~ (Liberalni patriotizem in intransi-
genca leta 1941). Poudarila je, da je z odprtjem novih arhivov pri nas in v tujini potrebno jugoslovansko
odporni{tvo med drugo svetovno vojno deliti v tri faze, od katerih sega prva, ki so jo tudi pri nas
zaznamovale vse oblike klasi~nega odpora razen oboro`ene vstaje, od leta 1939 (zasedba ̂ e{koslova{ke,
napad na Poljsko) do 1941(padec Jugoslavije, napad na Sovjetsko zvezo). V tem obdobju so odporni{tvo
vodili slovenski liberalci in so 1941 zato ̀ eleli nastopiti kot enakovreden partner pri organiziranju upora.
Pri tem pa so naleteli na nepopustljivo stali{~e s strani komunisti~ne stranke.
V ~asu, namenjenemu diskusiji, je kratek koreferat na lastno pobudo predstavil Igor Torkar, ki je sicer
pohvalil visok znanstveni nivo posveta, vendar pa poudaril, da ni dovolj govoriti le o dejstvih. Danijel
Malen{ek je opozoril na pravna dejstva v letu 1941 in izpostavil problem legitimnosti in lojalnosti. V
diskusiji in replikah so sodelovali {e Janez Zde{ar, Tone Ferenc in Janko Prunk.
Drugi dan posveta je prva nastopila Vida De`elak-Bari~ (Vloga in zna~aj Osvobodilne fronte sloven-
skega naroda), ki je Osvobodilno fronto ozna~ila kot izraz uporni{kega razpolo`enja med Slovenci. OF,
ki je imela zna~aj politi~nega in voja{kega gibanja, je po napadu Nem~ije na Sovjetsko zvezo iz t.i.
protiimperialisti~ne faze pre{la v boj za osvoboditev izpod nacisti~nih okupatorjev. Njen program, ki so ga
izoblikovali do konca leta 1941, je med drugim zahteval pravico slovenskega naroda za samoodlo~bo, boj
za Zedinjeno Slovenijo in boj proti okupatorjem. Postopno se je OF razvila v mno`i~no organizacijo z
atributi oblasti. Sledil je Zdenko ^epi~ (Revolucijsko v letu 1941). Po njegovem mnenju je bilo revolu-
cijsko v letu 1941 odlo~itev za odpor proti okupatorju pod taktirko OF in njen vstop v slovenski politi~ni
prostor s programom osvoboditve in zdru`itve slovenskega naroda, vpra{anje odnosa do jugoslovanske
dr`ave in njene bodo~e ureditve, s priznavanjem na~ela samoodlo~be narodov, ustanovitev oblastvenega
organa SNOO (Slovenski narodnoosvobodilni odbor) septembra 1941 kot odraz samoodlo~be sloven-
skega naroda, ter na~in uveljavljanja in varovanja narodnoosvobodilnega gibanja. Po mnenju Borisa
Mlakarja (Upor ali kolaboracija – resni~na dilema?) je pripravljenost na pravo kolaboracijo obstajala le
v dolo~enih krogih na Štajerskem. Velika ve~ina vodilnih krogov pa je vendarle bila naravnana proti
okupatorju. Damijan Gu{tin (Vpra{anje oboro`enega odpora 1941) je spregovoril o oboro`enem odpo-
ru, ki predstavlja najintenzivnej{o obliko nasprotovanja okupatorjem. Zanj so se v okupirani Sloveniji
odlo~ile vse takratne glavne politi~ne sile, enako tudi Komunisti~na partija Slovenije in OF, ki je julija
1941 postala tudi formalni nosilec oboro`enih sil odporni{tva. Kot zadnji v dopoldanskem delu je nastopil
France M. Dolinar (Slovenska cerkev in okupacija). V Kraljevini Jugoslaviji je bilo slovensko ozemlje
razdeljeno na mariborsko {kofijo, vodil jo je {kof I. J. Toma`i~, in ljubljansko {kofijo, ki jo je upravljal
{kof G. Ro`man. Oba {kofa sta {e pred vojno opozarjala na njeno groze~o nevarnost, vendar konkretnih
na~rtov za ta primer nista imela. Ob zasedbi ozemlja sta oba odklanjala komunizem in oboro`en odpor
proti okupatorju ter priznavala legalnost okupacijske oblasti do konca vojne.
Podani referati so spro`ili `ivahno diskusijo, ki se je zavlekla {e v ~as kosila. Tamara Griesser Pe~ar
je 16. september 1941 (ustanovitev SNOO) ozna~ila kot za~etek dr`avljanske vojne v Sloveniji. Na to
izjavo so replike, ki so se hkrati navezovale {e na diskusijo prej{njega dne o legitimnosti in lojalnosti,
podali Zdenko ̂ epi}, Jera Vodu{ek Stari~, Du{an Biber, Janko Prunk in Tine Stanovnik. Da o zamejskih
Slovencih na Primorskem, Koro{kem in Porabju ne govori noben referat, so ugotovili Milan Pahor,
Avgu{tin Malle in Nevenka Troha, ki je po dogovoru s predsednikom ZZDS Jurijem Perov{kom pouda-
rila, da bo potrebno njihov specifi~en polo`aj obdelati v posebnem referatu, ki bo vklju~en v zbornik s
posveta. Diskusija se je vrtela {e okrog vpra{anja, ali in ~e, kak{na je bila revolucija leta 1941, v kateri sta
bila glavna diskutanta Janko Prunk in Zdenko ̂ epi~. Replike sta podala {e Jera Vodu{ek Stari~ in Du{an
Biber. Na referat Borisa Mlakarja sta svoji mnenji predstavila Bo`o Repe in Bruno Hartman.
135ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
V popoldanskem delu so udele‘enci najprej prisluhnili Marjanu @nidari~u (Vpliv okupacije na ‘ivljenje
Slovencev leta 1941), ki je poudaril, da so okupacija in razkosanje slovenskega ozemlja ter s tem povezane
dru‘bene, gospodarske, upravne, politi~ne, kulturne in etni~ne spremembe usodno vplivale na ‘ivljenje
ljudi. Razmere so bile po razli~nih pokrajinah razli~ne, enako se je razlikoval tudi odpor proti okupatorju
in odnos Slovencev do okupacije. Sledil je Ale{ Gabri~ (Odziv slovenskih kulturnikov na okupacijo leta
1941). Razlo‘il je, da sta se v Ljubljanski pokrajini, ki je edina {e dopu{~ala javno slovensko besedo,
oblikovali “legalna” in “ilegalna” kulturna scena. Na prvi so delovali kulturniki in kulturne revije, ki so
objavljali pod taktirko italijanske cenzure. Ve~ji del kulturnih ustvarjalcev je deloval na “ilegalni” sceni,
potem ko je konec 1941 pozval h kulturnemu molku (ve~je {tevilo kulturnih revij je tako prenehalo
izhajati) in vstopil v vrste OF. Ilegalni tiski in stvaritve so, po besedah Ale{a Gabri~a, iz‘arevale odporni{ki
duh. Kulturne ustanove pa so se posku{ale izogniti politi~nim pritiskom in se dr‘ati le svojega kulturnega
poslanstva. Bo‘o Repe (Odnos med Slovenci in “staroselskimi” Nemci v dinamiki okupacije leta 1941) je
poudaril, da nem{ka manj{ina in slovenska ve~ina v slovenskem prostoru nista zmogli skupnega ‘ivljenja.
Potem ko je ve~ina ekonomsko mo~ne in politi~no organizirane nem{ke manj{ine sodelovala z okupa-
torjem, so povojne jugoslovanske oblasti, prepri~ane v njeno kolektivno krivdo, ve~ino izgnale ali kako
druga~e ukrepale. Da je bila usoda slovenskega izseljenstva pred izbruhom druge svetovne vojne dokaj
pesimisti~no obarvana, je v svojem referatu ugotavljal Marjan Drnov{ek (Slovenski izseljenci v Zahodni
Evropi in za~etki druge svetovne vojne). V Zahodni Evropi ‘ive~i slovenski izseljenci so se z grozotami
vojne sre~ali prej kot Slovenci v Jugoslaviji. Mnogi so se ob izbruhu vojne vrnili domov, ostali so
posku{ali pre‘iveti v vojni vihri. Kot zadnji referent je za govorni{kim odrom nastopil Darko Fri{ (Leto
1941 in slovenski priseljenci v ZDA). Ve~ina ameri{kih Slovencev je nasprotovala nacizmu in fa{izmu.
Vidno prizadeti ob razkosanju “stare domovine” so za~eli z organiziranjem pomo~i. Z vstopom ZDA v
vojno so tudi sami postali njeni aktivni udele‘enci.
Dvodnevni posvet se je kon~al z zaklju~nim govorom predsednika ZZDS Jurija Perov{ka. O drugi
svetovni vojni in letu 1941 je bilo v slovenskem zgodovinopisju ̀ e mnogo napisanega, kar nekaj simpo-
zijev je to temo ̀ e obravnavalo. K dosedanjemu vedenju in obravnavam pa so odli~ni referati dodali nova,
v zadnjih letih dognana znanstvena spoznanja, ki se tako ali druga~e ve`ejo na dogodke pred {estdesetimi
leti.
B a r b a r a  Š a t e j