anareseletieneten
lomotiruena,
dar itoveatMhea itva podpolkevalk
Raftam
t rotovlnl.
Dl« Po^tirfhBhr bar bezahlt.
Slovenski dom
PRE1S - GENA L 1.50
Leto IX. — Štev. 30	[	j	TEDNIK	ZA	POLITIČNA	IN	KULTURNA	VPRAŠANJA]	|	Sobota,	29.julija 1944
Priznanje
slovenskim domobrancem
Domobranska udarna bataljona pod sodstvom stotnika Dušana Meničani-na in majorja Križa sta se zadnje čase zelo odlikovala pri svojih nastopih Proti komunističnim tolovajskim tolpa/m na Dolenjskem. Postala sta pravi strah rdečih krvolokov, ki nimajo nikjer več miru ter so se zdaj najbrž ‘Udi že sami sprijaznili z mislijo, da | Se jim bliža konec, kakršnega so za-*adi svojih krvavih dejanj kn zločinov ®ad slovenskim ljudstvom zaslužili. Ni čudno, da so se prav teh dveh udarnih bataljonov povsod, kamor sta prišla, Jjudije Zelo raizveiselili in jima v svoji hvaležnosti, da sta jih rešila, priredili navdušene sprejeme.
A priznanje za neustrašene nasto-P® proti komunistom je Meničaninov udarni bataljon dobil tudi z visokega niesta, od samega SS- Gruppenfiihrer-g. generala Rosenerja, ki ga je na Položaju nekje na Dolenjskem obiskal v spremstvu svojih štabnih častnikov, Poveljnika slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja in zveznega častnika podpolkovnika Balkeja.
Po svečanem sprejemu je general “oscner imel na uvrščene domobran-ce, pozdravni nagovor, ▼ katerem je najpreij omenil prisego, ki so jo dali nomohranci 20. aprila letos ▼ Ljubljani. da se bodo skupaj * nemškim vojakom borili proti tolovajem na svoji jemlji. Pohvalil jih je, da so,_ navzlic ‘dnu da so od gotove strani želi celo Preziranje, odločno vztrajati ter šli ®aPrej po poti, ki so si jo postavili. Zato je general Ri>sener sklenil naj-nrabrejše med njimi odlikovati in jim ■tako dati vidno priznanje, Krivice, ki So jih prizadejali tolovaji, je treba ftiaščevati, tolovaje pa do kraja iztrebiti. V dosego tega cilja pa gemeral Rosener zahteva brezpogojno poslušnost in disciplino.
Njegov govor so domobranci vzeli na znanje, nakar je sledilo povišanje štirih domobrancev, in sicer narednika Stanka Rabiča, ter domobrancev Zupančiča, Kmiča in Križaja. Prvi je bil povišan v domobranskega poročnika, drugi trije pa v podna,rednike, General RoseneT je vsakemu osebno čestital, jih pohvalil ter poeeval, naj ostanejo tudi v bodoče ta ko neustrašeni borci proti komunističnim tolovajem.
Nato je SS- Gruppenfflbrer osebno Pripel na prsi visoko nemško odlikovanje: vojni križ za zasluge II. stopnje stotniku Meničaninu in nedpoiroč-niku Furlanu, nato pa je sledilo odlikovanje še 108 domobrancev, ki so za svoje junaštvo v bojih s tolovaji prejeli od SS- Grappenfiihrerja hrabrostjo kolajno.
Po končani razdelitvi odHkovainJ je 'niel na domobrance nagovor tudi podpolkovnik Krener, ki je na jprej poudaril pomen tega velikega dogodka, ko 80 slovenski domobranci prvič prejeli ^1 nemške strani za svojo hrabrost 'Udi priznanje v obliki odlikovanj in Povišanj, in ne samo hvaležno priznanje od strani poštenega slovenskega ijjudstva. Zahvalil se jim je za ve« nji* ijjov trud in jih prosil, naj tudi v bo-jdoče ne pozabijo na pokorščino in <fi-ijriplino. Posebej pa se je potem zahvalil ta vso naklonjenost SS-Grup-JPenfiihrerju in za vse, kar je storil domobrance in za ves slovenski •'Jarod. Prosil ga je slednjič, naj bo poklonjen tudi za bodoče, da bo čim-jprej ftrt naš najhujši sovražnik: komunistično tolovajstvo._
. V svojem odgovoru je SS- Oruppen-:”lnrer to svojo pomoč in n »klon jen ost "'di obl jubil. Nato se je razvil živahen Prijateljski razgovor o poteku zadnjih vojaških nastopov, nakar se je oS-GruppenfiihreT poslovil ter se vrnil n* svoje službeno mesto.
IZ VSEBINE:
Stran J:
Osmi teden tnvaatje — le vedno brea presenečenj.
Stran S:
T«bl. alovansko dekle. (O naloprah elo-
venskih mladenk pri preobraf-anju na-ljudstva).
Stran 4i
Kak« m nastajale ln nastale »Crne bnkve*.
Stran 8:
Spomini 1* Seetlh mesecev »svobode*. Stran S:
Bela Krajina, veHka mnJllntea ln mo-
rtSie. (Pričevanja bivSepa tolovajskega obveščevalnega Častnika Janka BrzoviSa).
menili, da je močna, in na katero je nasprotnikovo časopisje polagalo velikansko važnost, sploh ni. Nemško ljudstvo je bolj kot kdaj prej usodno povezana skupnost, ki se je zarotila, tla bo zvesta svojemu Fiilirerju in da se bo zanj teT za Veliko Nemčijo tudi borila. Peščica zarotnikov pomeni prav toliko kakor tistih nekaj zločincev, kakršne najdemo tudi še dandanes v sleherni državi. Ako so v nekaterih tujih listih zapisali, da so spo-četniki te zarote »voditelji opozicionalno nastrojenega nemškega naroda«, potem si nasprotniki nemškega naroda ne smejo več delati utvar in se morajo sprijazniti z resnico, da je bila ta »opozicija« le slepiva meglica, ki se je že razblinila v nič.
V tej zvezi ni nezanimivo omeniti, kakšnem odmev so imeli ti dogodki v nasprotnem taboru. Treba je ugotoviti, da so bili nasprotniki Nemčije od vsega začetka redkobesedni in oprezni. Upi, katere so polagali zaradi svojih zvez z zarotniki na ta atentat, so se na mah razbili in zato se iz trdovratnega molka v nasprotnem taboru lahko vidi vse razočaranje, ki so ga doživeli. Silno značilno je, da je angleški »Daily Herald< zapisal tole: Združeni narodi bodo Nemčijo postavili pod nadzorstvo, ki bo hujše in uspešnejše, kakor pa si mogoče to misli kateri koli od zarotniških generalov.« Te besede odkrivajo vso resnico. Nemci poznajo uničevalne načrte svojih nasprotnikov. Anglež Vansittart jih je že cesto razkril, Amerikanec Sumner Welles jih Je še nedavno razložil v svoji knjigi o razkosanju Nemčije.
Vsak Nemec in vsak resnični Evrope« si je bil tedaj, ko je bilo objavljeno poročilo o atentatu, na jasnem, da so nameravali atentatorji izročiti evropsko celino v roke njenim sovražnikom in s tem boljševizmu, če bi dosegli uspeh. V Italiji, kolikor je ima zasedene nasprotnik, se točno vidi, kakšne sadove je rodila Badoglieva zarota. V ozemljih, ki so jih zavzeli boljševiki, pa prebivalstvo vsak dan doživlja nedopovedljive strahote, nasilja in zločinstva sovjetskih oblasti.
To }e nauk 20. julija. Za Nemce Je nastopil trenutek, da se oddahnejo, kajti nevarnost je bila odstranjena in malenkostna, zarotniška peščica pa je do zadnjega moža uničena. Zdaj velja načelo, da je treba vse sile uporabiti za boj.
že nekaj tednov se nasprotniki zaletavajo v utrjene črte evropske celine. V najtrših bojih se bije nemški vojak na vzhodu, jugu in zahodu. Neomajna hrabrost tega vojaka pomeni za Nemčijo poroštvo, da se bo ta spopad končal z njeno zmago. Nemški tehniki in delavci nepretrgoma kujejo nova orožja.
Nemško časopisje poudarja, da se Je 20. julija nemški narod natančno zavedel pomena in usodnosti sedanje ure in da je prav zaradi tega sklenil svoje napore povečati in da bo poslušal edino zapovedi svojega Fiihrerja, s katerim se čuti eno.
Poskus atentata 20. julija Je podrl mnogo utvar, ki so jih v sovražnem taboru gojili zaradi ljudi, ki so zaroto osnovali in jo vodili. Udarec po teh ljudeh je bil bliskovit in učinek je bil prav nasproten, kakor pa so nasprotniki pričakovali. Nemški narod je sklenil napeti vse še neizrabljene sile, da bo z njimi ojeklenil svojo voljo do odpora in zmagovitega konca vojne, da bo slepo šel za svojim Fiihrejem, hkratu pa s svojimi zavezniki vred mobiliziral vsa sredstva, ki so doslej ostala še v rezervi, da se pokaže neomajna volja do življenja in do ohranitve vseh tistih vrednot, ki dajejo pravi pomen pojmu Evrope.
Ta dogodek in njegove posledice se bistveno tičejo tudi slovenskega naroda. — 8. septembra lani je Fiihreir Slovence vjel i>od svoje varstvo. S tem nam je bilo dano poroštvo za ohranitev. obstanek in razvoj v najbolj usodnem času naše zgodovine. To dejstvo in pa dogodki, ki smo jih doživeli to t^laj. so nam pokazali, da velika Nemčija in njen Fiihrer upoštevata voljo do življenja in deleža v novi Evropi, ki jo je slovenski narod s svojim neizprosnim bojem proti boljševizmu dejansko pokazal. Usodna in nepopravljiva škoda za nas Slovence bi bila, če bi izgubili z Adolfom Hitlerjem poroštvo, ki nam ga daje to dejstvo glede uresničenja naših naTod-nih, socialnih ter gospodarskih teženj, katerih največji nasprotnik je prav boljševizem.	*
Slovenci moramo pwili thHcti« atea* tata na Adolfa Hitlerja gledati v tef luči in fca tudi gledamo ter zaradi toga obsojamo.
Zadružništvo v službi obnove
V najnovejSi Številki »Kmetijskih novic« je inž. V. Repanšek pod gornjim naslovom napisaJ naslednji tehtni sestavek:
»V raznem strokovnem in dnevnem ča-opisju so ponovno pisali in razpravljali J Škodi, ki je v tej vojni zadela naše "Hečko podeželje, in o pripravah za obnovitev porušenih kmečkih domov. Iz vseh fosedaniih razprav bi mogli napraviti na kratko tele zaključke:
1. Skoda, povzročena na kmečkem po-
■*elju, je zelo velika in še vedno na-
r&šča.
2. Potrebno je tako) tn Sim resneje *®£eti 7. obnovitvenim delom, ki naj dobi p-notno in strokovno vodstvo; to vodstvo
naj k obnovitvenemu delu pritegne vse ‘JUdi, ki so za to sposobni in katerih delo '*hko bietveno pripomore k uspehu tega "ela.
3. Zaradi velikega obsega dela, ki ga ireba opraviti, in zaradi pomanjkanja
in denarnih sredstev naj se ob-delo razdeli v tako imenovano Ino ali nujno obnovo in daljno o v o.
< Pri izdelavi naSrtov za zasilno ob-
naj se upošteva, da bo tej sledila Jpfoia obnova, ki bo združena z reform-
111 delom na va*i.
Dali« na X •tranL
Ponesrečeni podli atentat na Fiihrerja
in njegove posledice za Evropo
velike Nemčije
20. julija je peščica zarotnikih častnikov, pripadajočih rezervi, izvedla atentat na Fiihrerja v njegovem glavnem stanu.
Se isti dan so o tem dogodku izdali naslednje uradno obvestilo:
»Na FOhrerja je bil danes Izveden atentat z razstrelivom. Pri tem so bili iz njegove okolice hudo ranjeni:
generalni poročnik Schmundt, polkovnik Brandt in sodelavec Berger.
Laže poSkodovanl so bili: generalni polkovnik Jodl, generali: Korten, BUhle, Bmlenschati, Heusinger, Scherlt, admirala Vosu in von Puttkammer, kapitan boj. ladje Assmann in podpolk. Bergmanu.
Fiihrer ni dobil drugih poškodb, razen lahkih opeklin in udarcev. Takoj nato je začel zopet z delom ter sprejel, kakor je bilo določeno, Duceja na daljši razgovor. Kmalu po atentatu je k Ftihrerju prispel državni maršal.«
Sporočilo o atentatu nemški in tuji javnosti je vzhudilo povsod veliko ogorčenost. Najrazličnejša ugibanja o tem dogodku je presekal Hitler sam, ki se je ie isti večer oglasil v radiu tn nemškemu narodu povedal, da se je proti njemu zarotila peščica nekdanjih generalov in ak- I tivnih častnikov, ki so bili in nekaj časa I v zveai s tujino. Atentat je izvedel s težko
mino polkovnik von Stauffenberg, ki Je bil kmalu nato ustreljen. Fiihrer je dejal, da vidi v ponesrečenem atentatu namig usode, naj še naprej vztrajno in neomajno opravlja svoje delo za Veliko Nemčijo.
Za Hitlerjem sta Se isti večer govoril* državni maršal Giiring in veliki admiral Dfinitz. Oba sta obsodila zarotniško tolpo ter svojim podrejenim zapovedala, naj iz svojih vrst neusmiljeno iztrebijo vsakogar, ki bi poskušal ustvarjati zmedo in zrahljati disciplino nemške vojske, ki stoji kakor en mož za evojim Fflhrerjem in poveljnikom.
Fflhrer Vettke Nemčije je prejel »e le
iz domovine, temveč tudi iz tujine kopico brzojavk, v katerih mu državni poglavarji zagotavljajo svoje veselje, da je srečno ušel nakani zarotnikov.
Nemški tisk je javnosti takoj postregel ■ podrobnejšimi podatki o spočetnikih in udeležencih zarote. Zelo zgovorna je ugotovitev, da je zaroto zasnovala peščica nekdanjih generalov, ki niso imeli v vojski nobenih mest, z njimi pa se je povezala skupinica višjih aktivnih častnikov, fce nekaj or po atentatu je bil Fflhrer popolni vladar položaja, iz vojske pa so bili na mah odstranjeni vsi tisti, ki so mislili v nrah najhujše preizkušnje omajati trdnost nemškega odpora na bojiščih.
O pomenu tega dogodka za Nemčijo ln Evropo sodi nemški tisk takole:
Ta atentat ne ho prisilil le Nemčije, temveč tudi Evropo k razmišljevanju o tem, kaj pomeni Hitlerjeva osebnost za usodni boj Evrope proti boljševizmu. Posledice tega atentata in pomen odstranitve zarotniške skupine se bodo videle v tem, da se bo nemški vojni napor še podvojil.
Nekaj nekdanjih generalov ln njihovih sodelavcev je mislilo, da bodo lahko posegli med kolesje zgodovinskega dogajanja in ga zavrti. Toda kolo zgodovine jih je pomandralo in jih zdrobilo prav tisti trenutek, ko so s svojim delom komaj začeli. Sedeli so sicer na nekaj višjih mestih, ki so jim omogočila, da so dajali zapovedi. Toda dejBtvo, da so podrejeni te zapovedi zaradi njihove zločinske vsebine takoj prepoznali, dokazuje, da je te ljudi obsedla slepota in norost. Zarota ni delovala niti nekaj ur. Ni se niti odigrala vpričo javnosti. Saboterji so propadli, ko so komaj dobro poskusili prilesti izza svojih zaslonov. Ta krožek je bil tako majhen in nepomemben, da je odveč, ako bi na široko razpravljali o zaroti.
▼ Angliji, Ameriki hi v 8ovjetiJi pa lahko po dogodkih 20. julija mirne duše sklepajo, da tiste »opozicije«, o kateri so
SS. Grnppenfflbrer and Generalleutnanl d er Polizat Rfaener be*I#ekwtnaebt 41«
Rttsener featlta adllko vaslm slovenskim
Lande*wehnnBnner. — General
Oberstleutnant Krenaer, Kemmandsat
slovenskega domobranstva
erw«hr. vtem MlDtlrarta aa 41« MasMehaft. — Poveljnik Kreaaar prlpeaia domobraaoea vaj Uka adllkovaaja. Tuto Pavlov««
Osmi teden irnzije -- še vedno brez presenečenj
Nadaljevanje • L stranL
5. Zasilna obnova naj najprej omogoči redno gospodarsko življenje.
6. Obnova po vidi k ib golega gospodarskega racionalizma bi bila zgrešena, če je ne bi spremljala hkrati kulturna obnova, temelječa na zgodovinski zavesti in Čutu izročila.
V	tem članku ne nameravam podrobneje razpravljati o obnovi, ampak želim le opozoriti javnost in odločujoče činitclje na važnost zadružništva za zasilno ali nujno obnovo kmečkega gospodarskega življenja na vasi.
Razpoložljivih tvarnib sredstev kapitala in delovnih sil je sedaj in jih bo že nekaj časa po končani vojni tako malo. da bomo verjetno mogli obnoviti gospodarsko življenje na vasi le, če bo tam živela prava zadružna zavest, to je zavest skupnosti, potrebe po sodelovanju in samopomoči.
Zasilna ali nujna obnova vasi bi se mogla izvesti približno takole.
Vsa vas naj 6e poveže v vaško zadružno skupnost, v kateri naj delajo vsi člani po zadružnem načelu: Vsi za enega, eden za vse. Vse morebitne razprtije med sosedi naj prenehajo, saj bo morda potrebno začasno bivanje dveh ali celo več družin pod isto streho. Prvi cilj vaške skupnosti naj bo preskrba strehe nad glavo za vse prebivalce in preskrba zadostnega števila hlevov za živino. Pri tem delu naj vlada nted sovaščani naj požrtvovalne jša zavest skupnosti. Vsak član vaške skupnosti naj pomaga z delom in z vsem. s čimer že razpolaga. Ta bo imel recimo vprežno živino, drugi voz, tretji orodje, četrti les, peti delovno silo itd.
Šele ko bodo najnujnejše stanovanjske zgradbe in hlevi tako dograjeni, bi 6meli pričeti z gradnjo drugih potrebnih gospodarskih poslopij, n. pr. sadnih sušilnic, zidanic, vinskih kleti, remiz za stroje itd. Pri tej gradnji bi morali upoštevati samo potrebe vasi kot celote in graditi po zadružni osnovi. Razumsko gospodarjenje namreč ne dopušča, da bi n. pr. vsak vinogradnik imel svojo zidanico ali vinsko klet, svojo stiskalnico itd. Mnogo gospodarneje je, če 6e prebivalci ene ali več vasi združijo v vinarski zadrugi in si postavijo n. pr. namesto stotih zidanic eno večjo in sodobno opremljeno prešnico s kletjo, v kateri moremo pod vodstvom najizkušenejšega vinogradnika v vasi s pravilnim kletarjenjem doseči res dobro kakovost vina.
Prav tako je s sadnimi sušilnicami, remizanii za stroje in podobnim. Denar, ki ga posamezen kmet naloži v kmetijski stroj, n. pr. mlatilnico, sejalni ali kosi'pi stroj, trijer itd., se zelo slabo obrestuje, kajti te 6troje rabi kmet komaj nekaj dni ali celo samo nekaj ur na leto, ves ostali čas leže navadno neuporabljeni doma. kjer jim moramo celo zgraditi primerno remizo, če nočemo, da se nam zaradi slabega vremena kmalu popolnoma ne pokvarijo. S skupno zadružno nabavo in porabo kmetijskih strojev ne bomo prihranili samo mnogo denarja, potrebnega za nabavo strojev, ampak tudi denar in material, potreben za gradnjo remiz, ker bomo namesto stotih manjših remiz za stroje zgradili morda samo eno ali dve večji remizi v vsaki vasi.
Sicer bo po vojski, posebno na deželi, delovnih sil verjetno zelo primanjkovalo in se bomo že zaradi tega morali zatekati k strojnemu obdelovanju zemlje. Ker bo pa stroje še nekaj Časa po koncu vojske zelo težko dobiti, bo vsak stroj dragocen in ga bo treba do kraja izkoristiti. Izkoristili pa ga bomo popolnoma lahko samo, če ho v zadružni lasti, kjer za njega uporabo ne bo več merodajen čim večji zaslužek posameznika. Zelo nesocialno hi bilo, če bi si posestnik, ki bi mu po sreči ostalo zadosti denarja za nabavo kmetijskega stroja, kupil stroj zato, da bi z njim vlekel velik dobiček, ko bi bili sosedje zaradi pomanjkanja delavcev prisiljeni pristati še na tako oderuške njegove pogoje. Zato bo morala skrbeti oblast tudi, da bodo zadruge pri takih nakupih imele prednost.
Poleg teh ugodnosti, ki nam jih nudi zadružno gospodarjenje na vasi, nam bo zadružna organizacija nabavljala najpotrebnejše življenjske potrebščine in nam vnovčevala potom svojega zadružnega središča v mestu vse pridelke. Tako kmetu ne bo treba zgubljati dragocenega časa s hojo ali vožnjo v mesto, kjer včasih zaradi majhnega opravka zgubijo ve« dan on, njegov konj in vozilo. Pri tolikem pomanjkanju delovnih moči, vprežne živine in prometnih sredstev bi bilo tako postopanje nespametno in negospodairsko.
Od zadružništva bi mogli imeti še razne druge koristi, toda že iz tega lahko vidimo, kako koristno nam bo zadružništvo v času, ko bomo obnavljali naše domačije in nam bo vsaka prihranjena delovna moč, delovna ura ali količina materiala zelo dragocena.
Osebne novice
V Ljubljani ata as dane* poročila g.
Slaviko Skoberne, urednik »Slovenskega domač, ter gdč. Anica Debevec, tajnica našega lista. Novemu paru iz naše delovne skupnosti in borbe želimo v»o srečo in blagoslov.
Opozorilo!
V zadnjem času je opaženo, da »e n* ulicah okrog poslopja sodnijskih zaporov okrožnega sodišča v Ljubljani ustavljajo in zadržujejo različno osebe, katere mahajo z rokami in robci, delajo razne gibe in kretnje v svrho sporazuma in dogovarjanja z zaporniki v sodnijskih zaporih itd.
Uprava policije najstroije zvari vsakogar, da se brez upravičenega vzroka ne zadržuje ati ustavlja na kateri koli ulici okrog poslopja sodnijskih zaporov in se ne skuša kakor koli sporazumevati ■ zaporniki, ker bo vsak količkaj sumljiv pasant na licu mesta aretiran in stavljen v zapor, a razen tega bo nosil le vse ostale neizogibne posledice.
Uprava policij*.
Pretekli torek zjutraj smo začeli šteti že osmi teden, odkar se je začela angle-ško-ameriška invazija na evropsko celino. Zavezniški udarec v zahodno Francijo je pomenil za večiio svetovne javnosti presenečenje le v toliko, v kolikor je dejanski vojni nastop potrdil več kol dveletno bučno napovedovanje vdora, ki naj bi prinesel odločitev v tem velikanskem svetovnem boju.
V vseh preteklih sedmih tednih sc vsakdo, kdor je pazno, trezno in nepristransko spremljal razvoj bojev na zahodu, ni mogel ubraniti vtisa, da vdor ni pomenil za Nemce nobenega vojaškega presenečenja in da presenetljivih posledic tudi ni rodil.
Ni bila majhna sila, po številu vojaštva in vseh vrst orožja, ki se je zagnala na zahodno Francijo, toda do danes je vsa ta sila mogla doseči le tri vidnejše uspehe: zavzetje Ch e r b o u r g a , Caena in St. Loja.
Nasprotnika nista tajila pomena teh spopadov, niti silovitosti bojev, ki so.se tam odigrali. Ko so se Anglosasi vsedli na kopno, so napeli vse svoje velike sile, da bi razširili bojišče v globino in širino in tako ustvarili temeljni pogoj za razmah svojih številnih pehotnih in oklepnih divizij.
Po padcu Cherbourga so se vrgli na Caen in St. Lo kot dve najhujši oviri, ki sta zapirali pot proti vzhodu, zahodu in proti jugu. Trije tedni so potekli, odkar je začel angleški general Montgomery brezobzirno metati divizijo za divizijo proti imenovanima branikoma, da bi predrl obrambno črto in si odprl pot, po kateri naj bi se zavezniške sile začele zlivati proti sredini Francije.
Nemški vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da je v to boje poseglo najmanj 20 angleških divizij, dočim so ameriške enote, ki nastopajo zahodno od angleških, najmanj tako močne. Iz števila teh nagrmadenih sil lahko sklepamo, da so vdorniki dobili nova ojačenja, da bi za vsako ceno izsilili odločitev. Ugodno vreme je omogočalo poseg močnih letalskih oddelkov, katerim so se nemške obrambne edinice neustrašeno in uspešno postavljale po robu.
Nasprotniki so hoteli uspeti s premočjo svojega orožja, to je s tisoči letal, tankov in topništva. Nikjer ni sledu, da bi nasprotnik štedil s svojim blagom. Sleherni napad — in to znamenje braniteljem zmerom napoveduje nov vihar — pripravljajo Angleži in Amerikanci z dolgotrajnim, vse uničujočim topniškim ognjem, nakar šele množice tankov pod varstvom letalskih krdel poskušajo srečo na področju, katero so poprej zmlatili s topovi. Strahoviti napori, katerim odgovarjajo nič manjše žrtve, so po strašnih bojih zalegli le v toliko, da so se Anglosasi polastili ruševin Caena in St. Loja.
Branilec ima najboljšo oporo v posebnosti ozemlja, na katerem boji potekajo. Nemški vojak se je hitro privadil temu ozemlju, ki je v mnogem podobno njegovi domovini. Nemško vojno vodstvo je v boj vrglo najboljše oddelke in posebno izurjene enote, ki imajo odlično orožje.
K. A. Poročevalec von Wulcknitz pravi v svojem članku o vojaškem položaju med drugim tole: »Kar je nasprotnik imel izurejnih čet, jih je vse vtaknil v svojo vdorno vojsko. Britanci so imeli takšnih vojakov veliko več kakor Amerikanci. Razen tega je general Montgomery vrgel v boj tudi močne skupine afriških vojakov. Tudi v ameriških divizijah so telesno dobro izbrani možje, ki so prve bojne skušnje pridobili že v prejšnjih bojih in so se potem dolgo časa urili. Oborožitev anglosaških armad in njhova oprava je velikopotezna in dobra. Več let so jim lahko izdelovali vse, kar vojak v moderni bitki potrebuje. A tako strahotni napori in temu primerne žrtve, kakor so jih zahtevali tritedenski boji pri Caenu in St. Loju, lahko izčrpajo tudi najbolj izurjene enote. Nesporno drži, da se anglosaško vojno vodstvo ne more zadovoljili a svojimi dosedanjimi uspehi pri invaziji.
Potek silovitih bojev v tednu dni je bil naslednji:
Nemško uradno poročilo 20. julija pravi:
V Normandiji je nadaljeval sovražnik z močno podporo oklepnikov, topov in letalstva ves dan svoje napade na področju vzhodno in jugovzhodno od Caena, ne da bi mu pri tem uspel nameravani prodor. Po ogorčenih bojih, ki so divjali ves dan v St. Loju, so bile oiiu-ščene razvaline mesta. Z velikimi izgubami so spodleteli napadi iz mesta proti jugu ter močni krajevni napadi Amori-kancev dalje proti severozahodu.
Bojni letalci so v uspešnih nizkih napadih podpirali obrambne boje kopenskih čet ter uničili 10 sovražnih oklepnikov.
V	letalskih bojih je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal.
21. julija:
Jugovzhodno in južno od Caena je
nadaljeval sovražnik z napadi močnejših pehotnih in oklepniških sil, ne da bi mogel doseči kai več ozemlja. Tudi severozahodno od St. Lo|a so razbile naše čete vso sovražne napadalne skupine. Pri bojih 18. in 19. julija je bilo v Normandiji uničenih 200 sovražnikovih oklepnikov.
Bojna letala so potopila v morskem področju zahodno od Bresta en sovražnikov rušilec, dva nadaljnja pa hudo poškodovala.
22. julija:
V Normandiji je Izvedet sovražnik včeraj vzhodno in lužno od Caena močnejše, z oklepniki podprto napade, med katerimi se mu je posrečilo na nekaterih mestih vdreti v našo glavno bojno črto. Zvečer pa je bilo Izgubljeno ozemlje s protinapadi naših čet že zopet v naši posesti ter uničen sovražnikov bataljon. Topništvo je učinkovito obstreljevalo močna sovražnikova zbirališča oklepnikov lugovzbodno od Caena. Scverno-zahodno od St. Loja so se izjalovili silni nasprotni krajevni napadi.
Bojna letala so v morskem področju zahodno od Bresta močno poškodovala sovražnikov rušilec ter sestrelila pri tem eno britansko zaščitno letalo.
23. julija:
»V Normandiji je bil včeraj ogorčen boj za nekaj krajev južno od Caena. Kraji so večkrat menjali lastnike in končno ostali v naši posesti. Pri napadih jugozahodno od Caena je dosegel sovražnik krajevni vdor, ki pa je bil zapahnjen.«
24. julija:
V	Normandiji ni prišlo včeraj do nobenih večjih bojnih dogodkov. Sovražnik je izvedel več napadov le jugozahodno od Caena, pri katerih je izgubil 19 oklepnikov, ne da bi dosegel uspehe. Na~ zahodnem krilu predmostja je bil s protinapadom odstranjen neki vdor iz prejšnjih dni. Sovražnik je imel pri tem 450 mrtvih in 300 ujetnikov.
Dotedanji, močno izčrpujoči boji so prisilili Anglosase, da so jenjali s svojimi zaleti in z brezobzirno uporabo moštva in blaga. Vzlic hudemu obstreljevanju iz nemških obrežnih baterij so si po morju pripeljali nove sile, da so z njimi zamašili luknje pri Caenu, vzhodno od reke Orne in St. Loju.
Očitno je bilo, da so udarci branilcev hudo prizadejali Britance na odseku pri reki Orne, ker vzlic izboljšanju vremena in vzlic pomnoženim letalskim napadom še zmerom niso tam začeli s pričakovanim napadom. Nasprotnik je priznal, da je nemška obramba storila svojo dolžnost in uredila vse potrebno, da bi pripravljena sprejela nov naskok. Posebna moč nemške obrambe je v sposobnosti poveljstva, ki zna enako spretno voditi obrambo in napade in ima za razbijanje sovražnikovih oklepniških napadov pri roki svoje močne tanke in spretne grenadirje.
Presenečenje, ki je prvi pogoj za uspeh pri nadaljnjih napadih, ne bo več možno, kajti večdnevni topniški ogenj in stalno bombniško obdelovanje tistih pre-
Prekucujoče se prepričanje
■»Družinski tednike je v zadnji številki priobčil udaren uvodnik, v katerem ljubljanskim pristalem OF takole bere levite:
»Tisti Slovenci, ki so se pridružili OF, se prekopicavajo neprenehoma iz ene smeri v drugo, prisegajo danes na to in jutri na ono, pljujejo spet na tisto, kar so prej blagoslavljali, in blagoslavljajo ono, kar so preklinjali. Predvčerajšnjim nacionalisti, korakajoči v boj za osvoboditev slovenskega naroda, včeraj intornaeionalci, prisegajoči na Stalina, danes jugoslovanski patrioti. ,,,predvčerajšnjim pristni Slovenci, včeraj ■ brez.na rodni boljševi-ki, danes »jugošlovamski vseslovani«. Včeraj neizprosni republikanci, danes priznavalci kralja Petra II. Predvčerajšnjim proti Angliji in Ameriki, včeraj likvidatorji vseh tistih, ki so si sploh upali izreči besedo »Anglež*, danes klečeplazci pred Londonom in VVashingtonom.
In zdaj vprašamo zlasti tiste ljubljanske simpatizerje OF, ki V> ji še vedno ostali zvesti: zakaj ste zanjo, zato ker je samoslovenska, ali zato ker je jugoslovanska, zato ker je za republiko, ali ker je za kralja, zato ker je za SSSR, ali ker je za Anglo-američane. zato ker je za boljševizem, ali ker je za plutokracijo, zato ker je rdeča, ali ker je bela? Ne, vi ste za vsako, prav tako za Boga kakor za satana, ker niste sploh za nič, ker ali nimate več razuma, ki je edino dostojanstvo človeka nad ostalim svetom, ali pa ker ste brezmoralni špekulanti, pripravljeni tudi proti vsem lastnim prepričanjem drveti za nekim gibanjem, o katerem še vedno mislite, da bo jutri zavladalo pri nas, naj se že to zgodi v obliki lioljšpvizma ali nacionalizma, republike ali monarhije, SSSR ali Angloamerike.«
Mi bi k temu pristavili ?e to. da taki ljudje sploh ne vedo, za kaj so. Drži, da so zmeraj, navzlic nevednosti in neznačajnosti, za eno: za najmanj vredni del svojega telesa, katerega so si naredili boga in prepričanje. Zato se lahko zmeraj preklicujejo. Zmeraj, to se pravi, dokler jih hoče ljudstvo gledati.
Upajmo, da to ne bo več dolgo!
Pasja pridiga
Pred poldrugim letom dni od svojega škofa obsojeni izgubljeni duhoven Metod Miknž, »verski referent« pri »glavnem štabu Narodno - osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije*, to se pravi nekak »slov. rdeči papež«, je j-red kratkim napisal in dal razširiti bro'uro »Kri mučencev
—	naše seme«. Njegovo čvekanje, ki obsega 13 strani, je zgovoren primer pridig, kakršne mora ta rdeči hierarh imeti v »glavnem štabu«. Zanimiva jev toliko, v kolikor dokazuje umski in moralni razkroj človeka, ki naj bi po lastni besedi bil edini »saeerdos «e-eundum eor Jesu«, »duhovnik po Srcu Jezusovem«, pri nas...
Prerekati se s temi pijanimi Miku-ževimi izvajanji bi bilo neumno, V dokaz, kje in kaj so danes tisti, ki nam prinašajo »novo kulturo« in »novo vero«, naj navedemo sa.mo, da uporab-lia Mikuž na petih straneh svoje pridne naslednje vzpodbudne, po novi veri in novem človeštvu smrdeče besede:
zverin« — enkrst hudič — šestkrat stekli beli psi — trilkrat beli pes —> štirikrat
delov, na katere utegne meriti bodoči sunek, že v naprej izdajo branitelju smer pričakovanega napada Zato se mora napadalec nujno spuščati v čelne napade in mora zato .sleherno ped zemlje plačati s hudimi izgubami.
Mimo tega, da je težišče bodočih bojev izdalo topniško obstreljevanje, so bili sovražnikovi nameni razvidni tudi iz krajevnih sunkov, s katerimi je hotel doseči ugodnejše izhodiščne postojanke za nadaljnje nastope. Ruševine posameznih vasic igrajo pri tem manjšo vlogo kakor pa hribčki, ki so potrebni za učinkovito topniško obstreljevanje.
Po ponesrečenih napadih na gričke pri St. Andreonu in St. Martinu so Britanci v noči od sobote na nedeljo zopet napadli višino 112 pri kraju Baron ob reki Odon, katerih posest bi bila odločilna za potek bojev pri Esquayu. Ponovni napadi tu so bili zaman, veljali pa so Angleže 27 oklepnikov. Podobno se je godilo Amerikancem, ki so hoteli osvojiti višino 26 vzhodno od Lessayja.
Nemški protinapadi pa se na odseku, ki ga drži amerikanska vojska, dovedli do ponovne osvojitve vasi Le Clocet, Napad je sicer služil le izboljšanju črte, vendar je prizadejal Amerikancem občutne izgube. V boju, ki je trajal dve uri, je nasprotnik izgubil 450 mož, 308 pa je bilo ujetih.
Vsi ti krajevni spopadi pa niso prinesli nobene bistvene spremembe v položaju. Značilnost stanja na bojišču pa je bila v tem, da sta se obe stranki pripravljali za nove spopade.
2e naslednji dan je prišlo do ponovnih silovitih angleških in ameriških napadov. Nemško uradno poročilo z dne
25.	julija pravi:
V Normandiji so pričeli Amerikanci včeraj po silni topniški pripravi in stalnih zračnih napadih z močnimi silami z napadom severnozapadno od St. Lo-ja ter jugozapadno od Carentona. V ogorčenih bojih je bil sovražnik odbit s hudimi izgubami.
V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so pričele angleške divizije na področju Caena po najmočnejši topniški in letalski pripravi s svojim, tam pričakovanim napadom. Razvili so se hudi boji, ki stalno naraščajo na silovitosti.
O silovitosti bojev v Normandiji zgovorno priča naslednji dogodek:
Konec preteklega tedna je 200 angleških oklepnikov vdrlo skozi nemško črto, vendar jim je nemški oklepniški oddelek udaril ob bok in jih mnogo uničil. To je bilo vzhodno od Orne.
Močne skupine štirimotornih angleških bombnikov so v valovih sipale na bojišče svojo točo, takoj za njimi pa je vdrlo 250 angleških oklepnikov. Glavna ost te sile se je usmerila proti Cagn;ju pri Caenu, druga- ost pa proti zahodu, tretja pa proti Troarnu. Nemški oklepniki vrste »Tiger« so na lepem planili nasprotniku v bok. Nasprotnik je takoj moral prenehati z napadom in so zbrati, da bi se ohranil tega bočnega napada. Tedaj pa so nemški oddelki zagrabili Angleže tudi s čelne strani in nasprotnika vrgli proti severu.
V tem boju je neka nemška četa v dveh urah uničila 30 angleških oklepnikov. V tej četi je bil tudi neki podčastnik, ki je že na vzhodnem bojišču pospravil 103 sovjetske oklepnike, ter drugi njegov tovariš, ki jih je uničil 70. Zaradi tega silovitega sunka in hudih izgub se je moral nasprotnik umakniti na izhodiščne postojanke.
Tik pred začetkom novih naskokov pri Caenu je bilo ugotovljeno, da so Angleži samo na cacnskem odseku ▼ nekaj dneh izgubili nad 300 oklepnikov. Zaradi tega tudi niso mogli Angleži in Amerikanci izkoristiti nekaterih prednosti, katere so ti z močnimi udarci že priborili.
Invazija ni torej do začetka osmega tedna prinesla nobenega presenečenja. Kvečjemu za tiste naše modrijane, ki so za čez dva meseca napovedovali konec in vdor Angležev in Amerikancev preko Francije in vse Evrope — na naše ozemlje.
pasja sorta — enkrat
stekli domobranski kurat — enkrat
steklina — enkrat
veliki pes — dvakrat
stekli duhovnik — enkrat
pes — trikrat
izdajalec — trikrat
stekli pas — enkrat
izdajalski steikli pes — enkrat
vveiaser Ilund — enkrat.
Vse to na petih majhnih straneh! Kdo ve, kaj poreko na to pn*jo pridigo razni Krizologi in drugi zlatousti, vso odpuščajoči zagovorniki »nove vere« in njenih paralitičnih Izgubljencev?
Družabne novice Iz »osvobojenega« ozemlja
V	zadnjem čawi so se, katkor posnemamo po »Ljudski praviri«, ».Slovenskem poročevalcu«, »Uradnem listu
S.NOS-a« in drugih uSivskih glasilih, stopile na plan naslednje ljubljanske in druge podlasica:
Dr. Stune Pavlič, bivši tajnik Go-stinčarske zadruge v Ljubljani, ki kliče izropane IJolcnjce k tekmi v organiziranju zbiranja hrane za buržuj-ske požeruhe iz Izvršnega odbora OF.
Dr. Marjan Brecelj, sin pokojnega vseslovenskega in velekatoliškega gromovnika dr. Antona Breclja im mož gledališke igralke Ančke livarja »eden tistih, ki pošteno mislijo«, je izdal brošuro o bodočem gospodarskem uničevanju sloven&kega kmeta po Osvobodilni fronti.
TEBE?! v sme
Boji na vzhodnem bojišču so se zadnji teden razširili na nove odseke. Sovjeti so se zagnali poglavitno v dve smeri: proti Lvovu iu Lublinu v Galiciji ter proti Bialistoku. Grodnu in proti Kovnu. S prvim sunkom bi radi zabili klin v obrambo, ki se naslanja na Karpate, z drugim pa onemogočili obrambo treh baltiških držav, Ki teče po črti:	Pejpuško jezero—Dvinsk—-
Grodno in Bialistok Vse bojišče je dolgo okrog tisoč kilometrov. Boji so srditi, potekajo že na ozemlju, ki je naseljeno s Poljaki Nemška obramba vztrajno opravlja svojo natogo. Posadka v Lublinu trdovratno odbija nasprotnika, v Lvovu samem pa so poulični boji. Nemška vojska m dala nikjer Sovjetom prilike, da bi izsilili veliko ali celo odločilno bitko. Po zatrdilih vojaškega dopisnika DNBja Hallenslebna se bo nemška vojska načrtno umikala, dokler ne bo dospela do črte, določene od vrhovnega poveljstva. Nemško poveljstvo ima tam toliko sil. da bo z njimi kmalu udari-
lo	proti napadalcu.
Ko se je bojno terišče v Italiji zaneslo pod Apenine, ie tudi konec večjih premikov Boji potekajo okrog Pise, vzhodno od Pontedere, pri Poggibonsi, kakor tudi severno od Citta di Ca-stello. Napadalec ima sedaj pred seboj strnjeno črto branilcev, ki se naslanjajo na visoko gorsko verigo neprehodnih Apeninov Edina odprtina je ob Jadranskem morju, toda pri Riminiju se ta odprtina zoži na tri kilometre Po padcu Ancone, ki so jo nasprotniki dobili vso razrušeno, se je pritisk na tem odseku povečal.
Na poljskem ozemlju, kolikor ga ie doslej zasedla rdeča vojska, so Sovjeti takoj vpostavili oblast nekega »poljskega osvobodilnega odbora«, čigar sedež je v Moskvi in sede v njem sami komunisti Prot:, temu »odboru« je poljska vlada v Londonu že večkrat nastopila, zavrnila pa ga je tudi sedaj, ko si je ta odbor prisvojil oblast nad zasedenimi kraji. Izjavila je, da »je to poskus peščice uzurpatoriev, ki hočejo pobskemu narodu vsiliti politično vodstvo, ki je v nasprotju z veliko Večino poljskega naroda«.
Japonska vlada generala Toja je sredi preteklega tedna odstopila in naredila prostor novi vladi pod vodstvom generala Koisa. Japonska uradna agencija Domei je povedala, da prejšnja vlada že dolgo ni več odgovarjala vedno močnejši zahtevi japonskega naroda po udeležbi v vojni. Politika nove vlade se ne bo v ničemer spremenila, vendar bo morala ta vlada izpolniti zahtevo ljudstva po čim odločnejšem posegu v razvoj bodočih vojnih dogodkov. Najmočnejša osebnost nove vlade je zunanji minister Šigemicu, ki ie ostal od prejšnje vlade in je zdaj v svoji roki združil poleg zunanjega ministrstva tudi ministrstvo za Veliko Azijo,
Za svoje zaslužno delo in odlično vojskovanje v Italiji je bil odlikovan z briljanti k viteškemu križu s hrastovim listom in meči maršal Kesselring. Odlikovanje mu je izročil Fiihrer sam. Kesselring je 14 vojak nemške vojske, ki je dobil za svoje zasluge sploh najvišje nemško hrabrostno odlikovanje.
Turčija se ne da spraviti s tira in ne
misli kreniti na pot tveganih pustolovščin. stalno poudarja ves turški tisk. Turška vlada je sklenila Zavarovati nevtralnost svo>'e politike tudi s tem, da je odločila, da bodo poslej listi smeli objavljati le tista poročila vojskujočih se držav, katera bo izbrala njihova uradna turška agencija.
0	Švedski neutrnlnostni politiki se j* pred dnevi na dolgo in široko razgovoril švedski zunanji minister Giin-tcr. Po njegovih navedbah se Švedska ni niti za trenutek oddaljila od svojo neutralnosti fn so kritike s tega naslova razumljive le v toliko, v kolikor je vojskujočim se državam neprijeten vsak pojav neutralnosti ^drugih. Švedska smatra za svojo dolžnost in za častno zadevo, da si ohrani mir in čast in da skozi vso vojno prejadra brez vojnih spopadov.
Dr. Marjan Južnič, dr. Rudolf Obrnčunč, dr. Janez Milčinski, dr. Andrej Zupančič, sin pesnika Otona Zupančiča, dr. Milan Perušek, dr. Ilo/e-nn Ravnihar, liči bivšega ljubljanskega podžupana ter upravnega svetnika Kranjske hranilnice, so postali sotrud-niki »Partizanskega zdravstvenega vestnika«, pri katerem sodeluje tudi sloviti primarij dr. Mirko Černič kot strokovnjak — za jezik. (Kaj drugega tega gostobesednega kirurga tako »i kakor jezik.)
Lino Žagar, eden največjih notranjskih milijonarjev, seveda ne po svoji zaslugi, jo posta! »vodja oddelka za posojilo« pri SNOS, to se pravi, vodja enega izmed številnih roparskih oddelkov OF.
Dr. Božo Kobe, bivši sodni pripravnik iz Ljubljane, tudi eden »poštenih« iz ljubljanske meščanske in bogataške družbe, je po zapovedi morilca Vita Kraigherja bil imenovani za »javnega tožilca« pri »sodišču IX. korpusa NOV in POJ«.
V	Glavni odlior na novo ustanovljenega tolovajskega Rdečega križa, ki bo torej dvakrat rdeč, so bili postavljeni: dr. Drago Marušič, bivši jugoslovanski čaršijški diktatorski ban, izvajalec prav prvih »svobodnih« volitev leta 1931-1935; dalje dr. (?) En* gelbert Gnngl, bivši prvi podstarosta Sokolu kralj. Jugoslavije ter bivši va* ruh kralj, meča; prodekan, »gosj>od«, ne morda »tovariš«, Andrej Ilc; »tovariš« Josip Jeras, bivši vodja kraljevih jugoslovanskih vojnih prostovoljcev ia dr. Bogdan Brecelj,
s* 50,
»SLOVENSKI DOM«, dne ». Jufifa !9*1
Tebi, slovensko dekle...
O nalogah slovenskih mladenk pri preobražanju našega ljudstva
*" *' >■
Pred meseci sem imel priliko, da sem spregovoril besedo slovenski materi. Takrat sem dejal, da se mora slehernemu, n88! trohico domače čutečemu človeku krčiti srce v teh dneh, ko misli na nepopisno trpljenje, ki so ga morale in ga morajo ponekod še prestajati matere zaradi svojih sinov.
Danes pa naj s to mislijo nadaljujem m povem, da je s trpljenjem mater tesno povezano tudi trpljenje naših hčera — naših deklet.
Novi dobi gremo Slovenci * drugimi evropskimi narodi naproti. D6bi, ki jo “O vsaj delno izoblikovalo tudi vzvišeno Poslanstvo žene. Ne samo matere, marveč ‘udi dekleta.
Težka naloga čaka vse, tudi tebe, dekle. In za to nalogo se pripravi s srcem in umom, da boš znala združiti žensko srce z moško srčnostjo, plemenitostjo m treznostjo, — teh odlik naš čas krvavo Pogreša.
Ko zidamo svojo bodočnost, se mi večkrat dozdeva, da smo nemara vse preveč vase zaverovani, ali z drugimi besedami povedano: premalo važnosti pripisujemo ■— to je bila ena izmed mnogih naših napak v preteklosti — vprašanju, kakšno besedo naj ima naša žena v bodoči Preosnovi naše narodne, gospodarske in kulturne bitnosti. In zato naj nas današnja beseda, ki jo posvečam našemu dekletu, vsaj za hip postavi v razmislek ‘ega, tako važnega vprašanja.
Slovensko dekle, prislnhni tem mojim ■kromnim besedam, ki jih hočem spregovoriti tvojemu razsodnemn in treznemn razumu, tvojemu blagemu sren in tvoji Plemeniti duši...
Ko so se začela n nas leta strahote * aprilskimi dnevi 1941, se je tudi^ tvoje ime, večkrat ponavljalo v *vezi * usodnimi trenutki našega narodnega življenja. Tudi tvoje ime je vedno bolj in bolj stopalo v ospredje in zadevalo ob besede: ljubezen, trpljenje, *®8t, dostojanstvo in — sramota, nečast, izdajstvo, podla kupčija, podivjanost, zverinstvo... In tako nam je nič kolikokrat Udarila vsaj v duhu na uho znana pesem:
»Dokler slovenski rod biva po zemlji tod, bode slovelo slovensko dekle.. .<
Tn kako in zakaj bo slovelo to naSe
dekle? Eno dekle častno, drugo sramotno v pozne rodove. Če so oblikovalci naše rodne besede in drugi kulturni tvorei toliko opevali naše dekle in ženo: njeno Sr|,e in čustvo, njene dneve in noči; njen nagelj in rožmarin v oknu; njeno vdanost, milino, plemenitost; njeno čast in dostojanstvo; njeno lepoto, njene velike vrline, njeno veliko ljubezen, niso in ne bodo mogli nikoli v vsej polnosti izpovedati tega, kar je od te strani tako močn6 vPlivalo na preoblikovanje našega človeka v letih revolucije, ki je s svojimi krvavo rdečimi valovi pljusnila v zadnjo Sorsko naselje naše Dolenjske, Notranjske. Gorenjske in Primorske.
Rili so to dnevi naše najhuiSe preizkušnje, saj je brezvestni rdeči sovrag *adal našemu času neizbrisen pečat svoie krutosti; rdeča miselnost, ki je razpredla svoje mreže tudi med nas, ne prizna ne f*eri i„ ne srcu osnovnih pravic; vse «ve-•'nje, ki so iz davnin korenik naroda. 'ako da bi narod brez njih nehal biti narod, vse te svetinje skruni in načrtno Jmičuje, tako da je naš človek po brezsrčnem zločinstvu rdečega nasilnika dvakrat ranjen: krvavi njegovo telo in bromi njegova duhovna moč.
. In prav zato je ob tem umiranju naj-jjuje prizadeta osnovna celica našega občestva: družina, ki ji daješ tudi ti, dekle, 8voj delež...
Najprej besedo tebi, dekle, ki si ostala m, kar bi morala vsaka hči naše matere biti in ostati: čista, poštena, plemenita. Tn taka skozi vse vihre, ki so diviale nad našim narodom.
Spomniš se. kako je zadivjal vihar ^»vojske okupacije. Za njim je zabučal ,'har rdeče vstaje, nekdo je pel: glavo le dvignil v nas upor...
.. Pa tvoja vest je danes čista. Kakor da so jo ti viharji učvrstili in izmili zad-t' madež s tvojega srca, si postala velika
* teh časih. vzvišena, ljudstvo je ponosno ?'e, zavedaj se tega, dekle! In če si
Pisala dnevnik (tudi če ga nisi, saj ga je ludstvo vestno pisali, ali niso besede tvojega dnevnika besede sočutja s trpljenjem j ar°da, ki je umiral za svoje poštenje
neomajno prepričanje?
S srcem ljudstva je umiralo tudi tvojo n r\^a*e dekle, ki si v nemi grozi zrlo ,a hinavsko početje savojskih dečakov, "so narodu počeli preračunano uniče-“t> "motne dobrine in življenia. j \sa čast tebi, dekle, ki si bila v ža-Rtn>h dnovih s trpečim narodom eno: a si čutila, kakor je čutil narod; da si n.?ela, ko je trpel narod; da si Šla z kar* na Kalvarijo in da si vstajala, pre-na in Prečiščena v trpljenju, ko je Z0ce| vstajati narod.
»okle, ki nisi imelo nikdar v teh dneh *! j narodne žaloigre niti koščka srca za '*• ki so nam delali hudo, ali si danes
oddahneš v tihem spoznanju in pričanju: človek obrača, Bog obrne — pa t^.Prej, kakor Človek računa. Danes s ,‘Ulm zadovoljstvom gledaš nazaj na dni rvavjh preizkušenj.
, Stokrat čast takim i* vrst slovenskega
deklištva, jo so imena, ki bi jih morali "braniti v živem in nad vse častnem jbominu vsi zavedni Slovenci. Ko pi-erno strani svoje zgodovine, ne prezrimo '	. imen. ki bodo še v pozne časo luč
naS'tn rodovom.
Zahvaljeno tvoje srce, nepozabno do-,,e' ki ni jen ja In bdeti v najmrakotnejših renutkih naše preteklosti. Bila si vestalki vestna čuvarica našega ognja, da ni ~Kasnil, marveč je tlel in tlel in s svojo °rda nevidno toplino grel tvoje okolje,
* el srca mnogih, ki so se ti približali,
četudi samo s plahim korakom. Kolikim si prav ti ustavila korak, da niso krenili na levo, kjer je tlel pogubni ogenj, ki je potem s svojim požarom upepelil na sto in sto naših lepih vasi. In kolikim si prav ti zadržala pest, da se ni dvignila in zgrabila za srp in kladivo in udarila po lastnih bratih! Kolikim si zadržala hrepenenje srca, ki so ga klicale varljive sanje gozda in krvi!
Ni ti ukradel savojski počesanec najdražjega zaklada — tvojega srca, in ni se ti srce ogrelo za peterokrako zvezdo, ki so z njo moskovski plačanci omadeževali našo lepo tribarvnico; ne, dekle, tvoje srce jč ostalo zvesto slovenskemu srcu. In danes ko si lahko že pogledava iz oči v oči, ko si lahko že na glas poveva marsikaj, kar do zdaj nisva smela; ko si govoriva od srca do srca, danes šele sprevidiš, da je tvoj delež za ublažitev velikih preizkušenj naših dni velik. Ponosna bodi na to!
Danes je lahko tvoje čelo vedro, tvoj pogled ne več tako zaskrbljen, ko zreš v dni, ki so pred tabo. In tvoje srce — mar že ne vriska od veselja, ne samo spričo novice, da se ti je fant, ki si zanj zalivala rožmarin in pretočila prenekatero solzo, vrnil iz vsiljene internacije, živ, odložila si skrbi zanj. — Nisi, pravim, vesela samo zaradi tega, ker se je vrnil izza savojskih žičnih ograj tudi tvoj brat, sosedov, oni tvoje sestre, tvoje znanke, z njim še nekateri, vsi ne, to veš, — vesela si tudi tega, ko je tvoj izbranec skupno z drugimi koj po vrnitvi stopil v vrste slovenskih brambovcev, junakov, ki so stisnili pesti, da udarijo po rdečem krvniku in vsem, ki mu na ta ali oni način dvorijo.
In če si, ti naše dekle, odkritosrčno veselo tega, potem je tvoje srce res plemenito, junaško, slovensko — ker bije ne le za usodo poedinca, marveč za usodo vsega naroda.
Če pr o ču ješ ure in ure v tihi skrbi in molitvi za narod, ki mu hrambovstvo obeta mnogo; življenje in vstajenje — ta dan je blizu — tedaj vedi, da ti bo vse to nekoč poplačano: narod sam ti ho odkritosrčno hvaležen za sleherno žrtev, ki jo daješ zanj. In če nadalje še vidno garaš v teh odločitvah pri našem delu za obnovitev razdejane domovine, vedi, da ti bo domovina nekoč hvaležna za »se.
Zato pokonci glavo; delaj, trudi se, garaj tudi do izmučenja; uči, kjer sprevidiš. da je potreba (in potreba je velika, še velika, ne delaj si morebitnih utvar),
—	zdravi, celi rane, da naš človek, čil na duši in telesu čimprej dočaka praznik vstajenja. Bodi dekle z lepo dušo, zakaj vso moč, jasnost in dohroto svoje duše boš nekoč dala naprej — svojim potomcem.
Naše ljudstvo se mora prenoviti Ir, življenjskih moči in bogastva svojega bistva, pri tem obnovitvenem delu pripada poglavitna naloga dekletu, ženi in materi. Dekle slovensko, ti no iiviš samo zase, za življenje v tesnem okviru svojega jaza, temveč za širše okolje, za družino, rod in narod. Dobra žena napolni i bla-
goslovom stoletja. Soglasje, M naj uravnava tvojo dušo, ni le tvoja zasebna stvar, ampak zadeva naroda. Narod, ki so mu vdane njegove hčere, ki se zavedajo svoje časti in dostojanstva in svojega vzvišenega poslanstva, tak narod je na svoje hčere lahko ponosen. Naj bi bilo naše dekle zmeraj naš ponos, kakor je bilo že izdavna in kakor jo slavi pesem, stokrat zapeta, nikdar izpeta...
»Slovenka sem,
Slovenka čem ostatL<
•
Druga misel tebi, dekle — begunka.
Da ti gorko stisnem desnico v pozdrav
—	pred meseci tega nisem mogel in nisem morda smel. Kako težke so bile ure tvojih sf-ptembrskih, oktobrskih, novembrskih noči. Še danes ti lebde nad dušo, kajneda, kot svinčeni oblaki, fee nikoli nisi doživljala tako grozljivih notranjih pretresov ko v teh časih. Saj kadar gre kakor prav danes za resničen obstoj naroda, ne le poedinca, za življenje njegovo, tedaj so ti trenutki najtežji.
V	duhu vidim tvoje skrbi, slišim tvoj trepet, ko te je sleherni šumot. prihajajoč iz teme noči, zbegal in tako slabil tvojo telesno in duševno silo; vidim tvoj strah, ki so ga povzročili brezvestni rdeči gozdovniki, in v duhu zapustim s tabo nekega dne, ko je postala mera trpljenja in strahu prepolna, vse: mater, dom, nagelj na oknu, vrt, nekoč tako skrbno negovan, zemljo, vas — in zbežim pred krvniki, ki vihtijo srp in kladivo.
In ti, sirota, bežiš, da si ohraniš edino, kar še imaš: življenje. Bežiš. Kam?
Smradečim dimom in prežeči smrti nasproti? Pred tabo smrt, za tabo smrt, krog tebe smrt. Smrt, ali ti bo prizanesla?
Tebi prizanese — čudo!... In zdaj si pri dobrih ljudeh, morebiti prav tu sredi belega mesta, in se oddihavaš. Morda imaš poleg sebe še mater in dragega očeta; brata ne, ker so ti ga rdeči grobarji umorili; nikoli več ga ne boš videla, o, da bi vedela vsaj za njegov grob...
Dekle, obriši si solzo oh teh besedah, in ne joči, zakaj iz teh žrtev klije novo življenje — duh, ki oživlja nove sinove našemu narodu, junake-domobrance. Tem je naše ljudstvo zaupalo obrambo domovine, vzpostavitev mirnega življenja in plodnega razvoja vseh sil in moči kulturnega človeka.
Čuj, dekle, * njimi in delaj z njimi, če hočeš biti res slovensko dekle!
•
Nadaljnja misel veljaj tebi, naše dekle, ki si dalo v dneh križevega pota našega naroda največjo irtev, irtev lastnega življenja.
Tvojih vrstnic Je mnogo. Mnogo, ki so položile najdražji dar domu, Bogu in rodu na oltar. Zemlja pokriva njihova telesa, v trpljenju in mukah izčrpana, nečloveško skrunjena, zverinsko stepena, zbita in razmesarjena.
Ko prelistavam naSe »Črne bukve«, ki prikazujejo ia razkrinkavajo podle komunistične nastope na naši zemlji, se mi zmeraj dozdeva, da pisana beseda vse premalo pove, ali drugače rečeno: če bi hotel opisati vse to strašno gorje, ki je teplo naš narod zadnja tri leta, bi knjige narasle v obsežne skladovnice. In pisati bi morali prav za prav za vsako vas (srenjo) posebej in za vsak stan posebej, a še ne bi vsegd povedali, ko je pa vsakdo preživljal toliko, da bi lahko pisal zase debele knjige.
In tvoja knjiga, dekle, ki spiš ne-vzdramni sen tam pod tihimi smrekami notranjskih gozdov ali v hladni senci dolenjskih bukev, nemara v samotni kočevski gošči, tvoja knjiga je prazna, zakaj tvoje trpljenje je bilo preveliko, prevelike bolečine so pa neme ...
Toda tvoj duh kriči iz prerano zakrite gomile, kriči v naš dan in biča rdeče krvnike, ki so te svoje dni nasilno iztrgali iz družinskega občestva; ki so ti vzeli dom in z njim vse: toploto, blagost, mir, ljubezen ...
Duh tvoj kriči in mi slišimo njegov glas. Ne kriči, kakor da sprašuje: zakaj ste me umorili, mene, tako polno mladostnega ognja in pesmi, polno hrepenenja po pomladi, ljubezni in življenju? Bila bi nekoč žena, mati, družini luč, narodu kažipot... Tvoj duh, mrtvo dekle, govori vse drugače; govori: moja žrtev naj rodi blagoslov vsem, ki so na pravi poti, slepcem pa naj odpira oči, da to pot najdejo.
Mi pa. zavedni bratje in sestre, se bomo oddolžili njihovemu spominu z vztrajnim in nesebičnim delom, ki bo narod privedlo do jutra vstajenja.
*
In nazadnje še beseda tebi, dekle, ki ne zaslužiš slovenskega imena; tebi, ki si prodala svojo čast, ime, dostojanstvo in poštenje — ali savojcu ali pa bratu zločincu.
In zato ti že vnaprej na glas povem, da moja beseda na tem mestu ni beseda tolažbe, marveč obtožbo in obsodbe. Narod te je izpljunil iz svoje srede. Tvojega mesta ni več v vrstah našega deklištva, če še nisi prejela plačila za svoje delo, ki je narod gnalo v smrt, ga boš že šo prejela o pravem času; morebiti še prej, ko si misliš.
In še' to si zapomni: kadar narod sodi, je sodba pravična, zato neizprosna, za zločinra dvakrat huda, ker govori pravica, ne pa usmiljenje.
Kakšen zli duh te je obsedel, da si pozabila na to, da te je nekoč rodila slovenska mati; da ti jo prav ona dala slovensko čud, slovensko besedo, posem in molitev? Da, šla si tako daleč, da si prodala zadnjo svetinjo človeku, in sicer tistemu, ki je tvoje rojake bičal in jih tiral na Kalvarijo.
Kri je tekla, nedolžna kri, njen duh J« zaudarjal tudi vate, toda tvoje srce je ostalo topo, ker je bilo že prodano za najsramoinejšo ceno, — dš, ti si se celo
naslajala nad nedolžno krvjo lastnih bratov. V tvojem srcu ni bilo več ljubezni, ni bilo več pesmi. Blato se je razlilo v tvoja prsa, ostudna kača je sedla na tvoje dekliško srce in ti to kačo dojila...
Pred tabo ni bilo več zelenega okna in nageljna v soncu in rožmarina; nič več nisi zalivala rož v vrtičku, — na večer je šel nekdo mimo tvojega okna, tih, zavrisniti ni smel in tudi ni mogel, brez lepega nageljna v gumbnici. Spazila si ga, pa si izmaknila pogled, kakor da te je zbodel tisti tihi korak pod oknom. Bil je tvoj fant, a zate ne več. Srce si dala cesarskemu savojcu. In tvoj fant ni nikoli več zavriskal in tudi pod okno ga ni bilo več. Tisti, tvojemu srcu tako prirastli ljubi mu je priskrbel drug dom — (taborišče). Na vasi je utihnila prešerna fantovska pesem.
Ti pa, dekle, nisi čutila te grozljive samote večerov in noči. Kaj še, saj ti je druga pesem nadomestila domačo. Drugim je ni mogla; tebi, samo tebi jo je. Čudno. Pa te je tako svarila rodna mati, prijateljica, — a ti si preslišala te opomine, poslušala si samo glas krvi in podlosti. In šla si v svoji nizkotnosti še dalje — pela si drugo sanjajočo pesem in tako omadeževala svoje srce z novim madežem. Hudobija raste, če je v kali ne zatreš. Takisto je z zločinom. In tvoja hudobija je zrasla v zločin. V zločin, ki vpije v nebo za maščevanje ...
Ni čudno, če je ljudstvo Že kaznovalo zločince, ki so mu prišli v roke. Tudi tebe je že kaznoval. Ne mislim na prizore, ki so odigravali ob odhodu savojskih vojščakov iz naših srenj in mest, ko so njihove slovenske dvorja-nice točile solze za njimi ob splošnem začudenju svojih mož in fantov; ko so jim nosile jedačo in pijačo na postajo, kamor so imele zmeraj neoviran dostop; ko so potem zasanjano zrle v sopihajoči vlak, ki se ne bo nikoli več povrnil tak kakor ta dan, oh, — in dalje prizori, ko si se morala potem lepega dne ti, vlačuga, odzvati vabilu drugih vojakov, tistih, ki so ti začeli izpraševati topo vest.
Ti si zardevala, ko si zagledala sinje uniforme, ki so te bodle v oči in ki so govorile: proč z oskrunjenimi srci, — ne mislim samo na prizore, ki so se potem odigravali po vojašnicah, kjer so se nastanili slovenski domobranci, in je taiste vojašnice, snažila savojska vlačuga — ah, kaj je bilo to, še VBe premalo za kazen tem našim izvrškom. Mislim tudi na prizore, ki so se in se nemara tu pa tam na žalost še odigrivajo med našimi deklinami ko ti blago pisemce privabi savojskega ljubimca na obisk k njej, ki
—	kakor kaže — res ne bo nikoli pozabljen.
In te pesmi n! in ni konee. Dekle, kaj Je res še ne bo konec? Zapomni si: Narod naš je slovenski in tak bp ostal, tudi če se mu nekaj hčera izneveri
•
Na zadnjem mestu naj M spregovoril 8e besede tistim ii vrst naiega ien-stva, ki so šle v svoji hudobiji in podlosti še dalje ko te zadnje — nemara Jih je več, ki so prešle v stanjn, ki mu ga ni primere v človeški zgodovini — da so namreč prodale ne samo svoje srce bratu zločincu, požigalcu in ubijalcu, ki je na poziv rdečih komisarjev zarezal najgloblje rane lastnemu narodu, marvej so sploh pozabile na svoje srce, čast, dostojanstvo in poslanstvo in naposled še na zadnje, kar ostane slehernemu človeku: na svoj človeški Čnt in ga zamenjale
i	živalskim.
Koliko bi vedeli povedati naSi gozdovi, če bi govorili!
In koliko naših doklet Je zvabila ho-
sta v svoje očarljivo območje in — rdeče mreže, ki jih pri ženski ni in ni moči pretrgati.
In kdo je kriv teh nepremišljenih Ib
tako usodnih korakov? Nemara starši, oče, mati, brat, sestra, fant, študij, sla po uživanju, sprostitev nagonov, kri, pesem..
Ne iščimo vzrokov izven vzrokov. Zadnji In prvi vzrok se je skotil v njenem srcu, to priznajmo! In zato — kdo bo odgovor dajal za njeno živalsko početje? Tudi roditelji. Toda zlasti ona, VI ni imela pravega srca in duSe ln sočutja in ki sploh ni imela človeSkega srca, marveč je gojila v prsih gada. Ali naj jih pomilujemo? Ali naj se nam smilijo tako zvane zapeljanke in nevednice in ne vem kaj še vse?
Nikoli! Narod jih sodi in Obsoja. Obsoja na smrt, ker to niso Ženske, marveS razbesnele zveri, ki jim niti živalskega imena ne vemo. Ali je mogoče misliti, da bi se dekle, ki ima količkaj srca, tako spozabilo, da bi izdalo v smrt rodnega brata, očeta, mater?
In vendar — to se je godilo na naši zemlji. In kaj piše zgodovina teh dni! Kaj smp videli v duhu ali v resnici po lanskem 8. septembru po nesrečni Dolenjski, da »kočevskega sodnega procesa«, kjer se je na izrazit način izkazalo naše rdeče ženstvo v vsej svoji krvoločnosti, sploh ne omenim!
Dovolj — zakaj beseda obsodbe naj bo kratka, ker zločin je tako velik, da ne zasluži zagovora.
Slovenske dekle, zdrami ob teh besedah; zapiši si jih globoko v srce, če še kaj Čutiš po naše, in razmišljaj o njihovi vsebini ter delaj po njih. Vedi, da si prav ti tista, ki narod lahko pogubiš* ali pa privedeš k vstajenju.
In naše ljudstvo se tega zaveda. Nate misli in čaka v teh dneh, ko Je njegova pot še trda, da mu priskočil t besedo in dejanjem na pomoč in da tako po svoji vesti izpolniš svoje veliko poslanstvo, ki ti ga je izročil Stvarnik — tebi in vsem, ki so s teboj.
France Kunstelj,
Spomini	iz	šestih	m
»Nabori, »svobodne volitve«, klila »osvobojenega ozemlja«, Tomo in Janežič. »Lepa Vida«, rekvizieije, grob petindvajsetih, komunisti — savojski zaupni špijoni; bojna pot na Gorjancih; božični večer v Partizani ji.
•
Pred kratkim sem se vrnil.
Ko sem na dan poloma, 8. septembra, zvečer zapuščal Ljubljano, se nisem zavedali, da delam prve korake v rdečo odisejado, ki sem jo doživel v tastih dneh.
Zal, da še ne morem z vso resnico na dan. Vendar bom skušal podali vsaj približno sliko o svojih doživetjih v tolažbo tistim, ki še danes tako željno spremljajo »osvobodilno« gibanje.
•
Drugi polom, ki smo ga doživeli, je bil bolj porazen od prvega. Dežela se je čez noč znašla brez gospodarja. Ob parobkih gozdov so se prikazali sestradani tolovaji, škilili v vaisi, radovedni, če so vaške straže že odšle. Planili so na orožje in zaloge živil, ki jim jih je dal najslavnejši njihov tovariš — general Cerutti.
Badoljevske barake so rdeče zagorele. Še nekaj dni in zavladal je brat rdečkar in »tovarišica«.
Kjer se je prej vlačil savojski častnik z ničvredno hčerko naše dobre zemlje, tam je sedaj zaplesal tolovaj s Štefkami, Vidami, Mickami in neštetimi drugimi.. .ami iz Ljubljane.
Terenci in nabor
Prvi gospodje v vasi eo postali terenci.
To so po večini delomrzneži, nekdanji posestniki, ki so zapili premoženje, tatovi, capini, razbojniki in potepuhi, pa tudi kak trški pokvarjeni magnat je med njimi, zlasti tak, ki si delu imetje z ukradenim lesom. Ko so bile po vaseh še vaške straže, so se potuhnili, zvito prisluhnili tu in tam in opazovali.
Po razsulu so dvignili glave.
Izvlekli so iz skrivališča puško, na-iisati seznam »sumljivih«, se sešli v rčmi in si še ob Štefanu vina razdelili vloge: na j večji potepuh — komisar vaškega sovjeta, tat — tajnik, lopovi
—	odborniki.
Na umazana suknene čepice so na-Sili velike rdeče zvezde, vrgli so čez ramo puško in z nasajenimi bajoneti hodili od hiše do hiše.
Ko je prišla v vas »osvobodilna« vojska, ni imela veliko dela. Bdo je že vse organizirano. Po vseh hišah in drevesih so nabili razglas o splošni mobilizaciji in pomilostitvi tistih, ki so 6e doslej pregrešili proti OF.
Že drugi dan so zasedli Bloke in začeli »čistko«. Amnestija je bila samo na papirju,
Terenci so na svojo roko pošiljali umazane listke z oklicem, ki grozi vsakomur s smrtjo, če se ne priglasi.
Tudi jaz sem bil s tovariši klican aa komancfo.
lladi ali neradi smo morali v glavni štab »Levstikove brigade«.
V zakajeni gostilniški sobi je sedelo nekaj tovarišev iz štaba, do zob oboroženih z brzostrelkami, samokresi in bombami.
Pohištvo: tri mize, nekaj klopi, radio in pisalni stroj.
»Tovariši so sedeli kar na mizah in kadili bogate savojske zaloge.
Predstavimo se komisarju.
Pogleda listek, nas premeri od nog do glave, se porogljivo zasmeje in zmaje z glavo.
Sklicevali smo se na svoj stan in na »glavni štab« Osvobodilne fronte, ki še ni izdal odloka, po katerem bi morali biti mobilizirani tudi nam enaki.
Komisar je poklical na pomoč štabnega zdravnika:
»Tovariš dohtar, pridi na pomoč, meni je odpovedalo.«
Pride dohtar, majhen po postavi, čokat, črn v obraz, s srepim pogledom; umazani črni lasje so mu silili izpod zamazane ka|>e. 'L njega «o visele badoljevske cunje.
Pravijo, da je slekel v gozdu pri treh križih nekega savojcn.
V primeri s komisarjem, ki je bil oblečen v uniformo badogliovskegia oficirja, jo bil zdravnik videti kot strašilo v prosu.
»Za-za-kaj pa gre?« je važno izjecljal.
Komisar mn je razložil zadevo.
Petnajst, dvajset glav je pozorno risluhnilo raz.pravi o mobilizaciji ne-aterih, ki se sklicujejo na »glavni štab«.
Tovariš doktor te kadil »Senaglio« in vneto tuhtal, kako bo zadevo rešil.
Potem je začel nekje pri koreninah vsega zla, ki je prišlo nad nas. Brez logične zveze je našteval svoje doživljaje.
Vse je z zaniman jem poslušalo »tovariša«, ne toliko zaradi dogodivščin, kolikor zaradi njegovega prijetnega jecljanja. Pogledali so nas postrani, kot da smo vseh doktorjevih prigod krivi mi.
Potem je začel zadevo nekje bliže. Govoril ie o vaških stražah, o duhovnikih, ki so prijtdi za puško; pripovedoval zn čuefa neverjetno zgodlio o župniku, ki je sam nekemu tolovaju vrat prerezal. Govoril je nadalje o škofu, ki se veže z »izdajalci« proti slovenskemu narodu...
Tu mu je prestregel besedo komisar. Morda »e je tudi nekje v njegovi tolovajski vesti nekaj zdrznilo. Čutil je, da jo šel doktor predaleč.^
Sledil je kratek oddih, »Tovariš« dohtar je pogledal po zbranih. Znova je premeril enega in drugega in vuž-no zaključil.
»Na podlagi vsega tega smo mnenja, da se vas b-b-brezpo-gojno mo-mo-bilizira.«
Komisar je odvzel napol pokajeno cigareto iz ust, se zresnil in povzel:
»Tovariš dohtar, to je tvoje osebno mnenje. Glavni štab se še ni izrekel, rotem bo odločal verski referent pri Or tovariš Mikuž. Zato naj gredo tovariši domov in počakajo nadaljnjih navodil.«
Doktor je nerodno pokašljal in je v zmedi zajecljal nekaj v opravičilo.
Nismo ga poslušali. Odhajali smo. Komisar je dvignil desnico k prsim in pozdravil z »Zdravo«, tovariš doktor pa si je v nejevolji prižgal drugo cigareto.
»Svobodne« volitve
Pod večer so se zbrali na velikem grajskem dvorišču.
Komisarji, komandanti in komandirji čet in bataljonov vse »Cankarjeve brigade« so stali pod stoletno lipo in zbijali nesramne šale z rdečelično Štefko, »tovarišico« iz obupnih dni, ko so se še skrivali po gozdovih.
»Tovarišica« Štefka se še ni zavedala važnosti dejstva, da prav za prav ona začne uvod v »svobodne« volitve, prve na slovenskih tleh.
Komandir je postavil čete v pozor, ko je prikoketirala rdeče popleskana tolovajka pred brkate kmete in družinske očeie, ki so jih šele včeraj mobilizirali in jim kar v civilni obleki vtaknili puške v roke.
S salonskim glaskom se je v poltemi lovila za besedilom okrožnice o svobodnih volitvah. Polovica jih ni poslušala, ker so mislili, da gre za navadni posladek po večerji, namreč za rdeče propagandno pumpanje, druga polovica pa ni razumela. Le komisarji in poveljniki, ki so obstopili »tovarišico«, da bi dali okrožnici slovesnejši poudarek, so pritrjevalno kimali z glavo.
»Torej, tovariši,« je povzel brigad-ni komisar, »bomo pa kar izvolili.«
Povzel je glavno misel okrožnice, da bodo volitve za nekakega zastopnika v plenum, ki bo zastopal koristi moštva.
Ni še dobro končal, že je spregovoril komandant:
»Tovariši borci! Predlagam tovariša Džura. On je star partizan, dober liorec in jaz ga sam poznam.«
Džuro je stal pred četo. Držal se je prav nedolžno in svetohlinsko, ko da ga je sama dobrota do ubogega kmeta, ki ga tarejo nadloge. Ta je stal kakor človek, ki se zaveda, da ima vse tri lastnosti in vrline, ki morejo krasiti novo izvoljenega zastopnika v rdečem plenumu.
»Kdor je zanj, naj dvigrie roko!« je nadaljeval komandant volitev.
Če sem dobro razločil v mraku, jih je med vsem zbranim moštvom dvignilo roke šest do osem, razen gospodov štabarjev. Morda bi bili dvignili še drugi, pa jm še do zavesti ni prišlo, za kaj gre, ker se je vse dogajalo s filmsko hitrostjo. Pa tudi če bi nihče ne dvignil roke, bi bil izvoljen Džuro, ker je štab tako hotel.
Komandant je vrgel bežen pogled čez moštvo in zaključil »svobodne« volitve, da ne bi morda še kdo kaj protestiral.
»'Tako je bil tovariš Džuro enoglasno — to se pravi biti soglasno — izvoljen!«
Komisarji, poveljniki in druga banda v štabu so čez polnoč zalivali ob mastni pečenki na Džurovo zdravje prve »svobodne« volitve.
Izvršilni odbor
Po zapovedi voditelja VOS-e Vita Kraigherja so na« odpeljali kot »svobodi sumljive«.
Okrog polnoči smo prišli r Grosuplje. Bolj sumljivi so bili zvezani z žico, drugi pa smo uživali pravice rednih državljanov.
V	tej temni noči je imel vsakdo izmed nas čas, da si izpraša vest, zmoli kesanje in naredi obračun s svetom. Vsem nam je bilo jasno, da gremo v smrt.
Vendar smo se to pot vračunali-Terenci so se nemalo kesali, da so nas izročili v roke Izvršnemu odboru, ki je bil velikodušen in na« je brez zasliševanja poslal v internacijo.
»Ker nimamo obtežilnega materiala, jih pošiljamo v internacijo,« se jo glasilo besedilo odloka. S tem so se hoteli opravičiti, zakaj nas niso likvidirali.
Prvo noč so nas zaklenili v umazano kuhinjo. Naslonil sem se na zid in ve« utrujen zabsnil oči. Prišle so na obi«k bolhe. Lezle so po nogah in se razdelile po vsem telesu, tako da mi niso dale vso noč miru. Pri tolovajih niso prišle na račun, ker imajo tam glavno besedo uši.
Drugo jutro so nas preselili v šupo k Tišlarju v grosupeljskem predmestju, nnkar se je nadaljevala odisejado proti Stični, Radohovi vaisi, Veliki loki, Trebnjem, Novem« mestu. Beli cerkvi, Orehovici, Št. Jerneju in Javorovici.
»Sodniki«
Tomo! Ne pozna vsakdo tega malega tolovaja s prodi mirni črnimi očmi, mroževskimi brki, visečimi čez gornjo ustnico, z dolgimi, nazaj počeaanimi lasmi. Nosil ie obleko vaških straž, pi opasano s komisarskim pasom, na katerem je visel samokres. Čez desno ramo je nosil staro usnjeno torbo, vodno [Kilno aktov. Govoril je hitro in prepričevalno, ko du bi se samo po sebi razumelo vse, kar govori.
Njegova senca je bil Janežič, trgovec iz Ljubljane. Je velik z zvitimi
očmi in izrazitimi čeljustmi. No«i kombinirano obleko savojskega častniku s pasom in samokresom, brzostrelko in nepogrešljivo komisarsko torbo, ki mu služi za likvidacijske akte, kruh in njat. V hribe je šel že pred tremi leti, er bi bil rad izsekal nekje na Gorjancih gozdove in prekupčeval z le->om.
Pri tolovajih ni bil priljubljen, »ker ga je sama goflja«. Vodja obveščevalne službe ga je ponižal na vlogo sodnika v Izvršilnem odboru, kot je sam priznal. Hvali se, da je bil že trikrat prestreljen in da je v boju za »svobodo naroda« nalezel revmatizma in kup drugih bolezni.
Bili smo v lopi pri Tišlerju v Grosupljem.
Nekako okrog pol dvanajstih so nam prinesli v šupo menažo. Prišla sta »tovariša« Tomo in Janežič, da nam voščita dober tek in ga zabelita s propagando za vzvišene namene Osvobodilne fronte.
Pričakovala sta, da bomo njunim besedam vsi pritrjevali, kakor so vajeni pri moštvu.
Prvi je vstopil Janežič. Začel je z vremenom, da ne bi takoj vedeli, kam p e« taco moli. Pa se ni mogel dolgo zatajevati. Planil je takoj v sredo. Govoril je za trgovca preučeno in zato tudi povsem zgrešeno. Delal je razliko med zgodovinskim Kristusom in Kristusom, ki je ustanovil Cerkev. On da veruje, pa ne zaradi kakega razodetja ali svetega pisma, ampak iz ljubezni do matere, ki ga je tako učila.
O	kaki Cerkvi pri njem ni niti govora, ker take ni ustanovil Kristus, kajti on je bil prvi in najpopolnejši komunist.
Prišel je tovariš Tomo, ki je dal lošča na to neslano propagando.
»Mi, inteligenti,« tako je začel, »se itak razumemo. Vemo, da je znanost vero in Cerkev že davno premagala. Ljudstvo pa ie neumno in je treba, da bi vse to vedelo. Drugačna je vera za izobraženca, drugačna za preprosto ljudstvo.«
Ni pričakoval, da bomo vsi proti.
Zahtevali smo dokaze, da je znanost res premagala vero.
Uporabil je vse govorniške sposobnosti, da bi nas prepričal v podmeni razvojne teorije.
Menaža na mizi se je vedno bolj hladila, Tomo pa je še razlagal.
»Veš tovariš,« je v»tal kot zagovornik eden izmed nas, »da je ta hipoteza o razvojni teoriji že davno zavržena?
Samo en primer iz živalstva. Matica ne dela, trot ne dela. Iz njiju se rodi čebela-delavka, ki dela. Od koga je podedovala čebela to, da dela, ali od matice, ki ne dela, ali od trota, ki tudi ne dela?«
Tomo se ni znašel.
Rešil ga je pogled na ohlajeno menažo.
»Tovariši, jejte, da ne bo mrzlo. Dober teki Zdravo!«
Potem smo ga videli, da je zamišljen hodil okrog gostilne. Ali je iskal nove opore za svojo znanost, ali pa je preniknil v pravo naravno razvojno teorijo, po kateri je primerjal rdečo republiko z matico, ki nič ne dela, komisarja pa s troti, ki tudi nič ne delajo?
Tomo danes ni več tolovaj, niti rdeči sodnik. Okrog Vseh svetih je tudi on moral pred Sodnika.
•	* *
Med živahno razpravo, ki je trajala eno popoldne, sem med drugim vprašal Janežiča tudi o tem, kako si on Zambija v svojem podjetnem trgovskem duhu enakost:
»Tovariš, ali bomo po revoluciji re« vsi enaki?«
»Hudiča enaki! Mar misliš, da sem jaz zastonj stradal in prezebal dve leti po Gorjancih in bil trikrat prestreljen, da bo danes ljubljanski škric, ki si nadene titovko, meni enak?«
•	* *
Ko se je večerno sonce poslednjič oziralo čez dolenjske griče in metalo zlate žarke na črno pogorišče nekdaj tako ponosnega boštjanskega gradu, smo odhajali v novo razdobje naše odisejade proti Stični.
Ustavili so »tovariša« kmeta, ki je šel z vozom na njivo po ajdo. Naložiti nas je moral na voz in zapeljati tri ure daleč proti Višnji gori. Ni se smel pritožiti, kajti sicer bi ga kot svobodi in republiki nevarnega godrnjača prijeli in nič bi ne bilo čudnega, če bi mu konje z vozom vred vzeli v »službo naroda«, njega pa vtaknili v luknjo.
»Lepa Vida«
Tetrti dan |>o<ovanja smo po|>oldnc srečali cigane. Vedeli smo, da je blizu Novo mesto. Čez kako uro. smo že štab v Bršljinu pred gostilno nasproti vojašnicam. Tam je bil glavni štab OF za Novo mesto, ki mu je predsedovnln slovita Vida Rabzeljeva, ženska zoprne zunanjosti in krutega obraza.
OblečenR je bila v temno modre jahalne hlače in bluzo iste barve, pre-pasana s komisarskim pasom, ob strani samokreis, obuta je bila v rumene škornje. Dolgi pšenični lasje so ji razpuščeni padali na ramena. V njihovem okviru je imel podolgovati, bledi obraz še drznejši izraz in za prežečimi črnimi očmi ni bilo nič ženske nežnosti.
Ves Bršljiu je bil radoveden, od kod so nas eueli. Od nekod sta prihlo-čali dve novomeški bunki v preozkih hlačah in sc veselili nad lepim uspehom, ki so ga imeli »tovariši«, da so nas toliko ujeli.
Pripodili so <e še cigani — fantki v prekratkih hlačkah in moških suk-
njah, katerih rokavi so segali čez dlani, in deklice, oblečene v rdeče cunje. Za njimi »o prišle ciganke z otroki na hrbtu.
»Lepa Vida« nas je ošabno in robato odpravila naprej; dodala je še pisano priporočilo za vodstvo, češ naj nas dobro zastražijo, in zabičala, da je za vsak poskus bega smrtna kazen.
Uničevanje — zaradi zaslužka
Težko je v kratkem popisati vse razdejanje, ki sem ga videl na Dolenjskem: razdejana proga, za katero so se Dolenjci zavzemali petdeset let, porušeni nasipi in mostovi, razdejana in sežgana poslopja, prekopane ceste, namesto cvetočih vasi — pogorišča, obdana od neštetih bunkerji’ in žičnih ovir, porušeni gradovi, cerkve in župnišča, ljudske šole porušene menda vse do ene. Električna napeljava, znamenje napredka v naših vaseh, podža-gana kilometre in kilometre daleč.
1	rden kmet izpod Gorjancev mi je pripovedoval, da je vprašal Pirkovičevega Torta. rdečega Komisarja, zakaj vse to rušijo.
»Zato, da si bodo kmetje po vojni služili denar z delom, ko bodo postavljali vse novo,« je pokroviteljsko pojasnil Tort.
»Kdo bo pa plačeval,« je bil radoveden kmet.
Država vendar.
»Kje bo pa država vzela denar?« je navijal kmet tolovaja.
Pirkoviču so odpovedale fraze. Nekaj je tipal okrog »ruskih« kapitalov, pa ga je kmet že prehitel.
»Hudič, ti še ne veš, da ima država kaso v kmečkem žepu!«
»Samo, da bi živi ostali!«
Ljudstvo trpi. Slednjo noč trepetajo družine. Kdaj bo potrkalo na okno. kdaj se bodo zaslišali udarci kopit na vrata, kdaj se bodo vsuli tolovaji ter zahtevali to in ono. So vasi pod Gorjanci, ki so že povsem do golega izropane.
Kmet zaupa v Boga. Kakšna nesreča je bila nekoč, če je pri gospodarstvu poginila svinja ali krava, in gorje, če je pogorelo! Danes pa se nesreče kopičijo in ljudje vse prenašajo nekam vdano z željo: »Samo da bi nam življenje še ostalo! Bomo že še zopet nazaj dobili z delom in trudom!«
Poznam večjega kmeta, ki so mu že trikrat vse izropali.
Ko sem šel po prvi rckviziciji mimo hiše, me je povabil noter, natočil cvička in mi pošepetal: »So zviti ti zlodji. pa 6em jaz še bolj. Če mi vso bajto preobrnejo, ne najdejo zaloge. Zaradi teh vragov ne bomo stradali.«
Pa so prišli drugič. Odnesli so moko, krompir in koruzo. Pobrali so obleko in kuhinjsko posodo. Zapregli so v edini voz, ki mu je še ostal, dva kmetova konja, naložili nanj škafe in posodo napolnili s pijačo. Vse to so peljali po slabi cesti v hrib. Še preden so bili 50 metrov od hiše, ni bilo v posodah ničesar več, ker se je vse streslo.
Tako je rdeče gospodarstvo!
Na srečo je šel gospodar takoj v klet. da je zaprl pipo, ki so jo pustili banditi odprto.
Prišli so tretjič. Odnesli so ostalo. Tudi posteljnino so vzeli. Gospodar je moral k sosedu po voz in konje, da je naložil še mastnega prašičn. Bil je obsojen zato, ker je nesrečno zakrulil v svojem skrivališču, ko s,-> prišli tolovaji mimo. Gospodnr ga je moral zapeljati nn Javorovico, da se je potem štabna banda mastila.
Ko se je vračal, sem iskal jalove besede z« tolažbo, pa me je prehitel: »Sedaj so me pa res osvobodili. Pa zaradi teh zlodjev ne. l»omo stradali!«
In gospodinja, njegova žena, okrog katere se zgrinja osem otrok, vdana v voljo božjo prod samo to, da bi sc živi pretolkli skozi ta pekel.
»Tovariš, nisi pooblaščen od naroda...«
Komunisti so peljali skozi vas visoko naložen voz naropanih stvari. Na vrhu so se svetili lopo zlikani nedeljski škornji. Ustavili so se na dvorišču kmečkega doma, da še kaj naložijo.
Ko je četni komisar izginil za hip v hlevu, da si »na licu mentn« ogleda stanje prašičev, se pokaže na pragu gospodar, bos in raztrgan. Zazeblo aa je v noge (bilo je nekaj dni pred Božičem) in v oči so ga /bodli lejio zlikani škornji. Stegne roko in s krepkim zamahlja jem jih vrže v vežo. Pa ni ušlo pozornemu očesu komisarja: »Tovariš, kradeš!«
»Na osvobojenem ozemlju imamo vsi enake pravice,« se zagovarja kmet.
»Ne tovariš, ti nisi pooblaščen od naroda« in komisarjeva roka je obstala nu samokresu.
Kmet je umolknil, ker bi sicer samokres odločil, kdo ima prav.
Kdo je tisti narod, ki je pob lastil te bandite, da ropajo s težkimi žulji pri-služeno imetje?
Noč v Gorjancih
Ko leže na Gorjnnee večer, tedaj tihi, stoletni gozdovi bujno zaživijo. Te stojiš na gozdni jasi in naslonjen ob stoletni hrast prisluškuješ, se ti zdi, ko da si v risu na kresno noč, le s to razliko, da ne spregovore živali v človeškem jeziku, marveč ljudje v živalskem.
Nekje v globini gozda htiškne sova, ob parobku _ zamolklo gruli in veka grivar, kanja žvižga, od nasprotne strani bavka lisjak, od spodaj navzgor pa pribevska kužek, ki mu odgovarja odrasel volčjak. Nekje od daleč se smejo žolua, vmes pa šepetajo srake.
Vsi ti kličoči se glasovi se počasi združujejo v eno, v temno globel v osrčju Gorjancev, kjer se odpre zemlja in jih vzame.
Noč ima svojo moč.
Tam se sklepajo zarote proti domovini in proti njenim zvestim sinovom. Tam si v svitu kresov dušijo zločinci očitajočo vest in se naslajajo ob krvoločnih naklepih.
Drugi »tovariši« pijejo po samotnih zidanicah in v hišah terencev žro nakradeno blago, kvaniajo in veseljačijo do nezavesti. Harmonika zamolklo hreščeče spremlja »osvobajanje« naše do- : mo vi ne.
Duše rajnih pa, katerih trupla so našla zadnie nemirno počivališče v ob-širnih gozdovih temnih Gorjancev, sto- j kajo in iščejo pomoči, trkajo na okna in na duri, tipajo okrog voglov samotnih hiš in ječijo v temnih vrhovih visokih smrek.
»Molitve prosijo in blagoslovljene zemlje iščejo,« si šepetajo ljudje Zato pa vsak večer pristavi jo k svojim molitvam še očenaš »za verne duše v vicah, ki najbolj potrebujejo naše pomoči«.
Tn ne brez pomena, saj na vsakem koraku naletiš na e rob. Tu in tam so ljudje te grobe ogradili, po večini pa je ostala samo razkopana gomila. Testo ti zastane nocra, ker se znajdeš pred lobanjo, pred kostmi, izmitimi od dežja, ali pred raztrgano mrličevo obleko. ki so jo izvlekle iz groba zveri-Ob svežih gomilah najdeš neredko poginule lisice, ki so se zastrupile z razkrajajočim se človeškim mesom...
Zona te spreleti, zamižiš in hitiš dalje.
Grob pet in dvajsetih
21. oktobra popoldan je padlo v Stari vasi pri št. Jerneju 25 mladih ljubljanskih študentov, ki so bili zapeljani, da so dali življenje, ne za svobodo naroda, temveč za rdečo idejo.
Zapustili so dragocen dokument —• svoje dnevnike, ki kruto obsojajo komunistično gibanje, »ki ni revolucija za osvoboditev slovenskega naroda, ampak za zmago komunistične ideje«.
Te bi ti. mati, brala dnevnik svojega sina. morda bi se ti v vesti tudi oglasil nemir, morda težko in očitajoče vprašan ie, če nisi ti sama kriva, da se je zgrudil v cvetu let in morda še I omadeževanimi rokami.
Ob grobu svojega sina si izmrašaj vest! Na katero mesto si postavila Boga v srcu svojega sina? Si mu kdaj j govorila o duši? Kako si ga hranila pred slabo družbo? Zakaj si mn dajala potuho pred očetom, mu kradla iz blagajne denar? Ali si sploh kda(j mislila na njegovo bodočnost?
Nedelje: rdeče revije in »immtni-ške« slike, plesi in druge prireditve, komunistični klubi in sestanki... vse načrtno zavajanje tvojera sina do usodnega koraka, ko si mu dovolila, da je idejno prekvašen in pripravljen za zločinski posel zapustil dom in odšel uničevat ijubljeno slovensko domovino.
'Tvoj sin je »poznal — dasi prepozno... Kdaj boš spoznala ti, mati?
Božični večer v »svobodi«
Ne bi rad v življenju več dočakni tako pustega in žalostnega svetega večera, kakor je bil lanski.
Večer se je nagibal in vlažni zrak se je poveznil nad pokrajino. Stojim na gozdni jasi skoraj brezčuten itt onemel. Tako ljubim gozd, ker mo vedno zapelje v mehke sanje davnih dni. Danes pa sem moral iz njega. O|rolzka vlaga, ki se cedi po tleh in drevesih, se ti vsesava v kri in mozeg, da te dela blazno nemirnega. Čn pa stojiš na jasi izven gozda, je pa okrog tebe le praznina. Misli se ne morejo oprijeti česa otipljivega, na kar bi navezal svoje snnje, zato vstaneš jalov in pust ko deževen novembrski dan. Top je že ob dveh popoldne utihnil in strojnice počivajo. Nemo tišino moti le polzenje vodnih kapelj, ki se nabirajo in stekajo skupaj, dokler ne zdrsnejo nn preperelo lisije.
Od zgoraj prihajajo koraki, se zopet oddaljujejo in izgube. Straža! Na grebenu med gozdovi stoji nekaj hiš.
Zdi se, da se iz te ali one kadi. Te bi ne bilo vlage, ki te vsega prevzame, bi morda te od daleč čutil vonj po božični potici.
Naravo je prevzelo novembrsko rnv-položcnje, spomin Vernih duš. Te bi videl pred seboj krizanteme, bi kar sam ob sebi pokleknil in molil za verne duše...
Izven bukovja v dolini se iztrga glas Dekle poje. Prisluhnem:
»Vigred se povrne, vse se oživi, trntiea pogrne se s cvetlicami; al’ prijatla sem nazaj nikdar več ne bo...«
Dekle je zapelo tožl»o. ki se žalostno opleta i»o vlažnih grobovih, trka ob vsako gomilo, trka nn težko gozdno grudo in išče prijatelja, ki ga nikoli več ne l»o nazaj. Pesem ie izzvenela med borovci in ne pove, kdo je ta prijatelj. ali je brat, ali oče. ali je drag* fant. ki ga je zasačila smrt in ga na sveto noč vabi pod topli krov novembrski tožni napev.
Nauev zamre. Stresem glavo, zamižim, da se stisnjena solza izgubi nekjo na tleh in se spoji z vburo. In zavest; da sem k skupni bolečini dal vsaj drobno solzo, mi la jša ta božični večer.
*	* •
Daleč zn oblaki vesla bleda luna-Radovedno išče redčine, da pokaž* zemlji svoje široko lice. Zn zagrnjenimi okni po hišah gore luči. Jožef in Marija sta že našla prenočišče v temnem hišnem kotu i« pod rokami svete Dalje na 5. strani
M.
M A
Sij aj in zaton
dtsŽSMkai
KLE
DOSEDANJA VSEBINA!
V mreže egiptovske kraljice Kleopatre, izredne lepotice in prebrisane vladarice, se je od rimskih odličnikov prvi ujel Cezar, za njim pa Marcus An. tonius. Pretkana ženska je hotela s pomočjo teh zvez priboriti Esiptu večjo veljavo na Vzhodu.
Oblast nad rimskim imperijem sta si tedaj razdelila Antonius in Oktavijan. Antonins kot oblastnik vzhodneea dela je podlegel vplivu ecrintovske kraljico in začel otrokom, ki jih je imel z njo, poklanjati posamezne rimske pokrajine. S tem korakom se je zameril Rimljanom, razmerje med njim in svakom Oktavijanom pa se je ohladilo, dokler ni postalo celo napeto. S svojim neukrotljivim in trmastim nastopanjem je Antonins dal svaku v roke močno orožje, kajti vse simpatije rimskega ljudstva so bile na strani tistega, ki je čuval celotnost imperija, to je Okta-vijnna.
Prišlo je do spopada, za katerega je bil Antonins bolje Pripravljen kakor Oktavijan. Imel je veliko legij in močno mornarico, katere hrbtenico so tvorile orjaške egiptovske o-klepnjače. S Kleopatro vred si je Antonius uredil glavni stan v Grčiji in se dal v Atenah slaviti kot pravi gospodar Vzhoda. Tudi Kleopatra se je z razsipnim razmetavanjem daril hotela prikupiti Grkom in se ji je posrečilo, da jo je nazadnje doletela čast atenske častne meščanke.
Antonius je svojo strategijo zasnoval na čakanju, misleč, da bo nasprotnika prisilil, da se bo izkrcal na grških tleh in pa tod potolkel. Prav s tem je omogočil Oktavijanu. da je zbral potrebno vojsko in sredstva. Antonius je ždel pri Ak-tiju, navzočnost Kleopatre v glavnem stanu pa je povzročila razprtije med podpoveljniki. Medtem je Oktavijan v svetišču Veste v Rimu izsledil in uplenil Antonijevo oporoko, s katero je pred vsem ljudstvom razkrinkal Antonijeve protidr-žavne nakane.
^°da na Sirne množice t mestih In v podeželju	so	te reči učinkovale tako, kakor
ie	bil	obetal Oktavijan. Narodni ponos
ljudstva je	bil zadet ob misli, da bodi Rim
*®Ha za naklonjenost ženske, ki je bila to-llko nevarnejša, ker je nosila krono In častihlepno stremela za tem, »da bi nekega •'“e postavila prestol na Kapitolu in krojila Pravico«. Ta Izrek, za katerega so begunci da so ga slišali Iz Kleopatrinih ust, le šel od ust do ust liki bojni klic.
Naj so se Antonljevi prijatelji javno In *asebno So toliko trudili In dokazovali, da J« vse to laž ln pretiravanje, da je Kleopatra pač vzhodnjaška vladarica In zatorej 'ijena običajev ln navad, ki se razlikujejo od rimskih, da pa ni nobena »vlačuga«
Nadaljevanje s 4. strani
I^evo zori Odrešenje. Bela lučka, edi-1,a> ki je v v6em pomanjkan ju še ostala, razsvetljuje temni kot. Jožef vse skrbjo ureja, da bo nared za veliko uro. Modrih še ni. Mudijo se pri starem ^partizanu« Herodežu, ki jih zvijačno pregovarja, naj se	nazaj	grede	ogla-
S!jo. V mislih	se že	veseli	krvi. — Pa-
stirji po večini dremajo, le tu in tam Se še klepetavi menijo o boljših časih.
Tako je v hišnem kotu. Pri mi-zi pa Sedi družina. Tudi očka je danes med "jimi. Saj je sveti večer. Plaho zajedajo iz sklede, da bi med ropotanjem >c'Psa ne preslišali. Spregovorijo*stavek a*i dva in zopet dolgo poslušajo. Oči vj>eh «0 obrnjene v očete; oče pa na ”>>ra.zih bere	skrb,	ki jo	imajo	zanj.
;s° jesen in	zimo	se že	».kriva	pred
tolovaji.
r>. ^ gozda je splahnela božična tišina. Jenuie postave tiho lezejo po vlažnih J 0h- Rdečo zvezdo na »partizanki« za-. suje tema. Po mrzli cevi puške pol-
Zl vo<la.
Pred vasjo so. Obstanejo, da se zbe-TeJo. Prva četa ob spodnji strani, dru-Sa četa ob gornji. »Obkolite vas!<
»Naprej, hudiči, delajte tiho!« pozdravi še komandant, četi sta odšli, jotem porazdeli Se ostale. Osem hiš, * vsaki dva. Odšli so.
, Komandant z brzostrelko v roki ča-*a' Tolovaji so obkolili vas. Osem pa-r°v komunistov skoraj hkrati udari s Kopiti tiu vrata. Pet družin vztrepeta v strahu za dragega očeta, ki je bil z njimi pri mizi. Trije so se iz previdnosti umaknili prej.
Zažne se lov na ljudi.
19
in da je nasprotno resnica, da je Imela v svojem intimnem življenju opravka le z dvema moškima, katera je tudi ljubila, namreč .Julija Cezarja In Marka Antonija, vse je bilo kakor kaplja v morje. Govorili so, da Antonius ni niti norec niti suženj, že manj pa Izdajalec, temveč zmagovit vojskovodja. siln0 zaslužen za domovino, ki stremi za tem, da bi preoddaljeni Vzhod podredil takšnim vladani, ki bi Ivile Rimu podložne, vendar pa decentralizirane, obenem pa odločen vnovič dati veljavo starim republikanskim svoboščinam, ki jih Oktavijan zatira. Govorili so v prazno. Ljudje jim niso verjeli, pač pa so gladko kot čisto resnico sprejeli in splošno premlevali slovito zgodbico o razsipniški strasti Kleopatre. ki je v družbi svojega ljubčka ln Iz strasti po vedno novih dragih kozlarl-jah prišla celo tako daleč, da je dala dragulje v vrednosti enega milijona stopiti v kisu ln ga potem spila. Antonljevi pristaši, ki so opažali, da sovražno razpoloženje stalno narašča In da se njihove lastne vrsto redčijo, so bili vsi obupani. Sklenili so. da bodo poslali iz svoje srede v Atene Geml-nlja, da bj svojega voditelja seznanil s položajem.
Gemlnlus je odpotoval. Ko je prispel v glavni stan, je takoj ugotovil, da ga Kleopatra gleda z nezaupanjem. V slehernem, ki je prišel Iz Ulma, je videla tajnega Oktavljanovega odposlanca 4n jo temeljito poskrbela, da ni mogel nihče na lahek način priti do Antonija. Geininiju se ni posrečilo, da bi pri Antoniju izposloval poseben sprejem. Končno je pri javni pojedini dobil priložnost, da se je približal trluin-vlru. Antonius ga je vprašal, čemu je prišel v Atene. Toda v prisotnosti toliko ljudi se je Gemlnlus omejil le na odgovor, da bi se o nekaterih stvareh dalo govoriti le v treznem stanju. Antonius. ki ga je začel sumiti, mu je na glas ukazal, naj se takoj Izjavi o pravehi namenu svojega potovanja. Sel Antonijeve stranke je bil v silni zadregi ln je odgovoril, da bi svoje naročilo mogel povedati le med štirimi očmi. Le eno lahko že sedaj v .imenu njegovih rimskih prijateljev pove: Vse bi so dalo popraviti, ako bi se kraljica vrnila v Egipt.
Ob tem nepričakovanem odgovoru je Antonius zardel do ušes, Kleopatra pa se je proti Gemlnlju obrnila z dvoumnim nasmeškom ln sarkastično dejala:
»V tvojem imenu se veselim, da sl končno Izustil priznanje, ne da bi moral Čakati na mučenje.c
To je bila pikra pripomba, polna temnih groženj. Geminus se je dobro pazil in ni vztrajal več dolgo na sprejemu. Nemudoma je odpotoval v Rim in prestopil na nasprotno stran.
Cim je Oktavijan spravil svoje sile skupaj, se mn Je zazdelo, da je udarila ura, v kateri lahko naredi odločilen korak. Misel na Cezariona, katerega je Antonius pri vsakem javnem nastopu predstavljal kot sina in polnopravnega naslednika Julija Cezarja, ga je vznemirjala bolj, kakor pa sl jo sam hotel priznati. Sedaj, ko Je bilo vse rimsko mesto proti Egipčanki In njenemu ljubimcu, je nastopil čas odločnih dejanj. Ako je Antonius negibno čemel v Atenah, je bilo zanj toliko bolje. Bil Je znak, da je bila kriza v njegovem štabu resnejša in da je ohromilo njegovo sklepe. Treba je bilo sam0 še povoda za vojno, ki naj bi njega, Oktavljana, že vnaprej naredil za branilca narodne stvari proti sovražnikom domovine. Na njegovo zahtevo sta senat In ljudsko zastopstvo končno Antoniju vzela njegovo trlumvirsko službo In ga proglasila za nevrednega konzulske Časti, katero bi imel prejeti naslednje leto. Rimljane, ki so bili v Antonljevem taboru, so pozvali, naj se takoj vrnejo v Italijo, kjer jim l>o vse odpuščeno, ako ne bodo predolgo zavlačevali s kesanjem.
Tedaj Je tudi republika egiptovski kraljici formalno napovedala vojno z utemeljitvijo, da sl vsem postavam v brk prilašča rimske pokrajine. I)a bi tudi javno pokazal, da gro za dejanje, ki je naperjeno proti tujemu sovražniku, je Oktavijan po
J/
prastarem običaju pred svetiščem Hcllone zalučal kopje. Ko so v starih časih Rimljani svojemu sosedu hoteli napovedati vojno, se je poseben, v ta namen določen dostojanstvenik, imenovan »Fetialis«, podal s kopjem v roki na mejo, glasno izgovoril obredni obrazce in kopje zalučal na sovražnikovo ozemlje. Ivo je potem država postala tako velika, da ni bilo več mogoče vsakokratno vojno napoved objaviti s pohodom do meje, je običaj zamrl. Fetialis pa se je omejil le na to, da je to simbolno dejanje opravil pred stebriščem svetišča, ki je bilo posvečeno boginji bojne sreče. V sedanjem primeru pa naj bi to obredje javno pričalo, da ne gre za državljansko vojno ali za strankarski spopad, temveč za pravo ln pravično vojno proti tuji sili. Antonija so s spretno šahovsko potezo docela Izrinili Iz Igre. Na ta način so dosegli dvoje: on sam je bil s tem dobil pečat postranske osebe, ki za svoja dejanja ni odgovoren, njegovim častnikom In vojakom pa je bila dana sijajna pretveza za pobeg izpod njegovih zastav.
Zdi se verjetno, da Kleopatri bres dvoma ni bilo nedobrošlo, da se je vojna napoved nanašala le nanjo. Sedaj ji nihče več ni mogel govoriti o nujnosti njenega odhoda. Vsakršna razprava o njenih pravicah, da sme ostati v glavnem stanu, je s tem odpadla, a njej In njeni mornarici pa je pripadla sedaj odločilna vloga in pomen.
Vse poletje 1. 32. pr. Kr. je preteklo, ne da bi Oktavijanove sile mignile samo s prstom in poskušale zapustiti Italijo. Antonius, čigar bojni načrt je bil zasnovan na čakanju, dokler se nasprotna vojska ne bo začela prevažati, tedaj ni vedel, kaj naj stori. l)a bi se sam z vso vojsko prepeljal v Italijo in nasprotnika zgrabil na njegovih tleh, se mu ni zdelo priporočljivo. S tem bi se bil sam Izpostavil prav tistim nevarnostim, v katere jo hotel zvabiti svojega svaka. Sklenil je, da svojega ozemlja ne bo zapustil.
Minila je jesen, a o Oktavijanu ni bilo nobenega glasu. Kazalo je, da se bo položaj za Antonija začel slabšati. Ako bi čakanje trajalo še dolgo, bi večini njegovih legij, ki so taborile na grški obali Jonskega morja v kra&klh, močvirnatih in mala-rlčnih krajih, utegnil polti živež. S seboj jo imel dovolj živeža za eno leto, ne pa za dve. Sedaj se je že približevala zima in zdelo se je, da bo treba vojne nastope spet premakniti na prihodnjo pOmlad. Zelo nerazveseljivi izgledi tudi zavoljo bolezni, ki so začele napadati vojsko. In Antonius se je — no brez razloga — začel bati, da se bodo s pričetkom deževne dobe zdravstvene razmere za vojsko še poslabšale.
Zato je poskusil z nekaj pomorskimi demonstracijami na spodnjem Jadranu zvabiti Oktavljana na morje. Odločil se je celo za navidezen poskus izkrcanja na apulijski obali. Ko se je vse to ponesrečilo, se je hočeš nočeš moral pripraviti na zimo. Glavni stan s ije uredil v Patranae, čete pa so prebile zimo tesno nagnetene ob akarnanijskl obali. Mornarica je bila zasidrana v Korintskem zalivu. V teh nerodovitnih krajih sta bili vojska In mornarica navezani na živila, ki so jih dovažale ladje. Toda ob začetku novega leta jim Je predla že trda. Antonius In Kleopatra sta se morala odločiti za strašno drag In težaven ukrep in sl poiskati novih živil iz Egipta In iz Male Azije. Medtem pa legionarjem ni preostalo nič drugega kakor zadrgniti jermen In čakati, kajti Grčija je bila revna In tolikšnih množic vojakov ni mogla prehraniti. Z lakoto ln boleznimi se Je v neprijetna prezimovališča naselilo tudi nezadovoljstvo. In nezadovoljstvo je imelo za posledico tudi prve dezerlaclje.
Na pomlad so končno začeli prihajati prvi dovozi živil. Toda istočasno so se pojavile tudi prve Oktavijanove pomorske skupine, ki so križarile vzdolž črte, po kateri so vozili tovorni parniki, da bi jih prestregli. Več do vrha natovorjenih ladij so sredi odprtega morja nenadoma napadli In potopili.
(Medtem je Oktavijan zbral svojo mornarico v pristanišču Brundlsiju. Poskusil je z nekaj presenetljivimi sunki, toda dospel ni dlje kakor do KrTa. Slabo vreme ga je prisililo do umika. Vendar je lahko ugotovil, da Antonius Krfa ni zasedel. Izrabil je to nasprotnikovo napako In uporabil otok kot vmesno mostišče, da je pre-peljaval prve bojne oddelke, ki so tudi neokrnjeni dospeli do nasprotnega obrežja.
Ko je Antonius zvedel, da je del nasprotnikovih sil že pristal v Epiru, ni skrival svojega razočaranja ln nevolje, kajti s tem je bil prvi del njegovega bojnega načrta prekrižan. Kleopatra ga je poskusila potolažiti z nekaj šalami in je generala pripravila do smeha, ko je v rimskem narečju dejala, da se je Oktavijan »sam pognal v kotel.« pri čemer je Šala tičala prav v tem, da s0 samotni zaliv, kjer so se čete Izkrcale, nazivali »kotel«. Toda Antonius na tej šali ni našel nobenega užitka. Takoj je odredil potrebne ukrepe, da bi se postavil po robu dvojni ofenzivi: proti prvi, ki je grozila s severa, s kopenske strani ln jo je bilo treba z vso gotovostjo pričakovati, I11 proti drugi, ki je grozila od zahoda z morske strani.
Najprimernejša postojanka se mu je zdel zaliv Ambracla, kjer se Je morje globoko zajedalo v celino In je bilo s Širnim morjem na zahodni strani zvezano le po ozki odprtini, katero sta ščitila dva kopenska pomola: na severu polotok Preveze, na jugu pa polotok Actlum. Zaliv je bil tako velik, da bi v njem našla prostora dvajsetkrat večja mornarica, kakor pa je bila rlmško-eglptov-ska, vstop pa se je dal zlahka zapreti z nekaj ladjami. To orjaško, pleščnato In proti vatrovom zaščiteno naravno pristanišče si je Antonius izbral za svoje pomorsko oporišče ln v njem zbral vse ladje. Ob obrežju In po gričih naokrog je razvrstil pehote ln konjenico. Hribe je utrdil. Svoj glavni stan sl je uredil v vasi Actlum.
Težko sl je razložiti, zakaj Antonius, ki je bil precej mesecev prej docela pripravljen bolj kakor njegov nasprotnik, ni povzel pobude ter zasedel Krfa In bližnjih otokov, oziroma zakaj se mu ni posrečilo, da bi prestregel prevoze Oktavljanovlh čet na spodnjem Jadranu. Nerazumljiva se zdi njegova čisto obrambna taktika, četudi npo-števamo težave s preskrbo, kužne bolezni In dezertacije kakor tudi nesoglasje v glavnem stanu. Sodobni zgodovinarji sl to razlagajo s poseganjem Kleopatre". I)a Je navzočnost Egipčanke v taborišču še povečala težkoče ln stalno onemogočala enotnost poveljstva, se ne da oporekati. Vendar se zdi, da hi bila vse preveč preprosta razlaga, ako bi vse napake ln zmote pripisovali pogubnemu vplivu egiptovske kraljice. Naj* starejši zgodovinarji, ki poročajo o teh dogodkih, so se trudili, da bi se priliznili Cezarju Augustu in njegovim naslednikom, pod katerih oblastjo so živeli, in so zato prevzeli uradno razlago o »tuji prlležntci«, ki je s svojimi strupenimi pijačami svojega prijatelja spravila ob pamet.
Antonius se jo predramil prepozno, toda predramil se je. Poslal je oddelek zasest otok Leukas, ki je ležal skoraj nasproti njegovi postojanki, drug oddelek pa za-stražlt vstop v Korintski zaliv. Prvega je potolkel Agrippa, Oktavijanov admiral, ki je zasedel Leukas In se tam utrdil. Drugega so kmalu nato razpršili In to je Imelo silno pogubne posledice, ker so se Patrae ln druga pristanišča vdala CezarlJancem. Tako se jo dogodilo, da se je Antonius, ki bi si bil prejšnje leto lahko priboril oblast nad morji, naenkrat znašel blokiran. Na srečo so bile kopenske zveze proste. Toda že so Oktavijanove čete, ki so pristale v Eplrn, prodirale v bližino In se začele ukopavatl nasproti utrjenim postojankam Antonijeve vojske. Gal us Soslus, konzul Iz prejšnJega leta, je z nekaj ladjami uprizoril sunek, da bi pretrgal polkrog, ki ga je nasprotnikova mornarica stvorila pred vstopom y zaliv. Toda njegov oddelek je bil razbit ln se močno okrnjen vrnil v Actlum.
Domltlns Ahcnobardus je vedno »nova nagovarjal Antonija, naj vendar nekaj začne s svojo vojsko, ki Je bila večja od nasprot-
nikove, Tudi nek star kozav stotnik je Imel pogum In se je obrnil na vrhovnega poveljnika. »Zakaj,« je dejal Antoniju, »ne zaupaš tem mojim ramam in vse nade polagaš le na krhki les? Pusti Egipčane in FeniČane, da se bore na morju, toda ti nas uporabi na kopnem, koder smo jih vajeni ali pobiti ali pa umreti.« Šibka stran mornarice so bile posadke. Zaradi pomanjkanja izkušenih pomorščakov je dal Antonius svoje ladje zasesti s kopenskimi vojaki In vsakovrstnimi ljudmi, ki Jih je nasilno pobral z egejskih otokov:	s sužnji, tihotapci in
odpuščenimi kaznjenci. Pri tem je treba vsekakor omeniti, da je tudi njegov nasprotnik prevzel v svojo mornarico razbojniške ladje. Tudi podpoveljniki so silili v Antonija, naj Kleopatro pošlje v Egipt, »o-tem zapusti obkoljeno postojanko ln vojno zanese v Tesalijo, kakor je bil to storil Julij Cezar. Oktavijan bi bil tedaj prisiljen slediti mu v notranjost dežele in bi bil po vsej verjetnosti tudi tepen.
Antonius ni odjenjal. Imel je razen! egiptovske mornarice, ki je bila še nedotaknjena. nekaj^več kakor dve sto ladij. Posebno veliko sl je obetal od velikih aleksandrijskih enot. katere je prihranil za odločilni udarec. Kleopatro pa je bolj kot kdaj koli gnala častihlepnost, da bi bila povzročiteljica zmage ln zato, kakor zmerom, ni hotela ničesar čuti o povratku v Egipt. Do-inltlus Ahcnobardus, ki ga je Že zdelovala malarija, je uvidel, da je vsako pregovarjanje zaman. Nekega meglenega večera se je vkrcal na malo ladjo, zapustil zaliv in prestopil k sovražniku. Kmalu nato mu je sledilo nekaj azijskih knezov. Delil us, ki jo pri kraljici prišel v zamero zaradi nekih dvorskih čenč, je storil Isto. Takšni zgledi bi lahko omajali moralo čet, lk je bila zaradi enoletnega brezdelja že precej zrahljana. Antonius je zato hlinil ravnodušnost ln Izjavil, da je Domltius odšel s njegovim dovoljenjem. »Znorel je.« je dejal, »zaradi neke ljubice, katero je bil pustil v Italiji. Zato je bilo pametneje, da smo mn pustili prosto pot.« I)a bi ta Izgovor podkrepil, jo dal na čolniču, ki je vozli z belo zastavo, prepeljati vso begunčevo prtljago na eno Izmed sovražnikovih ladij. Toda ta komedija ni prepričala nikogar.
Medtem ko je bil Kanldlus c devetnajst legijami, ki so kar gorele od nestrpnosti ln se hotele boriti, obsojen na brezdelje, je končno vehdar prišlo do pomorske bitke pred vstopom v zaliv. Bilo Je drugega septembra leta 31. pred Kristom.
Orjaške egiptovske ladje sprva niso mogle neovirano manevrirati, ker je bilo zanje premalo prostora, dočlm so se manjše, pa okretnejše, urne In številne Oktavijanove trlveslače spretno ogibale bronastih konlo egiptovskih orjakov ter se jim zaletavale v boke. Poseben Antonljcv oddelek se je na vso moč trudil, da bi Kleopatrine enoto osvobodil tega pritiska, kar se mn je končno, čeprav z velikimi Izgubami, tudi posrečilo. Aleksandrijska mornarica se Je tedaj lahko razvila In prešla v napad. Soslus in Antonius sta se med tem krepko spoprijela z Oktavijanom In Agrlppom. V bojnem trušču pa so opazili, da je Kleopatrina admiralska ladja nenadoma razpela jadra, Izrabila močan sever, ki je začel pritiskati, In zapustila bojišče v Spremstvu okrog Šestdeset ladij.
Sprva so Imeli ta nenadni egipčanski premik za zvit manever, da bi obšli desno krilo Oktavijanove mornarice, koder se je nahajal tudi diktator sam. Ta oddelek se je od nasprotnika odtrgal' In se umaknil, da bi se ognil grozeči nevarnosti. Tudi nekaj An-tonljevlh poveljnikov je Imelo Isti vtis ln so poskušali na nasprotnem krilu narediti enak manever ln Agrippovo mornarico zagrabiti z boka. f^ez nekaj časa Pa Je postalo jasno, da je egipčanska mornarica, ki je izkoristila močan veter, zavozila naravnost v smer Peloponeza. Antonius ni razumel ničesar več. Dal se Je prenesti na krov avoje najhitrejše ladje — na peteroveslačo — prepustil nadaljevanje boja svojemu poveljniku ln jo ucvrl po vodnih razorih egipčanske mornarice ta bežečimi.
(Dalje.)
23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65
so nove telefonske številka
»Slovenskega doma«
Tine Šegula:
DIVJI
Sil '^ifPr.aT sc ie s00'* že dotaknilo Mo-on * 'n so v dolino 'n met* hiše padale •»•<Ie sence, se vendar dušeča vroči-Ca skorai n'^ P°le|j!a. S Potočanove-Utf * .or*Sfia je Se zmeraj žgalo kot iz ^»asajoče krušne peči. Na smetišču ob . ®Vnem zidu sta zijali kokoši in se prekovali v prahu.
»m \?.*°.^anov Jernej se je zadovoljno Ut , i® naPcti vreči pšenice, ki je še »al Dl} .VOZU\ ^ veliko ruto si je obri-in *j°V r?u ?e ^ raz čelo in po vratu, na‘oi‘*- Zadnja je bila in naj-
). *T«*ek sl, ljubi kruhek, težek ...« i" Cebrnj*l Jernej sam s seboj in zastokal •* prag v kaščo. Ko jo je hotel odložiti, mu odpovedale moči v križu in nogah. '•Peta vreča ga je potegnila s seboj.
»Oho,« je Jernej bolj vzdihnil ko pa j?*»fiudil. »Prvič v življenju si me. Koga °* P* poslej tlačila, a?«
. Trpko «• je smehljal. Pri šestdesetih L .*• bil Jernej in težja dela so mu na-p« naj se je še tako trudil »»ptnjal. Ni šlo več. Teža dela in na-P^v vsega življenja mu je požrla moči j* »U Dotlačila plača. Z žalostjo je uvi-. *v»|, j, d«lu ni več kos in da vse vpi-S P® »o vi h, krepkih rokah Pa se vkljub .®1 yd*l- Neprestano (e bil na nogah okoli hleva in kozolca, po trav-ln njivah. S« tmerai jo bil gospo-nikakor al mofal ločiti od svoja
SAD
zemlje. Če pa mu je tu in tam kaj ponagajalo, za božjo voljo, to še ni bilo znak, da je na koncu. Kako rad bi Jernej o tem prepričal samega sebe! A kaj, ko pa je čutil vse drugače . ..
Smehljaj mu je zbledel na ustih. Potrepljal je vrečo in jo uravnal, pa je s povešenima rokama odšel skozi vrata. Omlačena slama je sladko dišala. Jerhej je vzel grablje in skrbno pospravljal raztreseno slamo. Mislil je svoje misli in bil zadovoljen z novim pridelkom.
Hišna vrata so zaškripala. Jernej se je ozrl. S praga se mu je nasmehnila. Francka, da so se beli zobje kar iskrili v zahajajoči svetlobi. Nato je odšla za hišo proti vrtu in polglasno žgolela neko pesem. Tudi Jernej se je nasmehnil, si popravil klobuk in pospravljal naprej.
Francka je stopila k svoji gredici. Krvavo rdeči nageljni so željno hrepeneli po rosi. Opajajoči vonj se je razlival z grede, plaval po zraku, širil prsi, se zajedal v kri in sladko razburjal srce. Cvet za cvetom je jemala v svoje tople roke, ga božala in mu zaupala svojo skrivnost. Utihnila ji je pesem. Na ustih je drhtel srečen smehljaj, v srcu pa je vstajalo neznano hrepenenje. Sama ni vedela, kdaj in čemu je utrgala nageljček, ga tiščala v drobni dlani in odšla proti potoku.
Po ozki, s travo prerasli strugi se je lano precejal* voda. Pod Potočanovim vrtom se ja razširjala v plitvo kotanjo, kjer
se je nabirala. Dolga močvirna trava je
obraščala oba bregova in onemoglo padala v vodo. Srčasti listi lokvanja so negibno počivali na njej. Stara vrba žalujka se je sklanjala nad njo. Tanke zelene veje so se spuščale prav v vodo, iz katere so se dvigali mesnati beli cvetovi. Na drugi strani kotanje se je začenjal gozd in se vzpenjal visoko v hribe.
Francka se je naslonila na vrbo in s sklonjeno glavo zrla v rdeči cvet, ki ga je imela v rokah. Polagoma ji je pogled splaval na bele lokvanje in dalje na vrh Močilnika, kjer je sijal košček sonca kot blesteče čelo pravljične kraljice. Po tratah cvrčali murni. Kako srečna je bila s svojimi sanjami in spomini. Nihče je ni motil.
Obzorje je zalila rdeča zarja. Iz gozdov in dolin je prihajal mrak, kakor da bi kdo tresel droben črn prah. Med drevesa so se zleknile težke sence. V gozdu je zaskovikala sova.
Francka se je zdrznila, Kakor da je že noč? Saj je komaj prišla! Ustrašila bi se bila, da ni zagledala meseca, ki se je zrcalil med lokvanji in se ji dobrodušno nasmihal. Težko se je ločila od svojih sanj in odšla domov.
Jernej je pospravil in uredil vse okoli hleva in po dvorišču. Se k Liziki je stopil in ji vrgel v jasli sveženj trave. Hlevna vrata je pustil odprta, da bi se krava in rašič v večernem hladu malo oddahnila, otlej je odšel čez dvorišče in se ustavil na pragu. Cehljal se je po glavi in se razgledoval po vremenu.
Za hišo so cvileče zaškrtali čevlji. Nekdo je stopal kakor v hudih bolečinah. Kolikor je mogel Jernej presoditi, je bil ženski vzdih. Postal je pozoren. Izza vogla
se je čez dvorišče zleknila razklana senca. Po podstenju je pritekla mačka, ki je dremuckala pred hišo, in smuknila v kuhinjo.
Jernej je že hotel pogledati, kaj bi bilo, ko sta vstopila proti njemu neznan moški in prav tako tuja ženska Čudno sta bila opravljena. Nikoli še ni videl tako izmozganih obrazov in ženske v hlačah. Moški je imel za pasom samokres. Na kapi je bila pripeta iz zavržene cunje izrezana rdeča zvezda. O takih ljudeh je že marsikaj slišal; da živijo v gozdovih ali v hribih, da se borijo, da osvobajajo narod ali kaj. Natančneje ni vedel. Pa saj se tudi ni nikoli zanimal za gozdove, razen če je bilo treba po drva ali nastilo. To pa je bilo tudi vzrok, da je dobil obisk iz gozdne svobode,
»Tovariš, posteljo boš dal! Tovarišica je bolna!« je dejal čudni vojak.
Jernej ni takoj nič odgovoril. Bliže je pogledal žensko v bledi obraz, v vdrte, temno obrobljene oči in iskal znamenje o bolezni. Badoglievske hlače so ji*biie veliko pretesne. V trenutku se je zavedal, kaj nameravata. V očeh mu je blis-nila odločnost.
»Samo tri imam, ne morem. K županu poglejta. Deset postelj ima. Pri nas res nimamo...«
Tolovaj ni bil vajen moledovati. Divje je pogledal Jerneja in sc nagnil k njemu, da je le-ta razločno čutil smrdljivi puh njegove obleke.
»Takoj daj posteljo, hudič! Ali veš, koga podiš od hiše? Dobro si oglej, sicer ti utegne biti še žal!« je razjarjeno kričal nanj in tlcsnil s krastavo roko po revolverju. Tovarišica se je naslanjala nanj in kremžila obraz v bolečinah.
Jernej ni vedel kaj storiti. Ostati in mu dati posteljo je bilo prav tako težko kakor oditi. V tem je prišla iz kuhinje žena, ki je slišala vpitje. Ustrašila se je in debelo pogledala Jerneja, kakor da od njega pričakuje razjasnitve. Za trenutek je bila mučna tišina. Tovarišici so se dopolnjevale poslednje ure in ni bilo časa za pregovarjanje. Razbojnik je okre-nil glavo in potisnil svojo ljubljenko v vežo. Jernej je skomignil z rameni in s trudnim gibom namignil ženi, naj gre z njima v hišo.
Ko je bila tovarišica r postelji, je tovariš opravil svoje in hotel oditi.
»Ne boš ostal pri meni, Stipek?« se je zbala.
»Vojak sem, ne babica!«
»Me ne ljubiš več?« je zajokala.
»Nič se ne boj. Poskrbel bom zate, Jasna. Kmalu te obiščem. Zdravo!«
Dvignil je pest in odšel. Na dvorišč« je videl Jerneja, ko je nesel poln naročaj sveže trave v hlev.
»Ti! Da ji boš ustregel z vsem, česar bo potrebovala! Ti odgovarjaš zanjo, to si dobro zapomni!« je pretil,
Jernej se ni dosti menil za to, Vrgel je v jasli travo in božal Lisko po glavi. Žival ga je hvaležno pogledovala in zadovoljno hrustala sočno zelenje. Z roko jo je pogladil po hrbtu in stopil k pregraji. Zavaljen prešič je hlastal po koritu. Čohal ga je po napetem hrbtu — in obema je bilo prijetno.
Ko je Francka stopila na dvorišče, je prhnila mimo nje prihuljena senca. Ustrašila ie je in odbrzela v hišo. Ze je hotela odpreti vrata v sobo, ko jo je mati potegnila za rokav v kuhinjo. Francka j«
Sfi ’
Ljubljanski radio je v sredo, 12. julija, oddajal zanimivi raž-
fovor e sestavi j alci »Črnih bu-ev<. Razgovor o nastanku tega dokumentarnega dela zasluži, da ga bere tudi širša javnost, zato ga v naslednjem priobčujemo:
Gospod urednik! Pred1 skoraj dvema mesecema se je pojavila v izložbenih oknih knjigarn žalno vokvirjena knjiga's pri nas že zgodovinskim naslovom, posnetim po sociološkem delu Janeza Evangelista Kreka: »Črne bukve kmečkega stanu«. Mislim, da 6e nisem preveč zmotil, če sem se zatekel k vam kot avtorju teh najnovejšili. od prvih neprimerno žalostnejših ičrnih bukev«.
Uredniki »Slovenskega doma« smo pisci »Črnih bukev« prav za prav le v toliko, kolikor je naše pero krvavi zgodovini slovenskega naroda pod jarmom Osvobodilne fronte dalo končno obliko, kakršno vidite v »Črnili bukvah«. Pisec tega del« je dejansko vse slovensko ljudstvo: stotine tistih, ki so nam pošiljali z okorno roko napisane žalostne zgocfbe svojega kraja, lastne strahotne doživljaje, bridka dokazila o drobnih izdajah, ki jih je vojska Viktorja Emanuela zagrešila vsak dan križem naše domovine. Pisci so vsi tisti nešteti, ki so po osmem septembru teni' dan za dnem prihajali v naše uredništvo s tisoč zgodbami in prosili: »Gospodje, ali bi zapisali...« Pisci te zgodovine so dalje vsi tisti številni prijatelji našega lista, ki so nam sproti spravljali v roke gore rdečih tiskovin, letakov, brošur, zapovedi, skratka vsega, kjer bi mogli dobiti kakršne koli dokaze o pravem, to je rdečem, značaju Osvobodilne fronte in o njenih čilijih. To knjigo so pomagale pisati etotine slovenskih mater in deklet ki so nam nosile in pošiljale od srede lanskega septembra dalje dan za dnem slike svojih mož, očetov, bratov, fantov kot neizpodbitno pričanje, da je res vse tisto, kar je danes šlo v zgodovino pod imeni: Turjak, La*če, Ribnica, Kočevje, Veliki Osolnik, Mozelj, Jelenov žleb.
To je knjiga, ki jo je res napisalo vse naše ljudstvo, zaradi tega je naj-reeničnejša knjiga, kar jih Slovenci imamo.
To, kar trdite, bo držalo. Saj so ljubljanski prišepetovalci, lci znajo iz različnih malenkosti napraviti 6lona, šli kar molče preko Črnih bukev. Najboljši dokaz, da njihovih resničnosti ne morejo ovreči in se zato le boje, da bi s svojim govorjenjem delali reklamo za Črne bukve. — Kakšne priče so vam bile na razpolago za dogodke okrog 8. septembra lanskega leta?
Prav različne! Eden izmed naših urednikov je bil tiste dni v Novem mostu. Videl je na lastne oči, kako sta se Kidrič in Kocbek 9. septembra bratila s Ceruttijem. Doživel je, kako so Savojci hoteli dolenjske protikomunistične borce izigrati v roke rdečim. Doživel je rojstvo slovenskega domobranstva, ki se je začelo s pohodom Vuka Rupnika in njegovih junakov čez Gorjance v Kostanjevico na begu pred lastnimi brati,. Bil je priča prvih bojev, v katerih so v imenu Osvobodilne fronte šli tanki s savojskimi posadkami nad Slovence.
Drugi je bil na Notranjskem. Od njega smo zvedeli za rdeče nesedolom-. stvo v Starem trgu in na Blokah: za prve umore, za bratenje med osvobodil« in njihovimi »(sovražniki«. T,epega dne je planil med nas junak France Kremžar z zgodbo, kako so se njegovi bili in prebili v Pudobu. Še nekaj tednov, pa smo poslušali Strahotna razodetja prijatelja, ki je stal pred rdečim, komediantskim, a krvavim sodiščem v Kočevju. Prihaljali so k nam ljudje, ki so ušli s komunističnih morišč ali se rešili naravnost izpred pušk. Dobili smo v roke zapiske o strašnih nočeh v kočevskih zaporih i.n o tem, kako so tam čakali smrti spet drugi ljudje, s katerimi »mo bili tako ali tako vezani Največji zločin, ki ga je kdo zagrenil nad slovenskim narodom, je vstajal pred nami v bolj in bolj dramatičnih obrisih.
Kako se vam je potem oblikovala misel na izdajo dokumentarne knjige?
Najprej smo mislili narediti nekaj na hitro: brošuro v obliki knjižice »V znamenju Osvobodilne fronte«, pač nekaj propagandnega. O Božiču smo videli, da imamo zgolj suhega materiala: izpovedi, številk, imen, slik, dokumentov za nekaj zabojev. Če bi hoteli vse vsaj delno priobčiti, bi morala biti knjiga stokrat debeljša, kakor smo v začetku sodili, da bo. Material, ki smo ga imeli v rokah, je bil po svoji stvarnosti strašnejši od vseh bučnih besedi. Videli smo, da lahko iz njega spišemo — brez propagandnih pripomočkov — strahotno obtožnico proti Osvobodilni fronti; obtožnico, ki bo vzdržala pred domačim in tujim forumom. In tako je iz prvotnega zasnutka nastala velika dokumentarna knjiga, ki govori samo 7. dejstvi, s številkami, imeni, slikami, fotografskimi posnetki listin in dokumentov, skratka objektivno.
Mogoče bodo dejstva le premaknila nekatere, ki jim čut za stvarnost še ni čisto otopel. Kdor pa je udarjen s slepoto, temu tudi bogovi ne morejo pomagati. Res pa je našim ljudem za spoznanje potrebno mnogo luči, saj ne verjamejo v nesrečo niti če že sosedova hiša gori, češ moje se še ni prijelo. Tako pobožne želje pretvarjajo resnico. Vaša knjiga pa temelji na dejstvih.
Zbiranje gradiva je dalo gotovo mnogo dela. Kaj vse ste morali pri tem opraviti?
Kako je delo za sestavo te knjige potekalo, je razvidno iz nekaj primerov. Ko smo sestavljali n. pr. izbor imen, smo morali pregledati in izčrpati ter prekontrolirati dve kartoteki, po dva letnika vseh tistih listov, ki so kaj pisali o žrtvah Osvobodilne fronte in prebrati nekaj tisoč strani raznih zasebnih poročil. Pri iskanju avtentičnih dokazov o komunističnem značaju »Osvobodilne fronte« je bilo treba pregledati vse številke »Slovenskega poročevalca«, goro komunističnih brošur, stotine letakov, lističev in tiskovin, na kupe zaseženih tolovajskih zapovedi, poročil, navodil, zasebne pošte raznih rdečih prvakov; pregledati vrsto raznih večjih in manjših zasebnih arhivov, kjer se to rdeče blago zbira. Nismo pri tem prezrli niti najmanjšega letaka ali lističa, zakaj marsikaj pomembnega je bilo skritega prav tam. Ker je sproti prihajal nov material, je bilo treba besedilo neprenehoma dopolnjevati. Nesaj važnih odstavkov je n. pr. prišlo v knjigo šele tedaj, ko se je že tiskala. Bilo je ogromno drobnega temeljitega dela, ki ga je opravljalo osem ljudi štiri mesece. Tako so nastajale in nastale »Črne bukve«. — Upamo, da trud z njimi ni bil zaman.
Domobransko pismo iz Kočevja
Marsikaj je doživelo Kočevje tekom zadnjega leta. Ob badoglievski izdaji je prišlo mesto v roke največjemu uničevalcu slovenskih mest, trgov in vasi. Kočevce je postalo po 8 septembru zbirališče n središče komunizma na Slovenskem. Tu so prvaki OF delali načrte za uničenje vseh poštenih Slovencev, da bi tako lahko izvedli načrte Kominterne — popolno zasužnjenje slovenskega naroda. V Kočevju so pognali v smrt na najpod-lejši način cvet braniteljev slovenskega naroda za njegove pravice.
Ti sramotni dnevi Kočevja so minili. Minili so decembrski dnevi, dnevi najhujšega spopada med dobrim in zlom na naših tleh. Peščica domobrancev je dokazala, da je kos številnim tolovajskim »brigadam«, ki se borijo za boljševizacijo celega sveta.
Te v borbi prekaljene domobrance so zamenjali'novi. Ti še danes varujejo mesto in okolico pred tolovaji. Med temi domobranci je mnogo takih, ki so preživeli Turjak, doživeli ponižanje od ljudi, katerih mesto danes čuvajo. Je nekaj tudi takih, ki so morali 9. IX. 1943. zapustiti Kočevje in so bili priče badoglievskega izdajstva v Kočevju in pri Dolenji vasi. (V Kočeju so izročili oblast vodju »ornla-dincev« in njegovim pomočnikom, samim organiziranim komunistom, pri Dolenji vasi so pa po sramotno fingiranem boju izročili vse orožje tolovajem)'
Nadalje pripovedujejo naši sedanji kočevski domobranci: »Prišli smo v Kočevje v začetku januarja 1944, da branimo tisto mesto, v katerem smo doživeli toliko sramote od prebivalstva, da branimo mesto, ki je tolovajem najbolj pri srcu. Da vrnemo mir in redno življenje ljudem, ki so s satanskim veseljem gledali našo kolono, ko smo se še komaj premikali zvezani, do smrti izmučeni, žejni in sestradani iz Turjaka. Psovali so nas z belimi psi, z izdajalci, pljuvali v naše upadle obraze. Ploskali so, se smejali in odobravali skrajno sramotno početje vrhovnega tolovajskega »sodišča«, ko je iz naše srede izbiralo najboljše in jih pošiljalo na morišče.
Ni čuda, da so se nag ustrašili, ko so spoznali obraze, v katere so še pred dvema mesecema s takim zadoščenjem pljuvali. »Ali ni neumno,« se je vprašal neki domobranec, »da smo prišli v to komunistično gnezdo, ko je vendar toliko krajev in ljudi, ki bi nas z velikim veseljem sprejeli in še vedno nestrpno čakajo našega prihoda ter se vesele vsakega domobranskega podviga. Ah, niči Je že prav tako! Zgrabili bomo sovraga pri srcu, načeli ga bomo pri korenini.«
In imel je prav ta domobranec.
V osrčju tolovajskih tolp smo predstavljali v začetku Davida v boju z Go-
ljatom. Ni se sicer OF zrušila z našim prvim sunkom, pač pa se je krčila in se manjša z dneva v dan ob vsakem našem nastopu. Porok, da bomo končno spravili OF na kolena in da bodo prejeli vsi njeni člani zasluženo kazen, smo mi in druge domobranske posadke po vsej slovenski zemlji.
V začetku je bilo mnogo hudih bojev. Ložine. Jasnica, Dolenja vas, Lipovec, Ma-kože, Žlebič — do tu smo namreč hodili, ko še ni bilo posadke v Ribnici — so bile priče vročih borb in ogromnih tolovajskih izgub, pa tudi priče junaštva kočevskih domobrancev. Ko hodimo danes skoraj že brez skrbi po teh krajih, se s ponosom spominjamo ur, dni in noči, ki smo jih prebili v snegu, mrazu in dežju v borbi s sovragom. Kako ponosno kažemo pozneje prišlim tovarišem: na tem hribčku je obležalo čez sto tolovajev, tukaj 30, tam-le v Makožah smo uničili ves tolovajski bataljon, spet tam je obležal politkomisar s tremi »tovarišic in še nešteto krajev, kjer so utrpeli tolovaji večje ali manjše izgube.
Zadnji čas so postali cilji naših pohodov Gotenica, Grčarice, Kočevska Reka, Morava, Mozelj, Rajhenav, Stari log, Hinje, Mala gora. Naj omenim še nekaj daljših pohodov do Strug, Loškega potoka in telo do hrvaškega ozemlja. To je sad šestmesečnih borb. Zlasti če še pomislimo, da so ob našem prihodu pogostokrat napadali Kočevje samo. Res je sicer, da brez uspeha. Saj so je večkrat zgodilo, da smo jim prišli za hrbet in so nato zbežali, da sq se ustavili šele v Suhi Krajini.
Vsak naš pohod je skoraj vedno kronan z uspehom. Nekaj tolovajev zmanjka za vedno, nekaj jih moramo takoj izročiti zdravniški oskrbi, največ pa se jih poda.
Redno prihajajo skrivači celo iz oddaljene Bele in Suhe Krajine. Prijavljajo se prav tako tudi že stari, a skesani tolovaji. Vsi dobijo pri nas vso oskrbo. Da so je krvavo potrebni, ni treba niti omenjati.
Porjaveli smo in utrudili smo se v neprestanih napornih pohodih. Postali smo spretni v borbi in strah tolovajem. Tiho odhajamo sredi noči iz Kočevja in se vračamo proti jutru z glasnim in veselim petjem. Po mestu nas gledajo radovedni meščani, nekateri veseli nad našimi uspehi, nekateri tudi potrti.
V kasarni se razpršimo po sobah ob veselem svidenju s tovariši. Dolgo v noč si pripovedujemo o poteku bojev do vsake podrobnosti, dokler ne zaspimo pod varstvom tovarišev v bunkerjih.
Tako gre z dneva v dan. Z vsakim dnem očistimo več terena, z vsakim dnem se poslabša položaj tolovajev. Prišel bo
im telefonske
številke v Ljubljani
Stara št. Nova št.
(46—41) (46—42) (46—44) (46-45) (46—46) (46-—48) (46—49) (46—50) (46—55) (46—57) (46—59) (46—61) (46—64) (46—65) (46—67) (46—68) (46—69) (46—70) (46—71) (46—72) (46—73) (46—74) (46—75) (46—76) (46—77) (46—79) (46—80) (46—83) (46—84) (46—86) (46—87) (46—88)
(47-11) (47-13) (47—14) (47—16) (47—19) (47—20) (47—24) (47—25) (47—26) (47—27) (47—28) (47—29) (47—33) (47—35) (47—39) (47—40) (47—41) (47—42) (47-43) (47-44) (47—45) (47—4S) (47—49) (47—51) (47—54) (47—55) (47—57) (47—58) (47—59) (47—61) (47—63) (47—64) (47—70) (47—71) (47—72) (47-73) (47—74) (47—75) (47—76) (47—77) (47—78) (47—79) (47—85) (47—86) (47—89) (47—90) (47—91) (47—941 (47—97) (47—98) (22-44) (36-05) (36—09)
(38-42) (38—44) (40—11) (41—18) (41—30) (42—01) (42—02)
31—27
31—28
30—10
31—52 31—53 31—45 31—47 31—65 26—51
26—52 31—57
27—61 27—62 27—63 27—64 27—65 31—69 27—70 27—21 27—22 27—23 27—24 27—25 27—26 27—66 27—79 31—80 27—92 27—93 27—96 27—97
27—95
31—87
31—91
33—14
31—98
32—02 32—04
32—05
32—15
32—17
32—35
32—36
32—42
32—43
32—45
32—60
32—61
33—11
32—66
33—12 33—13 32—68 32—70
28—39 32—71 32—74 32—89 32—92 32—95
32—97
33—03 33-04
33—06 32-98 28—71 28—72 28—73 28—74 28—75 28—76 28—85 28—78 28—79
34—17 34—14 34—18 34—60 34—61 34—19 28—77
34—28 25-44
35-98
35—97
38—40
38—50
36—06 36—78 36—50 36-01 36—02
Univerza
Univerza
Ing.Leonardis Julij Fiziološki institut Histološki institut Dr. Luzar Jože Teološka fakulteta Kosler Adelina Šef Pokr. uprave Šef Pokr, uprave Stadion
Šef Pokr, uprave
Prevod
Inšpekcija dela
Papirocel
Sef Pokr, uprave
Prevod
Podkovska šola Zdr p. t. t. usluž. Delovni urad Delovni urad Pokr. delavska zveza Pokr. delavska zveza Delavska kuhinja, pokrajin. del. zveze Zavetišče Sv. Jožefa Trobec Franc Apotekarska zbornica Majcen Franjo Ing. Muri Lambert Ing. Živec Franc Dr Kurbus Bogdan Zupanec Ivan Lichtenturnov zavod Dr. Pirc Savo Uršulinski samostan Ogrin Franja »Slovenski Dom*
III. m. real. gimnazija Slov. domobranci Slov. domobranci Tehnična fakulteta Šef pokr uprave »Slovenski Dom« Tehnična fakulteta Glasbena akademija Gajšek Vlado Prevod
Dr. Matko Ivan Zajec Franc Weilguny Gustav Socialna pomoč Friedrich Aleksander Domobr. žel. policija »Trgovski list«
Beneš Mira Dr. Žitko Jožica Križaj Vinko Šef pokr. uprave
Prevod
Nadpor. Pavlič Šef pokr. uprave Šef pokr. uprave. Slov. domobranci Zajec Vidojka Slov dom,
Ing. Dolničar Franc Levičar Gustav Slov, dom.
Prevod
Ventura Francesco Kovač Karol Prinčič Herta Deško vzgajališče Moste Dr. Pompd Janko Dr. Lavrič Božidar Poštna direkcija Ing Luckmann M. Poštna direkcija
Ali že imate
Crne
burne
n
o
m
P:
h
k
'le
ki
‘ii
p;
o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu?
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
250 strani velike oblike, 380 slik. dokazil in listin v fot. posnetkih* P Cena 40 lir.
Dobi se v vseh knjigarnah in ji v uredništvu »Slovenskega doma<<
iiiflisiiiiijiHnitjiiigiiMiinBiSisiniiiiiMiiuiiiTOMiiiiiffliiuiiiiiMiiraiiiTOiiaiinffliiiiiininiiaiiiiiniiiiiinittniB
Stara št. Nova št.
(42—03)	36—03
(42—04)	36—04
(42—05) 36—05 (42—07) 36—07 (42—08)	36—08
(42—09)	36—09
(42—54)	38—54
(42—98)	37—31
(43—16)	37—32
(44—51)	38—41
(44—52)	38—42
(44—53)	38—43
(44—54)	38—44
(44—55)	38—45
(45—00)	39—30
(45—14)	36—80
(45—16)	37—20
(45—17)	37—21
(45—19	37—43
(45—20)	37—44
(45—21)	37—45
(45—22)	37—46
(45—25)	37—47
(45—28) 37—48 (45—29)	37—49
(45—55)	38—47
(45—84)
(45—94)
(46—00)
(46—10)
(46—51)
(46—52)
(46—53)
(46—58)
(46—81)
(46—93)
(46—95)
(47—01)
(47—02)
(47—03)
(47—04)
(47—07)
39—40 22—11 36—51 36—52 36—53 36—53 38—21
36—93
37—10 36—31 36—32 36—12
36—24
37—17 Stara št. Nova št. (47—81)	36—81
Jelačin Melita Verbinc Ivan Dr Lenček Direkcija drž. žel.
Inform. o tel, pogo^* Ing. Poniž Rajko dt XXV. t. t. sekcija d; XXV. t. t. sekcija “ Trošar. p. Ižanska Trošar. p. Dolenj. **>i Trošar, p. Poljan. Trošar. p, Moste Trošar. p. Ljublj. V' Trošar. p. Gl. ki tk' Trošar. p. Gl. kol< Centralna ambulant««'
37—50	Troš. p. Šmartinska O1'
38—48 " Dir. drž. žel., sekcij.
za vzdrževanje PtVSn Infor. o telef. pogoret Poštna direkcija Zel. nabavlj. zadrge
PC st
Železničarska menzšk«
Delavski dom Kmečka zveza Rus Francka Pošta Ljubljana 2 Pošta Ljubljana 2 Poštna direkcija Krašovec Anton Grom Jože
v
vi
hi
dt
Pr
fia
ne
;ki
dan, ko bodo naš posel lahko opravljali
že orožniki, mi pa se bomo razšli po uničeni slovenski zemlji, da ji vrnemo, kar so ji vzeli tolovaji. In tako boš, semlja domača, dobila zopet slovenski obraz.«
(47—82)
(47—83)
36-82
36-83
Zavod za *oc. zavaf?c
P
Naročnike prosimo, da	popravijo,
imena sledečih naročnikov:	'
V prvem seznamu! Mestno poglaval“ra stvo v Mestno županstvo Mestni pr®' hranjevalni urad v Mestni preskrbovali'?'? urad. — Pri telef. štev. 42—24 (nov*°> štev. 22—59) Medicinska klinika v rurška klinika.	1
V prvem seznamu objavljena telefon” ska številka 40—72 se spremeni v 29—9®"1 ne pa v 29—92.	_	Ja
V drugem seznamu: Pri številk#® 44—38 in 44—39 (novi štev. 25—05 i#*3 25—06) Industrijska zbornica v Združe,tR nje industrijcev.
začudeno pogledala. Mati je vznemirjeno
bezala v žerjavico in ni rekla besede.
»Kaj vam je, mama?« je zaskrbelo Francko.
Zena se je boleče zazrla hčeri v obraz in zašepetala;
»V tvoji postelji leži — vlačuga. Ro-'dila bo. Razbojnik jo je privlekel iz gozda...«
S Franckinih rožnatih lic je izginjala rdečica. Plaho je strmela v mater.
»Nismo mogli drugače ,,. Z orožjem Sam je grozili Tako je... Bog pomagaj.«
Francka je povesila glavo, da so se ji pšenični lasje vsuli mimo lic. V dušo so se ji je zavrtavala nenadna in nemogoča podoba divje matere v njeni postelji.
Jernej ni prišel k večerji. Tndi žena In hčerka nista mogli povžiti niti grižljaja. Vsi so bili siti. Natanko ni vedel nobeden česa. Večerja je ostala nedotaknjena.
Prvi krajec je ravnodušno jadral če* rvezdnato nočno nebo. Jernej je ležal na Tora slame in strmel v težko zveznjeno senco kozolca.
Prav isti občutek je imel, kakor da bi 2« kdo ob polni sončni svetlobi sredi množice poznanih ljudi polil * pomijami. Še nikdar ni ležala pod njegovo streho izprijena ženska. Vse življenje je najstrož-je držal otroke. Zdaj pa naj bi bil varuh podivjanih razuzdancev? Ali se mu bo sosed spet smejali In Kovačiča bo spet opletala z jezikom! Pa Sinček, ta, ta, ki je tako strašno za onel Ves srečen bo s prstom kazal nanj in se mu rogal. Skoro nihče mu ne bo prizanašal. Kako bo živel •redi tolike sramote In hudobije? Najhuje pa je bilo to, da si sam ni mogel či-»to nič pomagati. — Potrpeti bo treba,
veliko požreti. Jerneju se je upravičeno
zdelo, da kar preveč, vse preveč .,,
Obrnil se je in si z dlanmi pokril oči. Prepričan je bil, da ga te težke misli ne bodo več nadlegovale, če ne bo gledal dolgih senc, ki so padale od dreves in kozolca.
Iz gozda pod Močilnikom se je škodoželjno posmehovala sova.
Huuu—u—u—u—u—u—u
Nekako istočasno je v hiši zavreščal otrok ob svoji umazani in bledi materi Jasni.
Mimo Franckinega okna je prhnil netopir kakor zla slutnja skozi srce. Pokrila se je čez glavo in zatisnila ušesa, da ni nič več slišala, kaj se je godilo v hiši. Zaspati pa ni mogla.
Mati je s kislim obrazom stregla »tovarišici«. Šele proti jutru je malo legla.
Sova se je rogala vso noč ...
Noben Potočanovih ni niti za trenutek zatisnil oči.
2e v jutranjem mraku je Jernej opravil vse potrebno v hlevu. Sam ni vedel, kaj ga je gnalo, da je šel gledat za kozolec, kjer so mogočno uspevale koprive in druga brezkoristna trava. Ze večkrat se je namenil, da jo bo pokosil. Pa ni bil nikoli prave volje. Zdaj pa je vzel staro rjavo koso in klestil, da je od sončnega debelega steblovja kar škropilo.
Medtem se je iz solznega jutra razgorel julijski dan. Okoli hleva so veselo žvrgolele lastavice.
Jernej še vedno ni bil lačen. Sam sebi se je čudil, odkod ima tako moč, včeraj pa ga je kar nekam zanašalo. Spet se je čutil krepkega in bi jo najrajši potegnil na polje. Kadar koli je bil domn, vselej je natanko pazil, če ne gre morda kdo
mimo hiše, ko je otrok kričal. In to je
bilo skoro vsako uro.
Tudi Francka se je pogosto mudila v svojem vrtu in se zamišljala v zagonetno bodočnost. Edino mati se je držala kuhinje. Nekdo je moral biti pri hiši. Ni zastonj grozil oni —...
Dnevi so tekli in slednji je bil enak prejšnjemu..,.
Jasna je vse dni hudo trpela. Najbolj jo je mučilo, da S tipka že šest dni bi bilo k njej. Kar tresla se je ob misli, da se je »brigada« morda premaknila daleč vstran in da so jo prepustili usodi. Kaj bi bilo z nio, če bi prišli beli? Slišala je, da se večkrat prikažejo. Pa se je nekako potolažila in mislila na druge stvari, kolikor je pač mogla. V sobi je bilo ud sile soparno.
»Tovarišica« je klicala.
»Vode mi dajl Prekleto sem žejna.«
Tedaj je začel kričati otrok.
»Ti pa tiho, pankrtl« se je znesla nad njim.
Ko ji je Francka prinesla kozarec vode, — mati ni hotela — ga je hlastno popila. Otrok je jokal vedno bolj. Tovarišica ga je divje pogledala in vrgla odejo čez njega,
»Na, zdaj pa kriči, hudič, kolikor hočeš.«
Francka je odšla. Jasno je v živo rezalo otrokovo vpitje. NI je bilo »ram, saj tega jo je že mati odvadila. Kako bi pa živela v mestu, če bi bila sramežljiva! Le to jo je strašno peklo, da je bila tako »neprevidna«. Saj ko bi bilo prvič ... A kdaj je že ona podrla vse pregraje navalu svoje divje krvi. Z razprostrtimi rokami se je vrgla v viharni tok svobodnega življenja. In takrat, ko bi sl bila lahko
pomagala, je bila previdna, zdaj pa .. *
Otrok ji je bil že od nekdaj nekaj gnusnega, umazanega Njena mati — imenitna gofpa — jo je učila, naj se tega na vsak način varuje, ker to jemlje ženski lepoto. Jasna si glede otroka ni delala težav. V gozdnih nočeh je z njim hitro opravljeno. Toda lepota!
»Kakšna sem zdaj?« se je spraševala. »Je še lep moj obraz, lasje in postava? Če ne sem dolgrala. Nihče več me ne bo ljubil! Morda pa Stipka zato ni?! Ne ljubi me več, ker sem grda!«
»Halo! Tovarišica! Ogledalo ml daj!« je zavpila.
Francka ji ga je dala. Krčevito ga je pograbila in dvignila glavo. V groznem spoznanju so ji oči izstopile iz jamic in roke so se ji tresle.
»Prekleto!« je zarjula in vrgla ogledalo
go tleh, da se je žvenketaje razletelo, olestno je pogledala Francki v čisti, cvetoči obraz. Potlej si je pokrila obraz s koščenimi prsti. Francka je odšla k svojim nageljčkom. Jasna pa je s solznimi očmi hrepenela po njeni lepoti. — »Francka tako lepa, jaz pa ...!«
... ti — pa — taka.,., y -taka... ji je očitala stenska ura.
Jasna se je obrnila k steni in sl s prsti tiščala ušesa, da ne bi slišala posmeha. Utož na uri je zdrsnila navzdol. Zamolklo je bila ura štiri, kakor da si hoče izkaš-Ijati svoje starinsko zaprašeno grlo. Potlej je očitala naprej: ... ti — pa — taka.
Cez pol ure se je vrnil Jernej s polja. Strašno ga je mikalo, da bi šel pogledat to nepričakovano, vsiljeno sramoto. C« jo je že moral vzeti nase, jo je smel tudi videti. Bo vsaj vedel, zaradi česa ga bodo zasmehovali,
pa
Pod oknom je prisluhnil. V hiši je bil°*j*
tiho. Pač. Nekaj je dušeče stokalo. Sla'111 botno je bilo, pa vendar sunkovito. Toliko je lahko razločil,	il
Tiho je prekoračil vežo in prijel kljuko. Pa še ni vstopil. Premišljal j® kakšen navidezni posel naj bi imel v hiši’». Ni vedel, ali naj bi vstopil hitro, se na'bi rejeno zaposlil kje blizu postelje in s)otj mimogrede ogledal otroka, ali pa naj biijz se po prstih približal in zadostil svoji ra-ltc dovednosti. Odločil se je za prvo. Saj *®Pc Jasna morda celo spi, se ne bo prebudil*4ii in se bo v redu izteklo.
Odprl je vrata. Po treh hitrih koraki** je bil že sredi sobe. Jasna je spala. Tih® ^ je pristopil. Otrok je ležal na zobeh 0 robu postelje. Divja mati je v spanju stež' ’ nila roko od sebe in jo vrgla na otrok* £ tako, da je s komolcem tiščala na teflk* v vrat. Otrok je slabotno pogrkaval v bi®' V zine. Jerneju se je nenadoma zasmih Saj otrok vendar ni bil ničesar kriv! Of je zaslužila, da bi jo za vrat. ne pa c Jernej bi ne imel mirne vesti, če bi P' ‘ stil, da bi se otrok zadušil, ko bi mu 0 i lahko rešil življenje. Res da ga je v živ' ljenju čakalo samo prekletstvo podivja«* !*' matere in razuzdanega očeta; da je bil ’* v njenem telesu nezaželen in stokrat pr®“ klet, precej po rojstvu pa na moč osovr»*H. žen kot grenki, divji sad; pa vendar •> človek je bil pri vsem nedolžen. — J®f'tb nej je zadržal dih in dvignil Jasnino t°" ko z otroka. Nato je prijel njega in 6* 'ij; hotel obrniti. Ko ga je dvignjega držal * ^ rokah, je mali hostar nakremžil posin®1* obrazek in raztegnil že tako nekam tj' ljt roka usta. Začel je kričati. Tedaj se 1* j« prebudila Jasna. Zlobno se je nasmehnil®* vs pograbila otroka in ga stisnila k sebi, d* k< je zacvilil. Strupeno je zapičila v J®*1
HUGO WAST	Argentinski	roman	M.	JAVORNIK
17
DOSEDANJA VSEBINA:
Rina, hfti ubopeRa kmeta Oer m A na i* argentinsko uorske vasi Doloresa, je naročena % bratran ceru Fabianom.	Na tihem pa že
oil otročkih let brezupno ljubi Mignela, edinca bogate medanske rodbine, ki hodi v Dolores na letovišče Miguela nekaj let ni bilo, potom pride spet neko poletje. V Rini, ki je medtem zrasla v lepo dekle, ae ljubezen oglasi z novo silo. Fabidn mora 1ti za dve leti k vojakom. Miguel, lahkoživ mestni razvajenec, izkoristi njegovo odsotnost, se približa RF ni, ki Je pred njim brez moči. Zgodi se. kar se 1e moralo zgoditi ... Miguel dekle potem pusti, odide v mesto in se ne vrne več. Rine se v samoti polaSča obup Lepogn dne začuti, da bo postala mati. Pobegne od doma, se nekaj časa potika po	kmetijah, nazad-
njo jo neka družina v Cordobi vzame za deklo.	Tu jo začne za-
|M	lozovati domači	sin in dekle po-
1,1	begne naprej, v	Buenos Aires.
Poslednja utvara
ki Ko je Rina prišla iz bolnišnice, je njc-Jj, na hčerka bila stara tri mesece. Otrok je bil kakor živ cvet.
Na cesti so jo ustavljale gospe, da so tfl ji poljubljale otroka in govorile:
»Kako je lepa!«
' In bila je zares lepa, s tistimi velikimi mi, sinjimi očmi, polnimi presenečenja, z okroglin obrazkom iz jedrega, čistega mesa, z rdečimi usteci, ki so bile brž pripravljena na jok ali na smeh, in z laski, ki so bili podobni laskom mladega koruznega storža.
V	spomin na domači kraj in na tisto 'lepo življenje v njem je Rina otroka krstila na ime Dolores.
Ko je hčerko pivič stisnila na prsi, se ji je zdelo, da ji je silovit naval ljubezni pregnal iz duše vse bolečine in tegobe.
A zdaj, po dolgih mesecih hrabrega boja s stisko in bedo so spet začele deževati težave nanjo.
Tri mesece so jo pustili, da je bila lahko v bolnišnici, kjer si je služila kruh y*Z delom, kakor bi si ga bila kjer koli drugje. Toda lepega dne so ji povedali, da imajo še druge sirote, ki so najbrž še bolj v stiski kakor ona. Ona je vsaj ijmlada ko roža, zaradi tega potrebujejo *oieno mesto za druge.
' In morala se je posloviti.
Nič ji torej ni pomagala, ali jo varo-
i.fala trdadost, ki jo je spremljala lepota,
. l,ka je za materinstvom šele prav dozorela, ul, - Če so jo gospe po cestah ustavljale, itrda bi pogledale njeno punčko, so se [.»moški ozirali, da bi videli njo, zakaj celo ji\-v, svoji skromni obleki in cb svojem po-vonžnem vedenju je vsem vzbujala ob-ovdmtek, kako lepa mora biti.
Prel rasna črta njenega mladostnega drtelesa se je v veličastnih obrisih risala pod njeno skromno obleko, medtem ko sta ista boječnost ter ista nedolžnost, izškakor ju je ka.-ala nekdaj, zdaj drhteli v njenih očeh in govorili v pomladi, ki je vladala v njeni duši.
Najela si je sobico v stanovanjski hiši na cesti Rivadavia. Ker ni dosti vedela, s čim vse se lahko človek v mestu Preživi, se je posvetila edinemu delu, ki £a je znala in ki je bilo od vseh opravil Pajtrše. Od jutra do noči je prala perilo, ki ji ga je delila Francisca, kateri so ■afjfekli »gospodinja^. To je bila ženska, ki le gospodarju pomagala pri vodstvu niše.
dj<, Zenska se je prav od prvega trenutka delala neznansko prijazno in uslužno, za-af^adi tega se je Rina navezala nanjo, re- Dvakrat na teden sta obe šli raz-liJhašat perilo lastnikom. Francisca je po->v*nirala denar, Rina pa je prejemala tisti Ki*??!, ki ji ga je ona določila, ne da bi “da kaj štela.
)fl- t Ko sta oddali blago in sta bili prosti, -ildjd »gospodinja« nikoli zamudila prigovarjati Rini, naj bi šli malo po mestu.
:ti Rina se je le nerada vdajala v to, i#*akaj doma jo je čakala punčka, in njeno je'>Paterinsko srce ni moglo strpeti daleč ^d nje.
jloOeja svoje vdrte, pa vendar še dovolj la-divje oči.
»Kaj?! Ti hočeš ubiti mojega otroka, d? Zdaj vem, kaj si! Le počakaj, samo z& halo še počakaj, ti — pes!« je sikala.
[gl, dcrnej je videl, da nima pomena po-aJi®*njevati tega početja. Vsaka beseda bi 'si i siama na ogenj. Obrnil se je in .°dšel iz hiše. Pri kozolcu se je še enkrat j?*rl v okno, za katerim je padla nanj tajg 0 krivična obtožba. Potlej jo šel in taval il#j“ poljih s pekočo grožnjo, ki mu je bu-^‘a najstrašnejše slutnje .,. cj(i Okoli šestih je prišel Stipek. h® . »Zdravo, Jasna,« jo je pozdravil, ne da ob ,l jo pogledal.
'■&	Jasna	ni odgovorila.	Naredila se je
jj	!jeno,	ker ga tako dolgo ni bilo. V
ikt y0ji i<ratki pameti pa ni pomislila, da i* i"' *e s *em dala krasno priliko, da se n	uideta. Čutila je	njegov hladen pozdrav
r	svoj čas jo je	nagovarjal z ljubčkom,
5	. m' z	zlato muciko, z	vsemi medeni-
"	“■ 'meni	pač, ki so bili	za ljubimkanje
o	najdena — pa je vendar hotela zado-'v’ '‘k svoji trmi. Se vedno je mislila, da že	ila nan* vP'‘va' ^ 56 i® hudo zmo-
a	Stipek se ji je	približal. Nič ni rekel,
^ hlo gledal jo je.
6r«>k »Kaj me tako čudno gledaš?« ga je o' dla Jasna.
£*^...0n pa je gledal in se ni mogel naču-♦»l • Da je iz nekoč tako lepega meščan-ell	dekleta	mogla	postati	tako	grda
ti' N^ka _ mu ni $j0 v glavo. Stipek je i* ja njeno lepoto in svojo strast. Njemu l*» y«r«.t še ostala. Jasni pa je izginila J* kot s'®d ° privlačni lepoti. Zanj je bilo g* n*c ljubezni * Jasno. Po volji mu je
Tovarišica si je za ogled zmeraj izvolila najrazkošnejše ulice.
Rina je do vseh mestnih reči čutila nepremagljiv strah, zaradi tega se je tiščala k njej ter strmela nad tolikimi čudesi.
Ko se je vrnila domov, jo je bolela glava, srce pa ji je bilo polno nejasnih želja.
»Če bi le hotela,« ji je govorila Francisca, »pa bi bila kakor tistale gospa.«
Pri teh besedah ji je pokazala katero krasno žensko, oblečeno kakor vilo, ki sc je sama vozila v prelepi kočiji.
Zakaj ji je to govorila?
Rina se ni nehala spraševati o tem. Toda v trenutkih, ko so ji odpovedovale moči, ker je bila vsa strta od nepretrganega napora, so ji kakor zla misel po glavi brnele besede: »Če bi le hotela!«
Oh, da bi bila bogata! Da bi ji ne bilo treba več misliti na žalostno zimo, ki se je bližala in jo navdajala s strahom, zakaj gospodinja jo je plašila z napovedmi o strahotni bedi, ki zajame siromake, kadar začne primanjkovati dela Da se ji ne bi bilo treba več bati za hčerko, če bi njej zmanjkalo mleka, ki
ii	ga je Bog dozdaj dajal v obilju kakor blagoslov! In potem, da bi se lepega dne lahko vrnila domov in potolažila očeta ter mu vrnila zemljo, ki so mu jo vzeli; da bi vedno živela ob njegovi strani in skrbela samo za hčerko in za sivolasega moža!
Zaradi tega bi rada bila bogata. ..
Ko sta nekega večera šli z gospodinjo po Floridski cesti, je Rina, ki je bila nekaj zaostala, vzkliknila.
Videla je, da je šel mimo nie Miguel, se zadel obnjo ter jo pogledal z istimi očmi kakor vsi moški, ki so se s pogledom spotaknili obnjo.
Ni moči, da bi se bila zmotila, zakaj prej bi bilo preteklo tisoč let, kakor da bi bila ona pozabila njegov obraz.
zagledal prikazen.
Toda ljudje so hodili mimo tako nag-
lo,	da je vse skupaj trajalo samo trenutek.
Gospodinja je vprašala:
»Kaj pa je bilo, dekle?«
»Nič, nič,« je odgovorila Rina in se zvedrila. »Prišla sera v gnečo, pa sem se ustavila.«
»Moški te hudo gledajo, kaj? Če lepo dekle tukaj ni bogato, ni zaradi tega, ker ne mara biti. Tukaj moški... dobre reči dra^o plačajo. Če bi hotela ...«
Fina je ni razumela, toda njena vedra in čista misel ie postala motna kakor potok, v katerem pije žival.
Vso pot si ni upala ozreti se, zakaj zde'o se ji je, da gre Miguel za njo.
Njuna pot po cestah je bila pravi beg. Rina je vlekla Francisco za sabo pod pretvezo, da otrok umira od !ako*e. In šele kot sta po tem begu prestopili domači prat*, si je drznila ozreti se. In zdelo se ii je, da je v večernem polmraku razločila njegovo postavo.
Tekla se je zapret v tvojo »obo, da bi bila sama.
Dolores ie spala na posteljnjaku.
Mizica iz belega lesa, žar, na katerem je kuhala, in ob steni polica, to je bilo vse njeno pohištvo.
Rina je gledala to običajno sliko svojega siromaštva ter te je tpomnila gospodinjinih besedi:
»Če bi hotela ...«
Danes je tem besedam pristavila še:
»Poznam gospoda, ki bi ti dal kočijo in konje in razkošnih oblek.«
»Oh, dete moje, dete moje!« je vzkliknila Rina, se sklonila nad otroka in ga zasula z izbruhom ljubeznivosti. Videla sem ga!«
Deklica se je prebudila ter začela jokati. Mati jo je ooljubila na sinje in čiste oči, oči, ki se iih je komajda splačalo pogledati od blizu, zakaj bile so enake očetovim, in je ob pogledu nanje zadrhtela.
bilo, da ga je dražila. Kar naj gal Ji bo vsaj povedal, pri čem je.
»Se čudiš, kaj, Stipek? Se ti ne zdim več lepa? Povej!« je silila Jasna.
Stipek je vedel, da ne bo odnehala, dokler ne bo odgovoril. Saj jo je dobro poznal. Malo je begal t pogledom od nje do otroka in rekel:
»Nič več nisi podobna.«
»Hočeš reči, da sem grda —«
»Si, če odkrito govorim.«
»Saj si mi ti vzel lepoto!« mu je očitala.
»To je bilo naključje. Da se ni to zdaj zgodilo, bi se bilo pa kdaj pozneje. In tedaj bi bil drugi kriv. Vsak cvet se enkrat osuje. Nekateri zelo zgodaj. Ti si ie precej dolgo cvetela v divjem gozdnem podnebju. No, z dvajsetim letom si odcvetela. Taka je tvoja usoda. — Sicer pa si kot ženska morala naprej vedeti, da do tega lahko pride.«
»Ti vališ vso krivdo name?« je že zaslutila, da jo odriva.
»Kdo pa govori o kaki krivdi. Užila si mladost do dna. Kaj hočeš ie več? Obupuješ, ker je temu konec? Razumem. Ko-nez je za nas vedno strašen. A zoper usodo smo brez moči.
Tako. Zdaj je Jasna vedela, pri čem je. Zavest zavrženosti jo je pahnila v skrajni obup. Ni mogla verjeti, da je Stipek nima več rad.
»Stipek! Ali me niti malo nimai več rad?«
»Ne.«
Jasna je obupno vila roke in kričala: »Potem sl me varal, hinaveel«
Ko je otroku dala sesati, ga je zibala na rokah in mislila na svo)0 prigodo.
Ni mogla vedeti, če je to srečanje vzbudilo v njej veselje ali bolečino. Ne, tega zatrdno ne!
Ko si je upala pogledati v dno lastne duše, je tam našla čustvo, skrito po sramežljivosti in bolečini nad tistim, kar se je bilo zgodilo, toda neuničljivo in večno, ki je živelo ondi ves čas, odkar se je zavedala, in ki se je zdelo, da bo živelo zmeraj ter jo držalo v nepretrganem, nedopovedljivem upanju.
V	žalosti in stiski se je bila naučila misliti, zaradi tega je dobro vedela, da ji to srečanje ni povzročilo bolečine, zakaj navzlic vsemu se je čutila tako navezano nanj, kakor je navezano meso na kosti.
A to, kar je čutila, tudi ni bila radost, zakaj njeno srce je kakor tepen pes drhtelo od strahu pred gospodarjem; od strahu pred vsemi bolečinami, v katere je ta človek bil potopil njeno mladost; od strahu pred trdimi očmi starega očeta, ki so uganile sramoto, v katero se je zavil njegov dom; od strahu pred žalostnimi očmi župnika, ki so znale brati grehe v človeku; od strahu pred materino verno dušo, ki je morala zdaj delati pokoro zanjo.
Na vrata je potrkalo in vstopila je Francisca.
Rina se je je razveselila, zakaj bil je to eden izmed tistih trenutkov, v katerih onemogla duša išče prijateljsko srce, kateremu bi zaupala del bremena, ki jo duši. Toda ko je videla smejoči se nesramni obraz te ženske, je čutila, da bi pomenilo oskrumbo, če bi ji zaupala svojo skrivnost.
Ne, ne! Živela bo sama z njo in umrla samo z njo, če jo bo lepega dne skrivnost zadušila! . .. Kaj vedo veseli ljudje o tem, kaj je ljubezen! Ljubezen, kakršno je čutila ona, ki je ljubila tako, da je žrtvovala samo sebe!
ti ga bodo dobro plačali.«
2e nekaj časa je komaj dobila kaj blaga za pranje. Ker je živela od tega, se ie v njeno sobo počasi začela naseljevati revščina, pa naj se je še tako gnala.
Gospodinja je odšla ter se vrnila z veliko culo.
»Don Salvador bi rad da bi mu ti prala. Sit je vseh teh lenih peric, ki se se boje, da bi se pri mencanju utrudile, pa belijo perilo s sodo in ga uničujejo... Veš, kdo je don Salvador?«
Rina je o donu Salvadorju slišala. Bil je hišni gospodar, star samec, bogat in skop, ki je brez pomisleka zapravljal samo, kadar je hotel ustreči kaki ženski muhi. Ljudje so govorili, da dolguje gospodinja za naklonjenost, katero ji je ska-zoval, to, da mu je pripravljena v vsem služiti.
»Ali je to tisti?« je vprašala Rina, ko je povedala, kar je vedela o niem.
»Zenska božja! Kako so ti ga naslikali! Jaz sem mu pravila o tebi, da bi v njem vzbudila zanimanje, zakaj v resnici je neznansko dober človek, ne pa skop, kakor pravijo hudobni jeziki. Jutri bo prišel in boš sama videla, če je res tak, kakor si mi pravila.«
Drugi dan je bila Rina že zgodaj, ko je bilo še skoraj tema, v pralnici. Veliki biseri ivia so pokrivali vodo, ki je bila v kadi. Bilo je strašno mraz, toda Rina se je spodrecala ter vtaknila gole, navajene roke v ledeno vodo.
»Ni se ti treba truditi, dekle,« ji je rekla gospodinja, »saj sc tako ne mudi.«
»No, dona Francisca,« je odgovorila Rina, »če se ne mudi gospodarju, se mudi meni. Rada bi vse oprala še pred poldnem, da bi izkoristila popoldansko sonce in da bi perilo že zvečer oddala.«
Gospodinja je stopila bliže ter jo je prijateljsko potrepljala po rami:
»Don Salvador je zelo dober človek. Plačal ti bo še nocoj, tudi če ne bi dela
»Kakor vsi, ki so te ljubili pred menoj,« je Stipek mirno odgovoril.
»To je krivica,« je očitala Jasna, »strašna krivica! Dokler sem bila lepa in sveža, ste plesali okoli mene in mi zatrjevali svojo ljubezen. Zdaj pa, ko sem kakor — kakor ožeta limona, ste me zavrgli. Zdaj vidim, da ste lagali!«
Jasna je zajokala. Stipek pa ni odnehal.
»Čemu se zdaj prltožuješ? Ali si mislila, da te bom večno ljubil? Ce si, potem si varala sama sebe. Pri sebi išči pravice, ne pri meni. Mar misliš, da te bom poročil? Kaj še! — Se še spominjaš, kako si bila lani ravdušena za to? »V to sladko pogubo z užitkom strmoglavim!« si dejria. No, in zdaj si strmoglavila. Če ti ni prav, zakaj si potem šla v hribe? Saj si morala vedeti, da za ženske ni bila pufka, ko jih še moški niso vsi imeli. — Sicer pa, o tem za zdaj dovolj. Jutri pridemo po tebe. Boš že lahko vstala?«
Nič ni odgovoril*. Samo prikimala je in smrkala v vzglavje.
»Dobro. En dan še potrpi. Jutri zvečer na svidenje.«
Tedaj se je Jasna domislila otroka, še preden j* Stipek odšel, je pokazala nanj:
»Pa to?«
Stipek je zamahnil z roko, kakor da bi odganjal muho.
»Moja stvari Zdravo.«
Stipek je odšel.
Jasna se je premetavala po postelji in jokala. Obupavala je in preklinjala svojo mater, sebe, Stipka, usodo in ves
končala. In če ga boš prosila kaj za naprej, ti bo tudi dal.«
Toda Rina ni bila za take prošnje, zato je delala naprej.
Ko se je zmračilo, je pobrala perilo, ki ga je bilo sonce docela posušilo, in ga likala v svoji sobi Pela ie gorjansko pesmico, tisto, ki jo je imela navado popevati, kadar je bila dobre volje. Tedaj je potrkalo na vrata.
Bila je Francisca z zelo lepo oblečenim gospodom, v katerem je Rina prepoznala dona Salvadorja Zdel se ji je starejši, kakor pa je mislila, da je, četudi si je očitno prizadeval, da bi prikril svoja leta. Bil je visok in debel, obraz je imel rdeč kakor klobasa. Zalite, sinje oči so mu oživljale izživeli obraz. Lase in zalisce si je moral barvati, toda vse
svet. Mati je bila vsega kriva. Vse življenje ni delala drugega, kot da se je privajala gnusnemu brezdelju. V svoji lenobi je posedala po salonih kakor goba v smetani, in z užitkom prisluškovala napevom svojih strasti. Izpolnila je družabna določila zakonskega življenja, se do nemožnosti navduševala za narod, pa skoro vsak večer šla s tujcem. Jasno je tako dolgo navduševala za osvobodilno vojsko, da je nazadnje res odšla v hribe. Če bi jo bila mati ljubila in bila poštena, bi to preprečila, ne pa podpihovala, zdaj je Jasna že propadla. Bila je vredna hči svoje matere. Zato se ni mogla pritoževati, Samo preklinjala je lahko vse od začetka do kraja. Na dnu vsega je ležal obup. Neizbežen konec se ji je režal v obraz.
Ko je drugi dan zvečer zvonilo Ave Marijo, so prišli trije tolovaji v Potočanovo hišo. Stipek je vstopil prvi.
»Tovarišica, pripravi se! Gremo. — Kje imaš otroka?«
Stipek je bil videti nemiren. Jasna ga je pokazala.
»Kaj hočeš z njim?«
»Zanj bom poskrbel jaz,« se je zmrd-nil, ko je videl čuden otrokov obraz. »Ta dva tovariša te bosta spremila v »brigado«, Tam se vidimo. Zdravo.«
Pograbil je otroka in odšel. Prihuljeno se je plazi! ob hiši in se previdno oziral kakor tat, če ga morda kdo ne vidi. Potem ga je požrl mrak. Otroka je zeblo in je začel jokati, Stipek mu je z roko mašil usta. Pod Potočanovim vrtom se je nekaj zasvetilo. Hitro je stopil proti vrbi, kjer se je tako pogosto ustavljala Francka, in se razveselil: »Voda!« Natanko je prisluhnil in pogledal naokrog. Vse tiho, nikogar nikjer. Sunkovito je zamahnil in umazana smrdljiva luža je zagrnila otroka. Stipek je preskočil strugo in se zaril v gozdno temo,
Jasna je bila že med vrati, ko se je še enkrat ozrla:
»Plačala bom muke, ki sem jih prestala v tem prekletem gnezdu!«
Oprijela sc je tovarišev In izgubili so se po drugi poti nekam v gozdove.
Na dvorišču, okoli hleva, kozolca in hiše se je zgrnila hladna noč kakor sladek oddih po tlačeči mori. Zrele žitne njive so dišale. Po nebu je plaval srebrni srp prvega krajca.
Jernej ni mogel zaspati. Nekaj ga je venomer skrbelo. Neznansko je bil vesel, da je odšla tista nadlega iz hiše. Strašila pa ga je tista grožnja, naj počaka. Samo malo. Torej se mora v kratkem nekaj zgoditi. Morda pa ga je samo po-slrašiia ...? Kako dobro bi mu delo, če bi ga kdo samo z eno besedo utrdil v tem rahlem upanju. Ni vedel, ali bi ženi povedal, kaj ga je trlo. Ona bi ga razu-mola in potolažila. A tisti dogodek ob ostelji se mu je zdel preveč smešen, da
i	ga komu omenil. Sram ga j« bilo, Pa saj s tem ne bi bilo nič pomagano Od tam izvirajo težke slutnje, ki se bodo ali razblinile ali uresničile. Do takrat pa Jernej ne bo imel miru Obdržal je tajno bolečino zase in čakal...
Komaj je ura odbila polnoči, je na dvorišču nekaj zahreščalo, kakor bi lomil desk«.
skupaj je bilo odlično in je človeku vzbujalo spoštovanje.
Rina je pobesila oči, ker jo je gledal. Oh, gledal jo je kakor človek, kt na sejmu ogleduje živinče, ki so mu ga hvalili.
In na pragu je stala gospodinja, roke je imela prekrižane ter gledala prizor pred sabo. Obraz ji je bil malce namrgoden, zakaj moški ni kazal nič navdušenja, marveč kvečjemu veliko hladnost.
Dekle ja začelo kose perila skladati v košaro.
Gospodinja je začela govoriti, da bi bilo vse skupaj malo živahneje, don Salvador pa je z izkušenim očesom spremljal vse Rinine gibe od konca gibkih prstov do nog, ki so bile navzlic mrzlemu tlaku v sobi gole.	Dalje.
Jernej je planil iz postelje. Tudi žena in Francka sta prestrašeni vstali.
»Kaj pa je to?« je lovila sapo žena.
Jernej ni odgovoril. Hitel je skozi vrata v vežo.
»Odprite! Ce ne, razbijemo vrata!« je nekdo vpil na pragu in butal ob vrata.
Potočan je obrnil ključ. V hišo ste skočila tolovaj in tovarišica. Jernej se je opotekel čez prag in hitel na dvorišče, kjer je stal prazen voz. Kot oka-menel je gledal v razbita hlevna vrata. Nekdo je gnal Lisko. Crne sence so bliskovito švigale sem in tje. Od nekod — Jernej ni vedel, kje je bil skrit — je nekdo poveljeval:
»Hitro, hitro, tovariši! — Kje je živina?«
»Krava je tul« se je polglasno pohvalil tolovaj, ki je vlekel Lisko.
»Kje je prašič?«
V hlevu je bilo srdito prerivanje. Prašič je divje krulil.
»Za hudiča ne gre iz hleva!« je vpil nekdo skozi vrata.
»Zakolji ga, zabitež!« je bilo povelje,
V hlevu je počil strel. Jerneju se je srce stisnilo. Kot pijan se je opotekel do voza in se naslonil nanj, da je zaropotalo.
»Boš, hudič! Samo poskusi!« je skočil k njemu tolovaj.
»Heee, tovariši! Je v hiši končano?«
»Ne še. Malo počakajte!« je hitel Stipek nositi na dvorišče obleko in živila.
»Dajmo, dajmo!« se je jezil poveljnik.
Čez nekaj minut jc že stala na pragu tovarišica s Franckinimi oblekami.
»Končano, tovariš komandanti« j* planila.
»Ala, gremol«
Naložili so blago in odhajali. Zadnji je gnal Lisko. Ustavljala se je in žalostno pogledovala proti Jerneju. Ko jc stopila z dvorišča na cesto, jc otožno zamukala, da je odmevalo pod Močilnikom.
—	Tako, Potočan. Kaj boi pa zdaj? Za koga si delal? Ka! si zagrešil? Kje se boš pritožil? Kdo te je s toliko krivico poplačal, kdo? —•
Jerneja je zbadalo v glavi, kot bi mu žeblje zabijali vanjo. V očeh so ga žgale solze. Slonel ja ob vozu in v solzah vtapljal bolečine uresničenih slutenj...
Francka je pod vrbo ob kotanji, kamor je zbežala pred tolovaji, poslušala, kdaj bodo odšli. Vsa se je tresla. Bala se je za očeta in mater. Ko je vse utihnilo, je še plaho pogledala svoje lokvanje, A groza! Med njimi je plava’ otroki Iz gozda na suho lesniko se je sprelete! čuk: spiii — i — i — i —, spiii — l — 1
Francki so se šibila kolena. Kot obsedena jc odvihrala domov. Našla je mater, ki je jokala na postelji. Oči so ji begale kot upehani živali.
»Mamšl Otroka je utopili V luži pod našim vrtom ležil« se je zgrudila k materi.
Ur* j* onemoglo udarila eno. Spet je bila mirna noč. Srebrni srp je padal za Močilnik. Na suhi lesniki pa je čuk divjemu sadu med lokvami pel poslednjo uspavanko:
Spiii — | — 1 — i, spiii —-« | — | —
Tudi on jo je zatrdno spoznal, zakaj za trenutek je okleval, kakor da bi bil
»Rina,« ji je rekla gospodinja. »Dobro
I	novico imam zate. Prinašam ti delo, ki
Prometna navodila za kolesarje
Zaradi vedno večje nediscipliniranosti kolesarjev, ki se nič ne ozirajo na cestno-policijski red. uprava policije ponovno in poslednjič opozarja vse kolesarje na glavna in bistvena določila cestno - policijskega reda, ki jih vsak kolesar brez razlike mora poznati, vedeti in se po njih ravnati. Ta pravila so:
1. Nn križiščih, kjer ureja promet stražnik: a) ako vidiš stražnika v
rsa ali hrbet, ali če drži stražnik ro-
o	dvignjeno kvišku, je križišče zaprto in kolesar se mora ustaviti pred križiščem (pred črto za pešce); b) ako vidiš stražnika v bok (toda roke vodoravno ali navzdol, ne kvišku), je križišče odprto. Ako zaviješ na desno ali na levo, pokaži to spremembo smeri vožnje z odgovarjajočo roko. Ako zaviješ na levo (to moraš storiti v velikem loku) vedi, da imajo prednost oni, ki vozijo od nasprotne strani.
2. Na križiščih, kjer ni stražnika, vozi v ali čez križišče le, če ni drugih vozil. Drugim vozilom moraš dati prednost!
3. Vozi skrajno ob svojem desnem robu cente.
4. Vsa vozila prehitevaj levo, iz-vzemši tramvaj (gl. t. 5.).
5. Tramvaj prehitevaj desno. Levo smeš tramvaj prehiteti le, če vozi tako blizu roba ceste, da ni prostora za prehitevanje na desni.
6. Stoječi tramvaj ne me.š prehiteti.
7. Na ovinkih in križiščih se ne sme prehitevati.
8. Ko prehitevaš, zavij na levo že več metrov prej in ne šele tik za vozilom.
9. Brzina biciklista mora biti prila-godena ostalemu prometa in ne takšna, da se ne more v primeru potrebe bi-
cikelj pravočasno ustaviti. Vsako dirkanje je brezpogojno prepovedano.
10. Prepovedana je vožnja s prostimi rokami.
11. Prepovedano je obešanje in privezovanje na druga vozila.
12. Prepovedano je jemati na kolo druge osebe, razen otroka izpod 7 let starosti, če je na kolesu urejen primeren sedež, ki ne ovira vožnje,
13. Prepovedana je vožnja vštric, razen ob prehitevanju.
14. Prepovedano je na kolo jemati večje tovore, ki vozača ovirajo pri varnem upravljanju kolesa.
15. Igranje, šviganje, produciranje s kolesi po javnih cestah, kar delajo radi zlasti mladoletni kolesarji, je prepovedano. Zn prekrške mladoletnih bodo klicali na odgovor starši.
16. Vožnja po hodnikih je prepovedana.
17. Pred izvozom iz hiš ali z zemljišč in pred uvozom vanje mora kolesar stopiti s kolesa.
18. Posebno disciplino in obzirnost morajo kolesarji uporabljati ob alarmih.
V	primeru, da tudi to opozorilo n* bo zaleglo, naj kolesarji vzamejo na znanje, da bodo občutili vso strogost zakona. — Uprava policije v Ljubljani.
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite ga v uredništvu »Slovenskega doma«
Pismu
nam in vam
Cenjeni gospod uredniki
Z velikim zanimanjem prebiram poleg drugega tudi ta kotiček, kjer prinašate vsak teden kaj zanimive članke Zde se mi kakor tihe pritoibe, ki naj bi vsaj v javnosti dosegle svoj namen, če ga ie ne dosetejo na mestih, kamor bi morale priti. Eno takih tihih pritožb imam tudi Jaz na srcu:
Imamo malo kmetijo in večji del dneva preživimo na polju. Pri tem svojem delu pa vidim okoli sebe ie marsikaj, na primer »sprehajalce« in »sprehajalke■* po samotnih potih in stezah mrd njivami, ljudi, ki so *oboroženi* s cekarji ali aktovkami. Kmetje jih. kaj nezaupljivo gledamo, zlasti ko se vračajo z rejenimi torbami spet domov. Pred kratkim sem jih tudi sama videlo.
Ozka stezica od Gruberjevega prekopa do Fužin nudi »sprehajalcem* prijeten užitek. A Uro zanimanje kažejo zlasti za težko žitno klasje Se nikoli prej niso ti ljudje tako dobro znali ločiti rži od pirnice. Vsak dan lahko vidim, kako to žitno klasje roma namesto v kozolec — v nenasitne torbe omenjenih sprehajalcev in sprehajalk. Večkrat sem že splaiila nekaj takih zastonjkarie, ali bolje rečeno tatic, a kaj pomaga: komaj obrnei hrbet, že se njihovi »sprehodu mirno nadaljujejo.
Nekoliko bolj na samoti imamo pozni krompir. Kaže, da bo pridelek obilen. Z veseljem, a obenem tudi z nekim strahom gledamo nanj. S strahom? Da, ie sedaj, ko je ie ves v cvetju, dobimo vsak dan na njivi izruvana krompirjeva stebla, zraven pa ko lešnik droben krompir. Ali ni torej naš strah upravičen, ko ljudje krompir kradejo že zdaj, ko se ie niti m začel redili. Če bo Ho tako naprej, ga za nas ne bo nič ostalo.
Naštela sem le dva primera od mnogih, ki jih doživljamo vsak dan. Če bi ljubljanski zajci znali govorili, bi se gotovo vsak dan sproti toplo zahvaljevali svojim rejcem za sočno deteljo, za korenjček in ie za marsikaj, kar jim prineso s svojih večernih »sprehodov*.
Kako sodile vi, gospod urednik? Kmet seje, sadi, okopava, zaliva, dela in se trudi od jutra do noči na svoji zemlji,
Sa ti pride nekdo in si mirne dute na-ere, oziroma nakrade sadov tega trdega kmečkega dela. Ali naj kmet, ki mu že tako in tako primanjkuje delovnih moči, postavi k vsaki, njivi paznika?
In ti poljski tatovi so zelo pogosto tudi naravnost nesramno predrzni. Zenske nasproti njim kaj malo ojrravijo. Namesto da bi pobral iila in kopita, če ga zalotit pri kraji, ti pa ie grozi, da ti bo »že pokazal«. Lahko bi naštela precej primerov taktne predrznosti in nesramnosti, a mislim, da bo ie to, kar sem napisala, zadostovalo. Človek se spričo lega sprašuje le, ali se bodo takšni primeri res ponavljali toliko časa, dokler bo le ie kak sadež na polju. Ali res ni mogoče ničesar učinkovitega ukreniti, da se taktne poljske tatvine preprečijo? Ali kmet res ni na svetu nič drugega kot samo zato, da gara in da se tisti, katerih roke nikoli niso poznale žuljev, norčujejo iz njega?	Prizadeta.
Na pismo, ki nam ga je po-elal delavec, zaposlen pri mestnem cestnem nadzorstvu, in v katerem piše, da se je to delavstvo že večkrat, a vselej zaman obrnilo na pristojno mesto, da bi mu naklonili vsaj minimalno mezdo 4.50 lir na uro, nam je za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Jančigaj poslal naslednji popravek oziroma pojasnilo, ki ga rade volje prinašamo v celoti, ker je prav, da si je prizadeto delavstvo povsem na jasnem, zakaj ni bilo mogoče uslišati njihovih po-' novnih prošenj za dosego minimalnih mezd:
Jz danka samega je razvidno, da pisec piie o mezdah delavstva mestnega cestnega nadzorstva ter navaja podatke, ki bi nepoučeno javnost utegnili prepričati, da »pristojno mesto*;, torej mestno županstvo odklanja prošnje delavstva za ureditev mezd, medtem ko v resnici mestno županstvo podpira upravičene želje mestnega delavstva ter se z vsemi sredstvi pri vseh nadre-jenih oblasteh trudi za zvišanje mezd mestnemu delavstvu in na s pl o in o za zboljšanje položaja mestnih delavcev.
Ugotavljam, da je položaj mestnega delavstva naslednji:
Mestna občina ljubljanska ima različno plačano delavstvo, namreč delavstvo Splošne maloželrzniike družbe, nadalje delavstvo Združenih mestnih podjetij in naposled delavstvo drugih mestnih zavodov »it naprav.
Delavstvo Splošne maloželezniike družbe ie prej ni bilo slabo plačano. K zadnjem času pa je bila s lem delavstvom sklenjena kolektivna pogodba, ki ja za delavstvo tako ugodna, da se je celo zastopnik Pokrajinske delavske zveze no zadnji konferenci z delegati uslužbencev izjavil, da je to ena najugodnejših pogodb ter se ne morejo delavci nobenega privatnega podjetja pohvaliti s tako ugodnimi pogoji kol delavstvo Splošne maloželrzniike družbe.
Z a delavstvo Združenih mestnih podjetij, torej mestne elektrarne, plinarne in vodovoda je lansko jesen stopila » veljavo prav ugodna pogodba, saj je bita z njo delavstvu zvišana mezda za vet kot HO %.
Delavstvo drugih mestnih ustanov, tako n. pr cestnega nadzorstva, vrtnarije, klavnice itd. pa je slabše plačano. Zato je bilo po vet intervencijah pri nadrejenih oblast-c ih tudi gospodu pretidenlu pokrajinske uprave ie predlagano, naj dovoli, da se mezde mestnega delavstva povišajo vsaj nit višino, kakršno določa uredba o šnini-malnih mezdah. Do danes pa mestno županstvo i« ni dobilo pritrdilo to te po-viikež
Krajina, velika mučilnica in morišče
Strahotna pričevanja bivšega tolovajskega »obveščevalnega častnika« Janka Brzoviča iz Vivodine
»Lepa si zemlja in blagor mu, komur plodiš,« smo govorili nekoč, danes pa se je pod nasiljem rdečih zločincev ta beseda izprevrgla, saj je vso našo zemljo zajel val trpljenja in solza. Koder je nekoč zvenela naša pesem, se danes razlega jok; koder so nekoč cveteli domovi, so danes ruševine in opaljene stene; koder so nekoč pridne roke našega kmeta rahljale zemljo, so danes vsekani grobovi tisoč in tisoč pravih Slovencev.
Zdi pa se, da noben košček naše zemlje ni pod rdečim nasiljem tako trpel kakor Bela krajina. Tu namreč so se Kidrič in njegovi oprode skoraj dve leti nepretrgoma veselili v zemeljskem »raju«; tocf so rdeče pijavke iz-žemale in še izžemajo bedno ljudstvo. Zadnji košček kruha so mu iztrgali iz ust, zadnjo živino potegnili iz hleva, vzeli so mu sleherno svobodo, da bi tako naredili iz izropanih Belokrajin-cev rajo, pripravno za izvedbo rdeče revolucije pri nas.
Strašne so z.godbe. ki jih pripovedujejo redki rojaki, katerim se posreči priti iz belokrajinske »peklene svobode«. Vsaka je polna krvi, bede in trpljenja, ena je hujša od druge. Vse pa nam govore samo o nečem: o zločinu komunizma nad domovino.
Zgodba Janka Brzoviča
Od tisoč zgodb naj tu navedemo samo eno, kakor zveni iz izpovedi Janka Brzoviča iz Brašljevice v Vivodini. 'la pripoveduje:
»Deseti april 1941 je prinesel komun stom in pa drugim saboterskim bandam veselje, saj so videli, da je sedaj prišel čas, ko bo dozorelo njihovo desetletno podtalno rovarjenje; da bodo sedaj, ko so podrli Jugoslavijo, svoje uničevalno delo nadaljevali, dokler ne zanetijo na naši zemlji in povsod revolucijo.
Temno se mi dela pred očmi, ko se spomnim na oni veliki petek, ko se je zame in za vse naše ljudstvo pričela Golgota novega trpljenja in smrti. Toda nisem vedel, da me že dolgo časa zasleduje in opazuje komunistična tolpa, ki se je vedno sukala tesno okoli mene.
»Ker sem ljubil domačijo ...«
Vojaki so pometali orožje proč. vse je bilo v neredu, vse se je spraševalo, kaj bo. Samo komunisti so se znašli. Mene so kot zavednega Slovenca začeli takoj iskati, da bi me ustrelili. Vedeli so. da imam velik vpliv na ljudstvo v Vivodini. v Žumberaku, v Beli krajini tja do Metlike. Zato so me hoteli za vsako ceno spraviti s poti. »Smrt Jugoslovanom!« je bilo tedai geslo teh ljudi, ki danes mešetarijo s kraljem in Jugoslavijo.
Vendar sem jim ušel in od tistega časa je moje žviljenje bilo kakor življenje zveri, ki se potika iz krnja v kraj in ki povsod preži nanjo smrt. Skrivati sem se moral samo zato, ker sem ljubil svojo domačijo in se zanjo hotel boriti. To komunistom ni bilo prav.
Od Kamenjaka pa vse do svoje hiše sem opazoval, kako ljudstvo, organizirano od komunističnih priganjačev, z novim veseljem pričakuje svoje pogube, na drugi strani pa sem slišni, kako so komunisti na ves glas vpili, da je zdaj najnujnejša naloga, da se takoj pobijejo vsi »četniki«, to je narodno zavedni ljudje.
Nikjer pa nisem videl tedaj niti enega komunista, ki bi bil dvignil rdečo zastavo in šel v boj proti »okupatorju«.
To teh žalostnih spoznanjih sem prišel na tisto veliko noč domov.
S strahom sem pričakoval, kdaij mi bodo bsnd'ti razbili vrata in pobili mene in vso družino. Nič več nisem
Da se bo pa videlo, zakaj je to delavstvo danes tako plačano, je treba poseči nekoliko nazaj.
Ko je obratno zaupniški odbor mestnega delavstva meseca junija 11140 tedanjega župana zaprosil za zvišanje prejemkov, je župan prošnjo delavstva odklonil, nakar je jtrišlo do poravnalnega postopanja pred Delavsko zbornico in tako do mezdnega spora med delavstvom in mestno občino. Spor je šel preko tedanje banske uprave na ministrstvo socialne politike v Beogradu ter se je vlekel dolgo časa.
Se preden je bil pa ta spor končan, je župan naročil finančnemu odboru mestnega sveta, naj uredi do tedaj neenotno urejene veljavne mezde mestnih delavcev. Razdelil jih je v skupino mestnih delavcev, ki so zaj/osleni pri mestnih podjetjih in zavodih z industrijskim in obrtnim značajem, ter v skupino mestnih delavcev, zajroslrnih v sklopu mestnega poglavarstva kot urada.
Eri mestnih podjetjih in v zarodih zaposlenim mestnim delavcem so bile določene višje mezde kol drugim mestnim delavcem, zaposlenim v sklopu mestnega poglavarstva kot urada, ter so začetne mezde ustrezale mezdam, kakršne je ban določil z odredbo o minimalnih mezdah. Mezde delavcev, ki so bili zaposleni pri mestnem poglavarstvu kot uradu, je pa mestni finančni odbor nastavil niže od minimalnih mezd.
Finančni odbor mestnega sveta se pri določitvi mezd torej ni natanko ravnal po banovi odredbi o minimalnih mezdah, ker je stal na stališču, da dobivajo mestni delavci poleg mezde tudi rodbinsko doklado, ki je pa ne dobivajo delavci v zasebnih podjetjih. Obenem je stal na stališču, da uredba o minimalnih mezdah glede na čl. 33 ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd ne. velja ta mesi•
mogel ostati doma, zato sem se potikal iz kraja v kraj. V Srbijo ali Bosno nisem mogel oditi, ker tam so bili hudi boji, doma mi pa tud: ni bilo več obstanka.
V tem je prišlo poletje 1941, ko je Sovjetija stopila v vojno. Tisti dan sem dobil v roke prvega »Slovenskega poročevalca«. ki je bil natrpam s članki o »nacionalizmu«, borbi za »svobodo«, borbi proti »okupatorju« itd.
Bral sem vedno znova te članke. Niti od daleč niisem slutil, kaj se skriva za temi kulisami.
Boj na svetovnih frontah je divjal z vso besnostjo. Nemci so v So v jeti jo napredovali. »Slovenski poročevalec« pa je vse to pripisoval samo modri taktiki tovariša Stalina in vedno znova klical v boj, češ samo še nekaj dni, pa bo poginil fašizem, saj mu že bije zadnja ura ...
Tako je pisal »Slovenski poročevalec« pred tremi leti, jaz sem mu verjel in delal za te »velike« cilje.
Prvi umori
Samo nekaj mi ni bilo prav. Čudno se mi je namreč zdelo, da vse to »osvobodilno delo« v Metliki in okolici vodi dr. Mihelčič, ki sem ga že več let poznal kot pijanca in človeka, ki se je že zdavnaj odpovedal človeškemu dostojanstvu in bil v vsem svojem življenju ničvrednež Čudno se mi je zdelo, da taki ljudje jemljejo v zakup naš najsvetejši boj, boj za svobodo.
Kakor za njega, tako sem se čudil tudi niegovemu najzveste jšemu pomagaču Iliju Badovincu iz Rosalnic. To je bil vendar človek, ki ga je vsa Bela krajina poznala kot capina in lenuha; kot človeka, ki je bil bolestno stremuški in je vse svoje življenje hrepenel samo po tem, kako bi postal slaven.
Ta človek je zdaj na lepem rodil »osvobodilni« boj. Vse drugo mi je šlo v glavo, le teh dveh ljudi nisem razumel. kako da se zdaj ogrevata za svobodo...
Agitatorji 0F in njihov idealizem
Delo je šlo kljub temu naprej. Vneto sem agitiral za OF. širil njene tiskovine, povsod nagovarjal tovariše k borbenosti itd.
Na pomlad 1942 pa sem dobil poziv, da moram oditi v hrvaško vojsko. Ker sem se bal ustašev, se nisem odzval pozivu. Ni mi kazalo drugega, kot da odidem na slovensko ozemlje, kjer so bili gospodarji Italijani.
Naselil sem se v Metliki pri Jurjevič Vilmi, ženi, ki je bila ločena od moža in imela dve hčerki. Starejši je bilo ime Olga in je po svoji zunanjosti in po zlobi sroa tila prava čarovnica.
V tej hiši no se neprestano zbirali
ljudje sumljive preteklosti, gospa Vilma in hčerka Olga pa so jih radostno
Ni dvoma,
da Slovenčeva knjižnica vrši veliko poslanstvo slovenske besede. Za mal denar vam nudi lepe In dobre knjige domačih in tujih pisateljev in vam omogoča, da si lahko omislite lastno družinsko knjižnico. Ne zamudite, te ugodne priložnosti in postanite naročnik
»Slovenčeve knjižnice«
vsaj za četrti letnik.
sprejemale in gostile Vsakokrat, ko je bil v hiši tak sestanek, je bil tudi domač praznik. Na sestankih so razpravljali samo o tem, kako bodo odšli v gozd, kako se bodo v gozdu borili. Vendar so vse bolj govorili o raznih pustolovščinah kakor pa o nacionalnem boju, zlasti takšnem, kakršnega sem si zamišljal jaz. Olga je pogosto skakala od veselja ob misli, kako bo v gozdu nosila visoke škornje, jahalne hlače, kako bo jezdila belega konja in kako bo ubijala Metličane m vse one ljudi, ki ji niso bili pri srcu.
Duša vsega tega govorjenja na sestankih pa je bil neki Jerina iz Ljubljane, agent zavarovalnice Slavije. Ta Jerina je gospe Vilmi pogostokrat obetal, da bo za plačilo, če bo dobro in uspešno opravljala svoj posel, dobila veiik vrt. ki je poleg njene hiše, toda last metliške proštije. Ko pa je govoril o sebi, je dejal, da je že toliko naredil za novo gibanje, da pač zatrdno računa, da bo dobil po vojski službo ravnatelja v kakšni veliki sovjetski tovarni. Zlasti je Jerina nagla-šal, da je naša sveta dolžnost boriti se proti »okupatorju« in proti fašizmu.
Toda že nekaj mesecev nato smo ga videli, kako se je mogočno sprehajal po metliških cestah in se držal za roko visokega komisarja ek*c. Grazio-lija. Tedaj namreč je svojo vlogo že doigral in mu ni bilo več potrebno boriti se za »svobodo«, kajti za svoje delo je že dobil mošnjo denarja.
Kovačnica za človeške usode
Hiša gospe Vilme je postala nekaka kovačnica, v kateri se je kovala usoda nedolžnih in poštenih ljudi.
V začetku zločinci, ki so se zbirali ondi, niso imeli prav za prav nobenih načrtov, ampak so si želeli samo pustolovščin. Toda čim pogostejši so bili sestanki pri gospe Vilmi, tem bolj so izoblikovali tudi svoj delovni načrt.
Vpričo mene so sklenili da bo brez usmiljenja treba pobiti vse slovenske duhovnike, vse bivše jugoslovanske oficirje, pa tudi vse oue, ki ne bi šli v njihove vrste.
Ko so izdelali ta načrt, sem pa že spoznal,	s kakšnimi	ljudmi imam
opravka.	Prav tako	pa	sem tudi	spo-
znal, da so ti ljudje samo orodje v rokah nekoga drugega. Spoznal sem, vsaj od daleč, da vse to smrdi po komunizmu. Ko pa so nekoč na vso moč blatili mojega najboljšega prijatelja Antona Starca iz Curilov pri Metliki, ki je bil v 6lužbi na banovinskem posestvu v	Vrnomeru	in	ki sem ga	poznal kot	zavednega	in	poštenega	člo-
veka, tedaj nisem mogel več zdržati, ampak sem plačal gospe Vilmi svoj dolg in odšel. Prosil sem Antona Starca, naj me on sprejme pod streho. To je zelo rad storil, zlasti še, ko sem ga obvestil, da mu preti od goispe Vilme in nienih pomagačev velika nevarnost.
Skoraj mesec dni sem bil skrit pri prijatelju. 27. maja 1942 — bili smo prav pri večerji — pa se zasliši na vasi lajež. Četa oboroženih ljudi je obkolila našo hišo. Šel sem k njim in sem jih vprašal, koga iščejo, pa so mi odgovorili, da iščejo Brzoviča. Ko sem jim povedal, da sem jaz, se je njihov komandant Mitja, bivši učitelj obrtne šole v Metliki, strašno jezil nad menoj. Rekel je. da sem narodni izdajalec, ker še zdaj nočem spoznati važnosti njihovega boja in oditi skupaj z njimi v gozd.
Istega Človeka sem pet dni prej videl, kako je vohunil okrog hise mojega gostitelja in spraševal njegovo ženo, kje je mož. Rekel je, da ga mora nujno dobiti, da se bodo nato sešh z metliškim proštom in župnikom v Radoviči, s katerimi se moramo pomeniti silno važne Stvari. Pako je hotel izvedeti, ali ima Starc kaj zveze z obema gospodoma.
Žena je trdila, da moža ni doma, da je odšel v gozd, kjer pa so ga Italijani ujeli in mu niso nič hudega naredili
Komandant Mitja se je še dalje name jezil zakaj se skrivam pri tem »belogardistu«. Dejal sem mu, da bi se skril pri vsakomur, ki bi me hotel varovati, toliko bolj pa prt prijatelju, ki ga že dolgo poznam kot poštenjaka.
Surovo so nato vdrli v hišo. Bilo jo namreč izdano, da je Starc doma. Vse so premetali, dokler ga niso našli in naju nato oba z močno stražo odvlekli v gozd. Sami so se takoj vrnili domov in hišo povsem izropali. Celo iz otroških postelj so vse pobrali, pretepali otroke in ženo, tako da so komaj ostali pri življenju. Izropali so tudi hlev in kaščo.
Vse to »osvoltodilno delo« pa je to-dil zloglasni Ilija Badovinac, s katerim sem se že prej pogosto shajal, misleč, da mu je res do kakega osvobodilnega boja. Nikakor si nisem mogel misliti, da more človek biti taka zver, kakor je bil Ilija.
V gozdu - med zločinci in izgubljenci
Ko so se vrnili od ropanja, so nas peljali: preko Grahovca, Bušinje vasi in jugorja v svoj tabor, ki je bil v bližini Mišjega brda. Tu smo našli kakih 50 ali 40 umazanih in razcapanih postav, med katerimi sem takoj spoznal same belokrajinske zločince, »komando« tega oddelka pa so imeli pustolovski in zavrženi študentje.
Takoj sem videl, v kakšno drhal sem zašel. Na naju, ki sva mednje prišla kot novinca, so gledali ko tiger na svojo žrtev. Prijatelja Starca so takoj močno zastražili, meni pa so izkazali milost, najbrž zaradi tega, ker sem bral in razširjal »Slovenskega poročevalca«. Celo to so mi dovolili, da sem se smel razgovarjati z njimi.
V razgovoru sem se močno zn vzel za tovriša, češ naj ga izpuste, saj je vendar nedolžen. Vse prošnje niso nič zalegle. Njegova krivda je bila samo v tem, ker je bil »belogardist«, to je zvest sin svojega naroda, ki ni hotel postati komunist.
Zaradi teh prošenj sem še jaz padel v nemilost, zato so sklenili, da ubijejo oba. Zumberčani so se pa zame zavzeli, zato me niso ubili, za tovariša pa so mi dali častno besedo, da so ga izpustili. Patrola ga je peljala iz sozda in na robu gozda v tilnik ustrelila.
Mučilnica in moritve na Brezovi rebri
Meni seveda niso takoj zaupali orožja, ampak sem jim služil samo za delavca. Šele čez čas so mi dali službo bolničarja. Nekaj dni nato smo premestili tabor nad Brezovo reber.
Tu šele sem od blizu gledal in doživljal »osvobodilno« delo, ko sem videl, kako je na desetine zavednih slovenskih mož in fantov padalo pod noži in kroglami rdečih zločincev. Od vseh strani so gonili skupaj ljudi in jih mučili tako strašno, da se mi vse to še danes zdi kot sanje. Nisem si namreč mogel misliti, da človek lahko postane taka zver.
Nekaj dni po premestitvi tabora je že prišla k nam tudi omenjena Olga iz Metlike, da bi tudi ona postala deležna »osvobodilnega« l>oja.
Največji krvnik v našem odredu je bil neki Mavsar, ki že no svoji zunanjosti^ spada med poklicne zločince. Politični delegat našega odreda je bil Jože Sokol. Za njegovo pravo ime ne vera. Je to človek z nekaj razredi gimnazije, vendar, kakor mi je večkrat pripovedoval, mu knjiga nikdar ni dišala. Gojil je zlasti strastno sovraštvo do duhovščine. Kot otrok je namreč bil Dalje na 9. strani.
♦»»»♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»MM
no delavstvo, čigar službeno razmerje je urejeno po službenem redu, torej z avto-nomnopravnim virom, ki ureja notranji ustroj ter tako tudi službene odnose delavcev mestne občine.
Te delavske mezde za kvalificirane delavce od 3 din dalje, za druge delavce pa samo od 4 din dalje so torej veljale tudi ob času italijanske okujiacije. Zastopniki mestnega delavstva so meseca majnika 1941 zahtevali zvišanje in priznanje posebnega draginjskega dodatka v višini 1 din za vsako uro in zvišanje rodbinskih doklad za 1 din na dan za vsakega rodbinskega člana Ti zahtevki so se obravnavali na sestankih med zastopniki mestne občine »n mestnim delavstvom.
Ko je pa medtem izšla uredba tedanjega Visokega komisarja o vojni dokladi, je župan glede draginj s k e g n dodatka odredil, da je sedaj zadeva urejena z odredbo Visokega komisarja, ter je bila s trm zahteva delavstva odbita.
Uredba o vojni dokladi je s svojimi odredbami zajela tudi vse delavce javnopravnih teles. Mestna občina torej glede na morebitne dejanske potrebe mestnih delavcev in glede na zvišani indeks ern ni moglo po svojem lastnem preudarku zviševali delavskih mezd, ker je bila z vsemi uredbami o vojni dokladi vezana le na zvišanje onega odstotka, ki so ga določale le uredbe o vojni dokladi na stanje mezd, veljavnih dne U. aprila 1941, torej na ono stanje, kakršno je določil tedanji finančni odbor mestne občine ljubljanske.
Gospod prezidani div. general Leon Rupnik se je ob času svojega županovanja sam trudil, da bi lela 1943. vsaj pred velikonočnimi prazniki dosegel izplačilo vojne doklade, kar ie zavlačeval Luolci komisariat, ter. mu i« # tvojim osebnim
prizadevanjem tudi uspelo, da je bila na velikonočno soboto lela 1943. izplačana vsaj akontacija z uredbo določene začasne vojne doklade v znesku 39 %. Medtem ko je vse drugo uslužbenstvo dobilo to doklado izplačano šele nekaj mesecev pozneje, je torej mestno delavstvo imelo v tem primeru celo jnednosl pred drugim mestnim uslužbenslvom.
Ni torej krivda sedanje občinske uprave za to stanje, ki ga opisuje »Delavec« v svojem pismu »Slovenskemu domu*, da so mezde mestnih delavcev celo nižje od minimalnih mezd, ker so bite te mezde določene že leta 1940. Saj celo tudi odredba Visokega komisarja z dne 24. novembra 1941, objavljena v »Službenem listu* dne 24. decembra 1941, kos 103, s katero so se določile minimalne mezde za delojemnike, zaposlene pri javnih delih, v čl. 3. izrecno odreja, da se minimalne mezde ne nanašajo »na osebje, kt je zaposleno pri vzdrževanju in sna žen ju cest, železnic, zgradb, napeljav in ostalih, službah v upravi državnih in samoupravnih ustanov, kakor tudi ne na pomožno osebje teh ustanov, katerih službena razmerja so urejena s pravilniki«.
Občinska uprava torej ne glede na prej citirane uredbe o vojni dokladi ne bi smela tudi glede na la jiredpis citiranega čl. 3. me st n im delavcem priznali minimalnih mezd, ker hi tudi nadzorna oblast takega prolizakonilega postopka ne odobril«. Vsak sklep občinske uprave je namreč v smislu § 133 zakona o mestnih občinah vezan na odobritev nadzorne oblasti, ki preizkusi in ugotovi zakonitost sklepa, a poleg tega mora bili vsak izdatek še kril v proračunu ter je zato občinska uprava tudi v tem pogledu vezana na navodila in naloge nadzorne oblasti, saj osnutki mestnih proračunov za Igla 1941, it niso odobreni,
Dovoljujem si pripomniti, da sem poleg že omenjenega predloga gospodu pre-zidenlu za zvišanje delavskih mezd vsaj na višino, kakršno določa uredba o minimalnih mezdah, uvedel jiaralelno tudi proučitev vprašanja zvišanja družinskih doklad, in to vsem onim delavcem, ki imajo več kot tri družinske člane. Ugotovil sem, da bi za tako zvišanje prišlo v poštev 407 družinskih članov mestnih delavcev, toda tudi pri tem se seveda zopet ponavljajo težkoče.
Iz navedenega je jasno, da sedanja občinsko uprava kljub vsej svoji dobri volji in naklonjenosti do delavca nikakor ni mogla ustreči željam mestnega delavstva, ker ji je bila namreč vzeta vsaka možnost za zboljšanje položaja mestnemu delavstvu.
Ponavljam, da se je kljub temu sedanja mrslna uprava trudila z vsemi močmi, da hi se položaj tega delavstva zboljšal, ter je 3. julija t. I. predložila še posebno vlogo za povišanje plač delavstvu in to vlogo podprla z vsemi mogočimi intervencijami prt Pokrajinski upravi, prav tako sem pa posredoval tudi pri nemškem svetovalcu in celo pri Vrhovnem komisarju.
Zato izjavljam, da je sedanje vodstvo mestnega županstva v tem vprašanju na strani ujirovičenih ieljd mestnega delov-stra, obenem pa izražam svoje trdno prepričanje, da bo tudi to življenjsko vprašanje mestnega delavstva pri izredni naklonjenosti gospoda prezidenla naposled za obe strani ugodno rešeno.
Z zagotovili največjega spoštovanja Vam, gospod urednik, izrekam najloplef-šo zahvalo za objavo in pozdrave.
Za opravljanje županskih jmslov pooblaščeni generalni tajnik:.
Jančigaj.
Pobijte
čim več
naroda. • “
Nadaljevan e in honec pričevanja o Beli Kru,ini
Nadaljevanje z 8. strani.
v nekem zavodu in tam so ga morali kot neredneža strogo držati. Zato se je odločil, da l>o vse cfuhovne pobil.
Polit ični komisar je bil neki Jovan, ki je bil natrpan z Marksovimi nauki. Vsaka druga njegova beseda je bila: svetovna revolucija. Ivan Majnik pa je prinesel v naš odred polno glavo šundromanov in fantazije, zato ni čudilo. da si je kot pustolovce nadel ime Džems. Prav ta Majnik se je pozneje odlikoval v pobijanju civilnega prebivalstva in lastnih tovarišev in kot tak je postal nekak učitelj za vse ostale ratblje.
»Pobijte čim več naroda...«
V tem novem taborišču smo morali tndi priseči. Jože So-kol nam je pojasnil
važnost te prisege, ki ima posebno lastnost, da je ne polagaš niti pred Bogom niti pred kraljem. Hkrati je dejal vsem navzočim tolovajem: »Tovariši, vnša prva dolžnost je, da ste krvoločni!« Prav tako nas je h krvoločnosti pozival komandant odreda neki Nedeljko, — M ajcen, ki je zatrjeval, da je krvoločnost prva in glavna lastnost vsakega komunističnega borca; da je nujno, da vemo. da se je sedaj pričela revolucija, v revoluciji pa je bolje, da se potolče nekaj tisoč ljudi več, čeprav nedolžnih, kakor pa premalo. Dobesedno je dejal: »Tovariši, pozneje nam bo škodilo, ako bomo slovenskemu narodu prizanašali. Pobiti ga je treba čim več, da nam ne bodo pozneje delali nadlege.«
Tudi dr. Mihelčič je večkrat prišel ▼ naše taborišče in vodno ga je spremljala močna komunistična patrola. Našim komandantom je nepre&tano govoril :
»Fantje, ali dobro delate?«
Oni pa so mu na dolgo in široko pripovedovali, kako ubijajo in mučijo ljudi.
»Še več ji'h morate!« je z nasmeškom na obrazu dejal dr. Mihelčič.
»Ali jih mečete kaj na ocenj, tovariši?« jih je spet vprašal. Tedaj so niu obširno pripovedovali, kako mn-eijo nedolžne ljudi. Pri tem pripovedovanju se je dr. Mihelčič topil od sreče in veselja.
»Prijatelji Anglije«
Naši poveljniki so bili ve« čas za-prizeni sovražniki Anglije in Amerike. Trdili so, da so Anglosasi neke tretje vrste fašisti, ki jim ni mar drugega kakor uničevanje kmetov in delavcev. Mnogokrat so komisarji v političnih Urah govorili, da bomo mi komunisti prekb-to nabrifiali Anglijo, ako se bo kaj vtikala v našo »partizansko« politiko. Moram pripomniti, da naš je bilo te h j v taborišču o K rog štirideset in samo polo* ioa oboroženih, pa se nismo j>rnv nič bali Angležev ne vsega sveta! Kdor bi tedaj poslušal londonski radio, bi se prav resno igral s svojim življenjem. Poslušati smo smeli le novice iz Sovjetije, vse drugo je bilo samo bnržtijska laž in izmišljotina, tako nas je poučil komandant Mitja.
Kazalo je, da je naš boj v prvi vrsti naperjen proti Angliji, ker so tudi po Vaseh rdeči zaščitniki vohunili samo to, kje jo kakšen simpatizer za Angleže, da bi ga hitro odvedli v taborišče in wilr. Gorje, ako bi tedaj kdo samo ^no besedo spregovoril v prid Angležem!
Dnevi so nam tedaj potekali po večini v tem, da so nas pri političnih lirah »poučevali«. Vse se je pa vedno končalo s tem, da smo zbrani v zboru
desnico, stisnjeno v pest, peli rdečo himno: »Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli. ko sovjetski so junaki, skupni boj oklicali.«
Ostali čas so porabili za mučenje civilistov, ki so jih vodili v taborišče-
Smrt pod bukvijo
Nekoga dne so privedli mladega Dalmatinca, ki je že dalje časa živel v teh krajih. Najprej so ga dobro nasitili in napojili in ga pregovarjali, naj
Privnjih, saj vendar vidi, kako lepo je življenje v gozdu. Kar na lenoim pa so ga začeli na moč pretepati. Zve-
V ■ ?iCi ^n’ c^n 1nu ie ’7 r°k in nog tekla kri Nato so ga z vrvjo privezali na bukev.	1
\ so noč je stra&no deževalo, z vodo prepojene vrvi so se skrčile in se zarezale globoko v meso nesrečnega trpina. V silnih mukah je zdihoval in prosil pomoči.
Dežurni vso noč je bil Ilijn Bado-pnac.DnlmaHiec je neprestano kričal: »(.ospon IIe, popustite mi malko!« Njegov glas je zvenel pošastno V tisti blazni noči se mi je zdelo, kakor bi mi nekdo rezal srce. Ilija pn mu je odgovarjal: >I-e potrpi, zjutraj ti bo že laže!«
Ker Dalmatinec le ni nehal zdihovati, se je Ilija raztogotil, skočil k njemu in ga tako zbrcal, da je bil po vsem telesu krvav. Nalo je mirno odšel spat.
Jaz sem se vso noč premetaval n* trdem ležišču, vse me je bolelo kakor uboire.ga Dalmatinca.
Zjutraj so ga spet nakrmili, Pato P" so gn bosega vrgli n* žerjavico, da se je zvijal od muk.
Banditi okrog njega so se smejali, politični delegat (ože Sokol je vihtel Pred njim rdečo ruto in pel: »Boj poslednji odločilni, delavci in kmetje —•«,
Ko mu je vsa ko/a na po<lnlati'h m (fležnjih že zgorela in odpadla, so ga ^,'l|'eljali v gozd, ga tam še dalje mu-čili in nazadnje ubili...
Komunisti niso ubijali samo onih. katere so mislili, da delajo proti
njim, ampak so pobili tudi mnogo svojih pristašev, če so bili premalo delavni ali preftialo »konspirativni«.
Nekoč šo spet privedli nekega civilista, pa mu niso imeli kaj očitati. Vsi so Videli, (la je povsem nedolžen, tedaj pa je nekdo izjavil, da je nevarnost, da bi izdal taborišče, zato ga je pač treba ubiti.
In zgodilo se je tako...
Mnogokrat se je zgodilo, da je prišla kakšna tovarišica prosit 'komandanta, da bi ona smela mučiti cna smrt obsojeno žrtev. Tem plemeiiifijn zahtevam je komandant kaj rad ugodil iii večkrat za to celo posodil nož...
Z noži nad otroke
Nekega d j e so v naše taborišče privlekli dvoje izgubljenih otrok, eden od njih je imel petnajst let in 'je bil doliia iz Žumberka, sin Jovana Strune iz Magovea, drugi pa kakih trinajst let in je bil iz Vivorfine. Vaška zaščita ju je ujela in so ju obsodili, da sta vohuna.
Takoj so se začele priprave za mučenje. Jože Sokol je nabrusil dolg kuhinjski nož, da ju Im) rezal z njim Otroka so privezali na bukev in ju najprej s tankimi šibami in trnjevimi palicami tepli tako, da je kri brizgala na vse strani. Tako pretepenirtia je tovariš politdelegat imel ognjevit govor, v katerem je prikazoval, da takšni »vohuni« s svojim delom pomvgajo kapitalizmu do zmage...
Slekli so jima na'to vso obleko in ju spet pretepli. Krik in prošnje ubogih otrok so se slišale daleč po gozdu.
Ko sem vse to videl, sem zbežal y šotor, se zaril z glavo v odeje, da ne bi slišal, žalostnih klicev. Krvniki pa so ju vse ipočneje tolkli.
Ko je bilo pretepanja dovolj, so ju odvezali od dreves, ju odvlekli dalje v gozd in ju tam rezali z noži, dokler nista izdihnila.
Jože Sokol je prinesel nazaj ves krvav nož. Z istim nožem je potem .rezal meso za večerjo.
1 ako je šlo iz. dneva v dan. Vlačili so ljudi v taborišče in jih kar najbolj peklensko, mučili. Neprenehoma so'z vozovi dovažali ukradeno blago, živino in hrano. Ljudstvo v daljni in bližnji okolici je trepetalo, toda nikjer ni moglo najti pomoči. Komunistke so ob mučenju žrtev vriskale od veselja i.u se naslajale nad njihovim trpljenjem.
Škoda, da jaz nisem mogel prenašati vseh teh strahot. Zato sem vedmj iskal izgovora, da sem odšel iz taborišča, sicer bi lahko napisal dolge knjige o teh komunističnih grozotah.
Usoda Marije iz Radatovicev
Toda zatrdo še tega spominjajo^ še drugi, ki so bili tam, in morda se bo le še našel kdo, ki bo poskrbel, da ti zločini ne pridejo v pozabo.
Vsak večer, ko smo se ob tabornem ognju sešli, so se banditi pogovarjali samo o tem, kdo je bil največji ve-ščak v maščevanju.
Nekega večera so pripeljali v taborišče neko Marijo, hčerko bivšega pismonoše iz Radatovičev. Ujeli so‘jo v vasi Škemevec, kjer je služila. Najprej so ji'z glave populili vse lase, nato so jo mučili še na druge načine, dokler ni prišel Manek Fuks, sin trgovca Gustava Fuksa iz Metlike, ki je prosil komandanta, če jo sme zaklati. Rad mu je dovolil, toda iz strahu; da je ne bi prehitro usmrtil, ji ni hotel takoj zabosti noža v srce, ampak ji je z nožem razrezal vsa prsa, in to s takšno krutostjo, da je pri tem zlomil celo nož. Ostanek noža ji je nato zasadil v spodnje telo, nato so jo pa napol živo zagrebli v zemljo...
Za župnika Kofalta, ki je bil kakih šest dni v našem taborišču, ne morem reči, ali so ga bili mučili ali ne. Nisem bil namreč tedaj v taliorišču. Z njim so pripeljali tndi nekaj drugih civilistov, ki so jih z njim vred tudi umorili.
Tolovaiji so mi povedali, da je župnik Kofalt pred smrtjo blagoslovil zločince in svoje sotrpine. Rekli so pred usmrtitvijo sami, da mu no morejo, ničesar dokazati, da nič ne škodi, če parfe čim več duhovnikov. Župnik je imel s seboj tudi brevir, ki ga je pozneje Jovan sežigal na ognju ob petju revolucionarnih pesmi.
Ko je bil župnik mrtev, so ljudem govorili, da so ga poslali, v Koprivnik na delo, da se tam malo okrepča...
V začetku je prišlo največ ljudi med komuniste iz strahu, nekateri pa so mislili, da se res bore proti »Okupatorju«. Toda kolikor sem sam videl in okusil, ni bil njihov boj niti najmanj naperjen proti »okupatorju«, ampak je veljal samo pobijanju slovenskega ljudstva. Najbolj so pri -tem trpeli imovitejši in bolj izobraženi kmetje, kjer so te smatrali za »belogardistične simpatizerje! Kadar so- bili v boju, 50 nasprotniku vodno dajali častno besedo,- da se jim ne bo nič zgodilo, ako se vdajo. A vsakdo, ki je njihovim besedam verjel, je plačal to s svojim živi jen jeni.	•
Najlw>lj je trpela v tej okolici Vinja vuk, saj so tja hodili neprenehoma ropat in strahovat ljudstvo. ^ .
V tem taborišču smo bili toliko časa, dokler niso navlekli skupaj novih mobilizirancev in dokler ni bilo okrog jn okrog taborišča že veliko, pokopališče, tako da se je smrad širil daleč naokrog.
Tedaj je |>osta1 komandunt »prvega belokrujinskega odreda« Ilija Badovi: nac. Četa, kateri sem pripadal, je odšla nad Jugorje, štab bataljona pa v gozd nad strrklje.vec in Osojnik. Od tedaj ■ naprej so pa .nedolžne ž,rtye vedno vodili v štabno taborišče, Tu je
mučeniške smrti umrl tudi suhorski župnik Raztresen. Nek >č mi je Ilija sam z nasmehom na licu pripovedoval, kako je v tem taborišču strahovito mučit nekega Lončariča iz Rosalnic, kateremu je « hrbta snemal kožo s kosom šipe, mu nato rano posolil ter ga potem mučil naprej.
Pobijanje »belogardistov«
V tein času se je pričelo tudi ubijanje ljudi izmed tolovajev, in sicer za vsako najmanjšo stvar. Zaradi teh grozot so se tudi pričeli vedno pogostejši pobegi. Vsakdo, ki bi samo besedo dejal proti takeni.u ravnanju, bi to plačal z življenjem.
Ubili so tedaj Petra Selakoviča. ker je obsojal to nasilniŠko početje. Nad Jugorji so ubili Knrloviča iz Sa-pote (Zumbcrak), ker je na straži zaspal. V resnici pa se jim je zameril zaradi tega, ker je v razgovoru dejal, da je njihovo delo preokrutno.
Po nesrečnem izidu boja na Suhorju s'o s sladkimi 'besedami klicali legionarje, naj se jim vdajo. Rekli so, da jim dajo častno besedo, da ne bodo nikomur skrivili niti lasu. Ko so-jih-dobili v pest, spojih vlekli v vas Popoviče in so jih mučili- tako strahovito, da se je vse ljudstvo zgražalo nad tem. Vse so slekli in jih nato docela nage vlekli v klanje.
V decembru 194-2. je prijela patrola »t. bataljona 13. proletarske brigade« Ivana Starca iz Rosalnic pri Metliki. Privlekli sp ga v vas Bratiljevica in ga obdolžili, da je »belogardist«. Mučili so ga na najstrašnejše načine, nazadnje pa ga je poveljnik bataljona vrgel na tla in ga s svojimi okovanimi čevlji docela razmrcvaril. Več ko četrt ure je skakal j>o njem, da mu je kri tekla iz vsega života, nato pa so ga bili s palicami in ga t>o ranah drgnili z zeljem. Naslednji dan so ga odvlekli v smrt izven vasi. Tu ga je neki komunist toliko časa zbadal z nožem, dokler se ni privlekel do jame, v katero se je zgrudil.
Isti dan so odpeljali v smrt izven vasi tudi nekega komunista iz prvega bataljona iste brigade, ker se v boju ni dovolj izkazal, in so ga obsodili na smrt kot »paničarja«. V smrt ga je spremljal ves bataljon,} pred bataljonom pa je nekdo igral na harmoniko.
Sklep za beg
Ko sem videl vsa ta strašna zverinstva, je tudi v meni dozorel sklep, da pobegnem za vsako eenii. A videl sem tudi, kaj delajo z nedolžnimi ljudmi. Prepričan sem bil, da bodo prav tako naredili 7. mojimi domačimi, ako pobegnem. Zato sem prtč- taoral še nekaj čWSa	gvr f'ev ’ **- .wr
V tem času so <e komunisti tudi že precej razmahnili na Hrvatskem, zlasti okrog Žumberka. Ker nisem več mogel gledati klanja slovenskega naroda, sem prosil za prepustnico, da bi odšel na Ilrvatsko.
A takoj sem videl, <fa je tam ista pesem, samo napev je nekoliko drugačen. Komunisti na Hrvaškem so namreč delali bolj hinavsko in prikrito, imeli so drugačno taktiko, kakor so rekli sami, in niso zahtevali ioliko od ljudstva, kakor zahtevajo Slovenci. Vse samo da bi več ljudstva dobili zase.
Hkratu so začeli Organizirati tudi »civilne« in vojaške tolovajske oblasti v 'Sošicah in Jezemicah, v Malen-cih, v Žumberku j>a prave klavnice. V tej vasi je bilo pobitih in mučenih na stotine Žumberčanov. Teh mučenj nisem videl na lastne oči. kajti bil sem tedaj kurir, jx> pripovedovanju komunistov pa so bila prav tako kruta ko n<i Slovenskem.
Obveščevalni častnik
Trinajstega marca 1913. pa so me postavili za obveščevalnega častnika v »štabu 1. bataljona«. Okrog 20. marca sem prisjiel v štab »13. brigade«, ki je bila tedaj v nekem gradu v bližini Pribiča. Tja sem prišel zato, da se izurim za obveščevalno, službo.
Pripeljali so tedaj v grad neko žensko iz Krašiča, o kateri so rekli, da bo ustreljena, ker simpatizira s hrvat-sko kmečko stranko. Brigadni pisar, neki Jovanovič, je prosil, naj mu jo dajo za čez. noč, da jo bodo nalo lahko ubili. Videl sem, da je ta postopek običajen. Ko jo je ponoči izrabil v svoie namene* so jo drugo jutro ubili,
Meseca maja sem pa prosil, da me odpuste iz »brigade«. Dali so mi civilno službo na terenu v ROC-u (Rajonskem obveščevalnem centru.) Tam se mi je šele nudila prava prilika, da sem spoznal, kakšna sredstva uporabljajo komunisti za dosego svojega cilja. Mučenje je bilo strahotno. Mnogo ljudi so zmrcvarili, da bi jih prisilili k priznanjem; ko pa se je pokazalo, da so docela nedolžni, so jih pač morali ubiti, da jih ljudstvo tako zmrcvarjenih ne bi gledalo.
Leto. dni sem bil v tej službi. Bil sem med ognjenn in viharjem. Na eni strani, sem skušnl varovati ljudstvo, po drugi strani pa varpvati_ svoje življenje, da me ne bi spoznali, da nisem njihov in me ne ubijejo, kakor vsake ga jKištenega človeka. Konec kojicev sein bil vpndar primoran pustiti vse skupaj in jiobegniti k bratskim slo venskim domobrancem, kjer sem se sklenil boriti za nekaj vzvišenejšega kakor pa je komunizem in njegova zločinsko zverinska politika.
Mučenje v hiši božji
Preden se mi je ponudila prilik« da svoj sklep izvedem, sem moral na svojo-oči glodati še marsikatero mu^
čenje. V sjTominu o mučenju nekega
mi je ostala slika župnika v Metliki.
ega so vpričo vsega ljudstva sodili ter obsodili na smrt, pred obsodbo pa mu že osem dni niso dali nič jesti, da bi ga tako tele-no in duševno popolnoma uničili; da bi st~. . d ''.rimi kot človek, ki je zares zagrešil tisto, česar 'so ga dolžili. Župnik je vzlic temu zatrjeval vjiričo vsega ljudstva in vpričo tolovajske vojske, da jih nikdar ne bo priznal za »osvobodilno« vojsko, ker je edino njihovo delo ubijanje in klanje poštenega ljudstva. Vso noč so ga sodili in zjutraj smrtno obsodbo izvedli. Gotovo so ga morali v cerkvi mučiti, kajti zjutraj je bila cerkev omadeževana s krvjo, drugi pa so trdili, da so ga ubili v cerkvi sami.
Prav tako mi je tedaj pripovedovala neka terenka, ki je na lastne oči gledala, kako so mučili nedolžnega človeka. Skozi ušesa so mu napeljali žico in jo vlekli sem pa tja. Nesrečnež je strašno vpil ob groznih bolečinah. Celo terenka se je zgražala nad tem. Zgodilo se je to v Vidovini. V štabu področja sem videl najrazličnejše mučilne naprave, ko sem jih pa vprašal, čemu vse to potrebujejo, mi riiso hoteli prav nič priznati.«
Tako je končal Brzovič Janko pri-povedovati o svojih žalostnih doživetjih v Beli Krajini. Zgrabil je za puško in s jiatrolo odšel v vlaške hribe, da tam obračuna s krvoloki slovenskega in hrvatskega naroda. Dobro jih I>ozna in zato mu delo ne bo težko.
Ob tej zgodbi človeku jasno stopi pred oči komunistično delo. Slovensko ljudstvo mora izginiti s sveta, to je njihov cilj. Na majhnem koščku naše zemlje — v Beli Krajini — je Brzovič doživel vse to, toda po poročilih, ki jih kot obveščevalni častnik ima, so komunisti drugod delali še grše zločine iti še hujša nasilja.
Belokrajinsko ljudstvo, ki že dve leti vse to gleda in trpi, je danes do dna spoznalo te razbojnike in beži od njih ko od gobavcev. Nič več se ljudje ne boje za življenje. Ob vsaki priliki ozmerjajo tolovaje ter jih odganjajo od hiš. Bela Krajina se je danes kot en mož komunistom uprla, belo-krajinski možje in fantje so se združili v oddelke, ki preganjajo komuniste iz kraja v kraj.
Tudi Kidriču in njegovim oprični-kom se tla v Beli Krajini majejo. Nikjer več' se ne čuti varnega. Zapustil je Črnomelj in se skriva jx> bližnjih vaseh, vsak trenutek pripravljen, da
skoči v svojo luknjo v Kočevskem Rogu. Ljudje'se mu smejejo in se že norčujejo iz njega, ker dobro vedo, da ga ne bo rešila niti izbrana , četa partijcev, ki ga straži.
Najbolj pa so se mu smejali zadnje čase, ko je izdal nalog, da morajo po. vsej Beli Krajini zbrati papirnate cementne vreče, da bodo tako imeli papir za letake. Kaže, da jim je tudi. za bone. zmanjkalo papirja, saj je Kidrič istočasno izdal nalog, da morajo ljudje takoj oddati vse bone 10: lova jski vojski, da jih jim bodo iz? plačali.
Najbolj se tolovaji v Beli Krajini jeze na to, ker le pride tu in tam preko Gorjancev kak slovenski ljstt Sami trdijo, kadar bolj odkrilo govore« da pišejo časopisi popolno resnico, zato pa so branje listov povsod pod smrtno kay.ni.jo prepovedali.
Da bi si spet pridobili pri ljudstvu simpatije, so zdaj še enkrat udarili na narodne strune, toda odjeknilo je v prazno. Do zadnjega so hili proti kralju Petru in govorili, da mu liodo dali kramp in lopato, ako se vrne, zdaj so ga pa na Ippem priznali, češ da se je podredil Titovi komandi. Zdaj. ko je veter spet drugače zapihal, je pa Peter spet vse. Neka ženska iz Petrovega sela se je razjezila nad komunističnimi veljaki in rekla: »Kaj ste pa spet privlekli nazaj tistega Petra, da b°nip morali spet plačevati fronke. Sedaj jih bomo morali Še za njegovo žep0 in .ne le. zanj. Kdo bo vse to zmogel!« Prav tisti čas so namreč razpisali nove davke.
Komunistični veljak pa je odgovoril: »Saj nismo to naredili sami od sebe, temveč na pritisk Angležev, ki so. naši zavezniki in ne moremo proti njim nastopati.«
Prav tedaj je bil y Rutečni vasi miting, kjer je član izvršilnega odbora OF govoril, da so Angleži sicer res zavezniki, toda ne bo tako, kakor bi oni hoteli, temveč tako kot bodo rekli naši tolovaji. Če ne bo obveljala njihova, bodo šli pa še enkrat v gozd proti Angležem...
Zlasti veliko pa je Bela Krajina trpela v zadnjih tednih, ko so se vanjo, nateple dve hrvaški komunistični »diviziji«. Vsa Vojvodina tja do Metlike in Sočic in Žumberka je uničena. Kajpak je ta obisk komunistov iz Hrvaške drago veljal komunistične butice, saj jih je.obležalo v teli hribovskih vaseh najmanj. 1^00. še danes je okrog Pribiča, Prekrižja, Slavptiča in tja do Žumberka polno trupel komunistov iz Hrvaške.
Neizmerno je trpljenje Belokrajin-cev, šele tedaj ga človek spozna vsaj delno, ko posluša žalostne zgodbe trpečega ljudstva. Saino ena je njegova želja, da bi čimprej prišli domobranci in jKkmetli s komunističnimi izrodki in spet prinesli Beli Krajini svobodo in mir!
Snov in energija
Vsaka osnovna celica, vsak atom prvin, ki tvorijo snov vesoljstva, ima svoj poseben ustroj. Lestvica prvin, ki •o nam doelej znane, »e začenja z vodikom in »e konča z uranom. Prve v tej lestvici so najenostavneje sestivljen«, vedno bolj pa je zamotan njihov notranji ustroj, čim dlje gremo proti zadnji prvini, proti uranu.
Prvotno so mislili, da. je atom že tako majhen del snovi, da ga ni mogoče več deliti Ae na manjše dele. Danes pa vemo, da je tudi še atom mogoče razbiti. Atom je človeku pripravil, lahko rečemo, največja presenečenja. Da bi si o njegovem ustroju ustvarili neko predstavo, ao si zamislili razne vzorce, ki so potem omogočili nadaljnje teoretično razglabljanje in praktične poskuse. Na podlagi teh j.e človek prilel do spoznanja, kakšni 10 prav za prav atomi vsaj v bistvu-
Atome, si zamišljamo v najpreprostejši obliki kot neskončno maihm planetarni sestav, torej nekak majhen svet zase, sestavljen iz jedra, ki ima svojo gmoto, obdaja pa ga določeno število elektronov (pri vodiku eden, pri uranu 92), ki se vrte okrog njega kakor planeti okrog Sonca. TakSna predstava, čeprav «• zdi tako posrečena, je vendarle morata odstopiti svoje mesto drugim. takSnim, ki nam lahko bolje razloie notranji ustroi atomov. Doslej še ne vemo tačno, kaj naj bi bilo atomsko jedro in ka| elektron, pa tudi ne, kakšna je prav *a prav razfika med vodikovim in uranovim jedrom Medtem ko je jedro tvama sestavina atoma, sestavina, ki nekaj tehta in je pozitivno naelektrena, je elektron mnogo manjši sestavni del atoma in nabit t negativno elektriko. Pri proučevaniu, kako »ta *e-stavljena tvarm in elektronski dal atoma, ie treba atom pripraviti do tega, da se začne tresti. Treba ga je vznemiriti. Vsak atom se drugače trese in vprav po tem njegovem svojstvenem tresenju ga lahko brž prepoznamo Če damo majhno količino vodika v stekleno cevčico z elektronoma tako, da je skoznio mogoče napeljati električni tok, se bo cevčica razsvetlila. S pomočjo spektroskopa lahko opazimo sveti«, raznobarvne črte, od modre do
rdeč«. Te črt* predstavljajo »vodikor spektrum«. Prav tak spektrum imajo tudi zvezde, ierazitejši ali bledejši, kakršna sta pač temperatura in pritisk, pod katerim so zunanje plasti okrog zvezd. Tudi na zvezdah morajo torej biti vodikovi atomi, in siceT n» takšni, ki bi mirovali, ampak vznemirjeni po skriti toplotm in električni ernergiji. Edini elektron, ki spremlja vodikovo atomsko jedro, ima pri vsaki določeni stopnji razdraženosti svoja značilno tresenje, podobno kakor na primer struna določene dolžine ne da vedno istega tona, ampak višjega, čimbolj je napeta. Negativno nabiti aletron, ki se pojavlja povsod, kjerkoli so takšii toplotni ali električni dražljaji in ki ga od atomskega jedra stalno in same po sebi odbijajo radioaktivne snovi, ie v primeri s tem jadrom mnogo lažji. Ker. «e vrti in ustvarja magnetno polje, ga lahko primerjamo s silno majhno vrtavko, ki ima lastnosti magneta.
Pri proučevanju atomskega ustroja smo danes že tako daleč, da lahko pribijemo nekatera dejstva, na katerih bodo temeljila bodoča raziskovanja. Vsak atom ima okrog svojega jedra toliko negativne elektrike, kolikor ima jedro samo pozitiv- ' ne, tako da druga drugo uničujeta. V lestvici enostavnih prvin od vodika do urana ima vsaka naslednja v svojem atomskem jedru po en pozitivni elektron več, kakor pa prejšnji v atomski lestvici. Predstavljati si moramo, da okrog atoma ni nakepičene povsod enako energije. Prt najtežjih atomih je vse površje naravnost natrpano * eletroni, pri lahkih pa Ie de' lami
Sodobna znanost si torej zamišlja snov kot »zgradbo« iz prvin, ki vse izhajajo it najpreprostejše, it vodika, in ki imajo svoje posebne fizikalno-kemične lastnosti zaradi različnega druženja jeder in elektronov. Na podlagi takšne predstave »e je posrečilo ugotoviti, kakšne prvine predstavljajo stalni, vedno enaki skupki,' ki jih ni mogoče zdrobiti, ali pa le t veliko težavo, in kakšne oni, ki jih nasprotno kaj lahko razbijemo na njihove sestavne dele. Pot, ki je privedla do tega spoznanja, se je odprla tedaj, ko so odkrili' radioaktivne pojave.
(Daljah
Združiti lepo, dobro in ceneno, to so sanje vsakogar.
»Slovenčeva knjižnica«
je s svojimi knjigami te Banje uresničila. Za mal denar dobite lepo in dobro knjigo. Zdaj, ko se bližamo s tretjim letnikom h koncu, preglejte našo žetev treh let in postanite naročnik ža četrti letnik »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«:. Omislite sebi in svojina otrokom lepo in bogato družinsko knjižnico.
udov nima,
z vosov v
'V&&r.
Gnila delfinov alt pllskavk, ki Jih tudi pHStevame k rfbakom, ker ao aenalel ta rodi]«
Hve mladl«e. ae veado podi okrog ladje. Delfini ao mani kot ltredno sprotni ska-kači, ki ie radi držijo JloveSke bližin*.
preseneča, da se največja žival hrani
z najbolj drobnimi bitji.
Kit mora s trobilhom za kruhom. Poleti najdejo hrano v hladnejših vodah, zato tedaj romajo severno ali južno proti polarnim vodam. Kadar pa se površinska voda toliiko shladi, da se mehkužci potapljajo v večje globine, se vračajo v tropske vode, kjer pozimi skotijo svoje mladič«.
Kite lovirjo že več ko tieoč let. Nekdaj so se spravljali nadnje s harpunami, težkimi in ostrimi železnimi puščicami z nazaj zavihanimi kavelini ki so se kitu zapičili v telo ter ga hudo ranili. Harpune so imeli navezane na tanjšo vrv in jih metali s krova manjših ladjic. Razumljivo, da je bil tak lov hudo nevaren. V drugi polovici 19. stoletja pa oo lov na tkite * i*-najdbo posebnega topiča za težke harpune znatno izpopolnili Te harpune »o pritrjene na prav močne vrvi, tako da mrtvega kita lahko potegnejo na povtršje in ga napihnejo z zrakom, da se mrtvi kit ne bi pogreznil. V zadnjem dvajsetletju so zgTadili posebne ladije, ki so spremenjene v prave tvor-nice za predelavo ustreljenih kitov.
Kit je dragocen po svojih vosih, kosteh in maščobi Iz vosov izdelujejo neznansko število predmetov od gumbov do upornikov v ženskih staznicah. Kitova kost daje dobro gnojilo. Naj' večje vrednosti pa je njegov obilni maščobni oklep. Bog ve, koliko svetilk na svetil sveti e tem oljem in koliko ljudi se umiva z milom iz kitove maščobe, da omenimo samo dva splošna načina rabe. Prav izredno veljavo pa ima »amber^ris«, givkasta, gobasta smov, ki jo najdejo le ▼ drobov* ju bolnih kitov. To namreč uporabljajo *a izdelav« najmočnejših in naj-boliSih dišav.
Lov na kite Je posebno ▼ zadnjik letih dosegel skrajne meje. Samo leta 1997-58 #0 ▼ antarktičnih vodah nbili Tei ko 46.000 kitov. Da ne bi te koristne živali docela iztrebili, so let* 1935 sklenili poseben mednarodni dogovor. ki bi omejil slepo ubijanje in kita zaSčitil. Navzlic tema pa se preganjani kit še ni mogel dovolj opomoči. Verjetno pa je, da mn bo sedanja vojna, ki prinaša tolikim bitjem trpljenje in smrt, prinesla potrebni oddih, da se bo lahko spet okrepil.
Kita derejo. Oo pol metra debele plani na Mobe Berete Ja 1« I veriga aaveieja aa vijak. ki kita »olnpl« kaa »• kosem.
Rrhriltleiter . aradnlki Mirk« Javornik / Beraaneber • lidajatelj: Inl. Jo!« Sodja / PBr 41» Ljudska tiskarna • aa Ljudska tlakam«: J »le Kramsrll / Crednllivo, ■ p ra ra la tiskarna: Ljubija«*, Kopitarjeva 1
Telefoni 40-01 do 40-09 1 Rokopisov ne vračamo * Mesečna naročnina o lir« za inozemstvo 12 lir.
Četrt ure med hiti
Prvenstvo med sesalci, ki živijo na našem planetu, ima kit. Zlasti med velikimi sinjimi kiti jih je lepo število, ki tehtajo okrog 115 ton ali še več ter po dolžini in teži daleč prekašajo izumrle dinozavre, o katerih so nam
Za ustnima kotoma leže majhne oči. Ušesa so brez uhljev. Nosnici, strčnici, vidimo visoko ob čelu. Z njima kit diha, a ne voha, ker je nosni živec okrnel. Že od daleč kita opaziš po visokih parnih stebrih.
Bogat plen v rotterdamski luki. V holandskih plitvinah »o febrnarja tl37 naSlI taradl pomanjkanja izčrpana kita. Prvi Je meril 17 metrov ter tehtal JI ton, drugi pa !t m
in tehtal Si ton.
Gobec je do 6 metrov dolg in do 3 metre širok. Zaracfi prav ozkega žrela more kit požirati le prav majhne in mehke živali, ki pa jih mora seveda uživati v velikanski množini. Kadar kroži z odprtim gobcem tik pod morsko gladino, mu prihajajo ribice, raki in polži v velikem številu z vodo vred v žrelo. Zob nima; namesto njih mu
naravoslovci po nekih ostankih sestavili mogočne podobe, tako da se še danes človek zgrozi ob misli na čas, ko so te strašne pošasti lomastile po naši zemlji. Toda dinozavri so bili plezalci, ne pa sesalci kakor kiti.
O kitu pa vemo še druge podrobnosti, ki so prav tako zanimive kakor njegova velikost. Med največjimi kiti imamo po 30 metrov dolge ribake, a njih požiralnik je tako ozek, da morejo požreti kvečjemu slanika, splošno pa se preživljajo z velikimi množinami vodnih žužkov in rakcev, ki so komaj tako veliki kakor kobilice.
Kit je sicer po vsem ustroju podoben ribi in more živeti le v vodi, a utonil bi prav tako kakor vsako kopno bit je, če ne bi pogosto priplaval na površje ter se nasrkal zraka. Samica doji mladiče in njeno mleko se ne razlikuje bistveno od navadnega mleka.
Ranjen kit zbesni in napade vse, kar mu je na poti. To dobro vedo mornarji manjših ladjic, ki so na lovu izgubili že mnogo tovarišev z barko vred. Samice pa kažejo nenavadno nežnost in skoraj človeško skrb za mladiče.
Ti velikani žive v mangih drnSban ▼ morjih okoli severnega tečaja. Edinole morje more nuditi takemu velikanu dovolj hrane, pa tudi le v,morju se more kretati taka velikanska žival, ker jo voda podpira T vseh točkah.
Truplo je vretenasto in povsem pri-Ja>godeno za plav*nje. Pod kožo ovija do pol metra debela plast toliče, ki ga varuje mraza. Tolšča in pa velikanska, z zrakom napolnijen« pljuča mu zmanjšujejo telesno težo, zato se v vodi lahko vzdrži. Plava tako, da vrti velikansko, vodoravno repno plavut; z udarci navzgor se z njo lahko potaplja, z udarci navzdol pa se dviga. Prednja uda sta spremenjena v prsni plavuti; z njima krmari. Zadnjih
potrebuje po več sodov take drobne morske hrane na dan.
Nekdaj je po svetovnih oceanih romalo na milijone kitov, a danes jih zasleduje ista usoda, ki je iztrebila že toliko živalskih vrst. Samo od 1. 1900 naprej so nalovili okrog tri četrt milijona kitov.
Danes lovijo kite s harpunami, ki jih izstrelijo z majhnim topičem. Ko je žival mrtva, jo potegneljo na posebno
ladjo, ki je vsa pripravljena za takojšnjo predelavo. Lov na kite so izpopolnili 7, mnogimi novimi najdbami, a
na drugi strani imajo po kitovem olju večjo potrebo kot nekdaj. Z njim izdelujejo tudi margarino ter milo. Zato ni čudno, da so zlasti v zadnjem dvajsetletju lov na kite tako pospešili.
Šele pred nekako 300 leti so naravoslovci spoznali, da kiti niso ribe, marveč da so v sorodu s sesalci na kopnem. Zato tih tudi imenujemo ribake. Imajo gladko kožo brez kocin in luskin.
Namesto prednjih udov ima kit zdaj le še nekaki prsni plavuti, s katerima krmari in skrbi za ravnotežje. O zadnjih udih ni sledu. Toliko pa je danes gotovo, da so jih kitovi predniki imeli, saj najdemo še danes okrne-le okončine v obliki kostnih izrastkov, ki pa so skriti glol>oko v mesovju. Zadnje okončine kitom najbrž niso dosti koristile, zato so zaostale. Pač pa se je rep razvil v mogočno plavut, s katero se kit poganja. A tudi ta plavut ni povsem ribja, ker je vodoravna, česar pri nobeni dragi ribi ne vidimo.
Ker sta nosnici ali strčnici na vrhu glave, kit lahko diha, ne da bi prijel z vsem telesom na površje. Kadar z odprtim gobcem plava po vodi, da bi zajel čim več morskega »drobiža«, mu
Samica ■ mladičem aa morskem pevrll«. ▼ Uroke« gobe« vldn dolge reae, «b katere
M ujamejo milijoni morskih mehknieev, «dlaa kitov« hrana.
zraste
strani
vosi
fat »gornje feljtfstf na vsaki po 300 do 400 roženih plošč, imenovanih. Vosi imajo obliko
kose, so do 5 metrov dolgi, prožni ra na notranjem robu razcefrani v rese. Če kit gobec zapre, odhaja voda skozi rese, hrano pa potisne debeli, tolsti je-
voda ne vdira ▼ pljuča, ker kna nosnice neposredno spojene s pljuči kar pri kopnih sesalcih ne vidimo, pri katerih je nosna votlina v zvezi z goltancem, tore(j le posredno s pljuči
Ljudje navadno mislijo, da kit pri lovu za hrano zajame veliko množino vode ter jo potem takoj srpet rzbriziga skozi strčnici na vrhu glave. A to je docela zmotno. Tenki curki, ki se iz kvišiku, so sapa iz
gladine dvignejo kitovih pljui Če je zrak nad morljem dovolj mrzel, da lahko zgosti toplo, z vlago nasičeno sapo, tedaj vidimo, kako ta puhne v obliki parnega stebrička iz kitovih nosnic kakor iz vročega vrelca.
Kako globoko se kit lahko potaplja, ne vemo z gotovostjo. Kadar se hrani, se včasih spusti v večje globine, ker je obilica morskih žužkov v raznih morjih v različnih vodnih plasteh.
Aprila 1932 »e je pomorski kabel med Panamskim prekopom in Ecua-dorjem iz neznanega vzroka pokvaril. Ko so se s posebno ladij o in potapljači spravili na popravilo, so ob kolumbijski obali potegnili iz globine 1000 metrov 13 metrov dolgega mladega kita, ki se je zapletel v kabel, da se ni več mogel odmotati čeprav ga je na enem kraju docela strgal.
V tej globini je morala voda pritiskati nanj s težo kakih 500 kg na kv. cm. Malo verjetno je, da bi se kiti radi spuščali v take globine. Debeli tolsti oklep varuje žival, da bi prenaglo izgubljala telesno toploto. Ob očeh ima močni žlezi ki izločata posebno maščobo in tako zaščitita očesni zrkli pred mrzlo, slano in ostro morsko vodo. Kit sicer nima ušes, a vendar je dognano, da začuti glasove, ki mu jih prinaša voda.
Kitovo življenje je v celoti odvisno od množine mehkužcev in rakcev, ki se hranijo s površinskim morskim rastlinjem in zlasti z algami. Za vse to pa mu je narava imenitno poskrbela. Široke pasove takega rastlinja naijdemo spomladi in poleti posebno tam, kjer se mrzli polarni tokovi mešajo s toplejšimi oceanskimi vodami. Tu se razvija za rast ugodna toplota, ki z močnim sončnim izžarevanjem in hranljivimi morskimi solmi nudi prava »tla« milijardam mikroskopskih rastlinic in alg. Te se razrastejo in razmnožujejo s tako naglico, da so obširne ploskve oceanov rjave ali zelene. Tu se zdaj naiselijo ogromni roji mehkužcev, ki se z njimi hranijo. Prav ti mehkužci in rakci pa so kitu poglavitna hrana. Človeka vsekako
Novembra IMS )e »agla aaaka preaeaetlla cele grnto kttov, M aaradl peMeirfh *eri ni mogla ve« aa odprlo morje, živali ao ae dolgo borile a amrtjo trn naposled obletale
v plitvinah med akalaml.
Na Alaaki imajo pokopaHMe, M Je ograjeno takimi velikimi kitovim! koatni Taka at pomagajo, ker Je lea tamkaj redek la drag. kitovih koali pa Imajo aa pretek. Nekatero koali ao po eedem metrov dolge. Raklml ao Jih neko« uporabljali tudi kot tramove, «0 ao hoteU imeti trdaejle agradbe.