URN_NBN_SI_DOC-EBBAZCLV

BEŽIGRAJSKA MATIČNA KNJIŽNICA V NOVIH PROSTORIH A len k a Zupan Občina L jubljana—Bežigrad je po površini med najm anjšim i v Sloveniji. Mestni del je m lajša m estna četrt, ki se naglo širi in zliva z nekdanjim i predm estji. Prebivalcev je blizu 50.000. Gostota naseljenosti je torej velika, visok je tudi narodni dohodek. M estni del občine nim a predvojne knjižnične tradicije. Ljudska knjižnica Bežigrad je bila ustanovljena leta 1949 in prem ore 26.800 knjig, ki so v prostem pristopu na razpolago pet tisoč rednim bralcem. Do decem bra 1975 se je knjižnica dušila v prostoru s površino 74 m 2 v enem izmed lokalov ob glavni cesti. Lokacija je bila iz­ redna za občane večine krajevnih skupnosti, toda en prostor je bil h k rati izposojevalnica z ločenimi policami za otroke in pisarna. P ren atrp an ost polic, izraba prostora do zadnjega kotička, začasna hram ba knjig pri razum evajočih . . . V takih delovnih razm erah je sedem članski kolektiv težko zmogel visoko izposojo nad stotisoč zvezkov na leto, kar pomeni štirik ratn i obrat celotnega knjižnič­ nega sklada. Cela kopa obrazložitev je bila potrebna, da je kocka padla. Ob­ činska skupščina L jubljana—Bežigrad je v letih 1973 in 1974 od­ kupila pritličje stolpiča na Vodovodni 3 z 2,141.000 dinarji. Lokacija stavbe je um aknjena od najhujšega h rup a ob severni m estni vpadnici, a tudi od strogega občinskega trgovskega centra, kjer je delovala knjižnica dotlej. K upljeni prostori še niso bili zgrajeni, a že projektirani za tri m anjše trgovske lokale. K ljub nasvetom bibliotekarjev in gradbe­ nikov ni bilo moč veliko popraviti, ker je bila statika že izračunana. Funkcionalnosti prostorov se to pozna, saj odpade od 347 m- povr­ šine k ar 32 odstotkov na stranske prostore, izposojevalnica je preč­ no predeljena z nosilnimi stenam i, glavni vhod pa je prem alo viden in neprim eren.