Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
“OD BOJA DO ZMAGE”!		^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 45.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 6. novembra 1908. 23rWSK’~- Leto VII.
**Glas S V obode”
j e je preselil, -torej prosimo, da se V pri-hodnje Vsi dopisi, pošiljatVe in denarne nakaznice, naj si bo na uredništvo, ali upraVništVo na spodaj označeni naslov poJilajo. Trosimo tudi -Vsa upraVništVa tukajšnjih listoV in onih V stari dom o-Vini, da nasloVe predelajo.
“Glas Svobode” Co.,
597 W. 20th St.,
CHICAGO, ILLINOIS
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj. 4. nov. Vlada bo državnemu »boru zakon predložila v katerem je nameravano prekopa gradiiti, da se Donava z Odro zveže, potem prekop Visle in razne regulacije rek. V'se delo se ima do leta 1928 zvršiti in je v to svrho 5 milijonov kron letno v proračun stavljeno.
— Praga. 4 nov. Rabuke med nemškimi in eeškimii dijaki se nadaljujejo ; veliko nemških dijakov je zaprtih.
— Dunaj. 4. nov. “Nova Preša” objavlja vest iz Rima, da je italijansko časopisje na,pram dogodkov na Balkanu do novejšega ča sa popolnoma nevtralno bilo, a zadnji čaš' se je vidni preobrat zgodil; ko se dela na to. da bi se Italija od trozveze odločila.
Akcija se je baje iz Pariza vpri-vorila.
Nemčija.
Berolin, 3. nov. Nemški cesar je z njegovo svetovno znano brblja-v ost j o stališče ministrskega predsednika grofa Bulowa do skrajno sti omajil. 'Naj prvo je cesar nekemu časnikarju ^ tajne diploma« tiču e stvari povedal, in potem so vsled cesarjeve neprevidnosti, tajni rokopisi v uredništvo “Daily Telegraph” prišli katere je list objavil. Iz teh rokopisov je raz vidno, da je človekoljubni česa:«j Viljem št. 2. Anglijo proti Burom ščuval. To je tembolj sramotno, ko so se siromašni 'Buri ravno k Nemčiji, pomoči proseč, zatekali
Izdajica hrabrega nemškega ljudstva — Burov!
Rusija.
Petrograd, 3. nov. Srbski prestolonaslednik Jurij, se je snobi v Belgrad vrnil, ter srbskemu kralju pismo ponesel. Ruski car je svoje sočutstvo na pram Jugoslovanom izrazil in duševno pomoč Srbiji obljubil, toda o kaki vojni Srbije proti Avstro-Ogrski ni hotel nič slišati. Izrekel je nado, da se bo med Srbijo in Avstro-Ogrsko vse mirnim potom poravnalo.
Prestolonaslednik Juri se je baje izrazil zvečer pred odhodom : “Svetovalo se nam je. da naj počakamo. Mi bomo to storili, ko je pravica in postava na naši strani Toda ako nam konferenca neugodno zadevo reši, bomo noskuša li na lastno roko našo pravo. Mi ne- bomo nikoli pripustili, da so nas molče uniči.”
Francija.
Paris. 3. nov. Kolonijalno ministrstvo je dobilo poročilo, da so francoske trupe dne 27. oktobra vas Tobadu v francoskem Sudanu do cela razdjalii. ter puntarskega Marabo in njegove pristaše pobili, med tem, ko je na francoski strani samo 6 senegalskih streij-eev mrtvih.
Organizacija je moč, g ktero računajo vaši delodajalci.
VOLITEV JE KONČANA.
Taft je izvoljen predsednikom Zedinjenih držav ameriških. (Podrobnosti prihodnjič Op. upr.).
Za kongres v Cook County ja izvoljenih: 7 republikancev in 3 demokrati.
Za državnega pravdnika so dobili glasove:	Way-man, republ.
161.889; Kern, dem. 126,669 glasov; Street, prohab. 31.910 glasov; Stedman, soc. 13.102; Mitchel, indep. 6,368 gl. Wayman ima te daj 35.220 glasov večine.
V vsej deželi je dobil Taft 1,266,22S glasov več kot Bryan.
Kakor se govori je dobil soc kandidat Evgene V. Debs 600.000 glasov. (Potem bi bila socijalis-tiična stranka od leta 1904 za 198.620 glasov napredvala. Op. i ur.)
V	državi New York je dobil Debs 54.000. v mestu New York pa 27,000 glasov.
V	mestu Milwaukee je dobil Taft 23,501, Bryan 22,917, Debs 16,061 in Chafin 1017 glasov. V County Milwaukee, razven mesta, je dobil Taft 4996. Bryan 3202, Debs 1326 in Chafin 261 glasov.
V	Milwaukee, je v času nekaj več kot polleta. soeijaldemokra-tična stranka približno 4000 glasov zgubila.
V	Chicagi so bili sledeči glasov» oddani: Taft 193.342, (od teh je pluralnih 56.427) Bryan 136,915. Chafin 4220. Debs 14942, Hisgen 4351.
Za guvernerja države Illinois, so bili oddani glasovi:	Deneen
155.822. Stevenson 162.543. (od teh 6721 pluralnih) Sheen 4418, Brower (socijalist) 12483 in Me-Caskrin 4145.
V	mestu in county so izvoljeni:
Državni pravdnih: E. W Way-
man.
Recorder: Abel Davis.
Clerk okrožinega sodišča: Jože E. Bidwell ml.
Clerk superior sodišča: Charles W. Yail.
Clerk prizivnega sodišča:	Al-
fred R. Porter.
V državi so zmagali:
Govemer: Charles S. Deneen.
Poročnik govemer: “John G Oglesby.
Državna tajnik: James A. Rose
Auditor: James S. McCullough
Blagajnik: Andrej Russel.
Attorney-eneral: Wim H. Stead,
Clerik prizi vnega sodišča:	1.
okro. A . R. Porter. 2. okrog. C. Ct. Duffy. 3. okrog. Wm. C. Hip-pard. 4. okrog. A. C. Millspaugh Proklamacija.
Washington. 2. nov. Predsednik Roosevelt je. kakor navadno, zahvalno proklamacijo objavil, v kateri1 poživlja prebivalce Zedinjenih- držav, da naj četrtek 26. novembra; svečano obhajajo in na ta dan “stvarniku zahvalo izrečejo za vse. 'kar so bili- v tem letu deleižnji.’ ‘Philadelphia Tagblatt’ pristavlja, da se bojo delavci pač zahvalili, zahvalo stvarniku za krizo in brezmejno bedo, izre kati.	, J i OkJ*Jk iU&
Kriza — ne more živeti.
Hovard Gould in njegova predobro znana žena se še zmerom po. gajata za alimentacijo. Ta pravda za ločitov zakona nam predstavlja dva Amerikanca iz takozvanih- “boljših krogov. Mož ponuja svoji “boljši polovici” $25.000 na leto, a ona zahteva $10.000 na mesec, ter pravi, da toliko potrebuje za stanu primerno življenje. Gould dokazuje po svojem odvetniku. da so se njegovi letni dohodki od $600.000 na $400.000 skrčili..torej' mu ni mogoče toliko plačati, kot ona zahteva. Ko sta skupaj živela, ji je vsako leto dal $60.000 kot žepni denar; v 6 letih- je dobila $766.000 za ra-zne izdatke. vrhu teh svot je neprestano tožbe od dobaviteljev dobil, vsled katerih je ‘bil osramočen. Vsako tako- razkritje porodi 100 socijalistov. Ko nešteti tisoči de-levcev iz rok v usta živi in v sedanjem času niti dela nimajo, pravi “dama Goul”. da z $10.000 na m-esec nemore stanu primerno živeti!
Delo.
'Niagara Falls. N. Y. 3. nov. Izdelovalci papirja, kateri ne pripadajo -k zvezi Cliff & Pettibono papirnici so iz sočutja do delavcev pa-pirtrusta (International Co.) v stavko stopili, a so se k delu povrnili.
Glens Falls. N. Y. 3. nov. Nepričakovano so se včeraj štraj-kujoči delavci1 papirrrusta k delu povrnili. Št ir ji stroji od osmih že delajo. Pričakuje se. da do kone tedna bode spor poravnan.
Ljudstvo plača.
Washington. 3. nov. Glasom včerajšnega, poročila, je bilo meseca oktobra vladnih dohodkov za $1.000.060 več vplačanih kot prejšnji mesec, a izdatki so pa bili oktobra meseca za $7.000.000 višji' -kot septembra mesec? Ti veliki izdatki pripadajo na četrtletni poštni primanjkljaj, kateri se je poravnal. Vsi dohodki oktobra meseca znašajo $49.317.-724. 4 izdatki $60.038.762. tako da znaša primanjkljaj približ-njo $11.000.000.
Poštarju manjka $900.
Grand Works, 111. 3. nov. Poštarja Tomaž Levis, so včeraj popoldan zaprli. Obto-žba se glasi, da je $900 poneveril, kar je tudi pripoznal. a pravi, da je denar rabil' da je osebne potrebščine poplačal. Leviš je samski in je imel $1600 letne plače s katero ni mogel izhajati.
Sodniki ga je pod varščino $2500 postavil ter pride pred porotnike.
Svoboda in enakopravnost.
Philadelphia, 2. nov. Strojnik Herman F. Anders, je za socialistično stranko agitiral, ter sam senatorsko nominacijo za 5. o-kraj prevzel. Zaradi tega je bil ■od Leaique Island Navy Yard, iz službe odslovljen. Že pred dvema tednama mu so “bosi” povedali. da je tajnik državne mor-nariae Metcalf odredbo izdal, vsled katere so morajo vsi državni uslužbenci vsake politične vde-ležbe vzdržavati.
Nekoliko dni potem' je ‘bil odpuščen. ali bolje rečeno: zapoden. On ni edini socijalist kateri' je bil v Navy Yard mojstrovan. M. Rantz je v Yardu krojaški obrt iz vrševal, a se mu je naravnost povedalo, da se socijalisti v Navy Yarilu ne trpijo.
Pred leti1 je Roosevelt, ko še ni bil predsednik, s socijalisti so-čutsitvoval, in jim na dušo govoril, a sedaj'? Seve, časi se spreminjajo. —
Čez noč osivela.
Dne 21. decembra 1904 je gos-pej Juliji) Konold raz Trolley železnice železni drog na glavo padel. Konold ni bila samo občutno poškodovana, temveč se je tako prestrašila, da so ji lasi čez noč osiveli. Ona je železnično družbo za odškodnino v znesku $75.000 tožila, a porotniki so' ji $17.500 prisodili.
Surovine.
Bridgeport. Conn. 3. nov. 21 let starega Ogra John Schieka. so neki' surovetži z ročno brizgalno toliko zraka napumpali, da je siromak umrl. Tri storilce so zaprli, kateri pravijo, ‘da so 'le za “špas” to storili.
Notraov še ne bo konec.
Washington, 3. nov. “Knez E-manuel”, pravo E. J. Goldreich. kakor se je pri angleškem konzulu v Jeruzalemu zglasil, je prišel v “Belo hišo” in zahteval s predsednikom Rooseveltom govoriti. katerega hoče za svoj načrt pridobiti, koji v tem obstoji, da bi se Salomonov tempelj zopet zgradil. Knez Emanuel je rekel, da ima že družbo z $1.000.000 ■glavnice in je $300.000 že Vplačanih. Napram časnikarjem se je “Knez” izrazil, da. se ne gre za ■to, da bi moral tempelj natančno po izvirnih načrtih zgrajen biti, zadostuje ako se zgradi, kot so •new vorške “oblačne krtače”. Roosevelt mu je baje odgovoril, da nima sedaj časa za take stvari.
Besedo je pogoltnil.
Waterloo. Ind. 2. nov. Tukaj'š-ni 70 let stari pastor (župnik) Samuel P. K lot z, kot zelo premožen in človekoljub znani duhovnik. jie od Ella Fischer zatožen, da ji je zakon obljubil a sedaj se je poročil z udova njegovega umrlega, najmlajšega brata. Ona zahteva, kot lep na srčno bol $5000.	_____________
Listnica upravništva.
J. Š. Stone City. Kansas. Omenjene knjižice za sedaj nimamo, a pride čas, ko jih bomo dali tiskati. Pozdrav!
Listu v podporo.
Delavci na ždleznici med Sheboygan in Milwaukee. Wis. med seboj nabrali v podporo dobri stvari $2.00. — V. Kulovic 25 c,, ker je na katoliško vero pozabil; J. Ivanšek 25c. ker ne hodi v cerkev in A. Duller 10c za to ker ga silijo v cerkev hoditi, on pa je nemara.
Matjia Erklauc, bivši edini slovenski krojač v Chicagi, se je dne 26. oktobra poslovil ter v domovino v Udmat pri Ljubljani odpotoval.
V slovo pozdravlja tem potom vse prijatelje, znance in rojake, a mi mn pa kličpmo: Srečno pot !
Izrabljeni možgani.
Velika dela zahtevajo tudi veliko misliti, opazimo pa velikokrat da so možgani izrabljeni in radi tega za delo ne sposobni. Nemogoče je nam misliti, glava in oči nas bolijo, izčrpan pa je tudi život. V takih! slučajih pa potrebujemo zdravil, ki cirkuliraju hitreje kri. oživijo in ojačijo pa tudi oslabele živce. Trinerjevo zdravilno grenko vino je tako zdravilo. Ono deluje uplivno na prebavne in vse ostale organe, čez katere prehaja hrana v našem' životu. Ono pomnožuje kri in ojači celi živet. Rabate ga v vseh boleznih prebavnih organov, nervoznosti, slabosti in izmučenju.
iNa prodlaj v lekarnah, dobrih gostilnah ih. .pri izdelovalcu Jos Triner, 616—622 S. Ashland Ave Chicago, lil.
CENJENO UREDNIŠTVO ‘GLAS SVOBODE.”
Prosim, da objavite, da so bili v nedeljo člani društva št, 1 S. N. P. Zveze, zdravniško preiskani in pet novih članov je bilo sprejetih.
Začasne društvena pravila smo na zvezne društva razposlali in dobi vsaki član en izvod, v katere se ob jen im mesečni prispevki vpisujejo in potrdijo.
'Na razna vprašanja, tem potom naznanjam, da za inkorpora-eijo “Zveze” je treba 500 članov, kateri v državi Illinois stanujejo, a ko še ni zadostno' število se inkorporaeija nemora zvr-•šiti. Ako bi' bilo dopustno, da se člani štejejo iz drugih držav, to je tiste, ko izvan države Illinois, bivajo, tedaj bi bila “Zveza” vže-inkorporirana in konvencija sklicana ; a imamo pa trdno nado, da se še pred novim letom inkorporira in potem' takoj konvencija, skliče.
Da naš cilj prej dosežemo in v občno korist delujemo, so. vsi člani naprošeni. da se trudijo člane po državi Illinois, tem več ko mogoče pridobiti, da se zamore konvencija sklicati, na kateri se bojo usmrtnine določile in vse ukrenilo da se redno poslovanje prične.
Opravičen sem tudi na vprašanja zaradi delokroga S. N. P “Zveze” javno odgovoriti, ko ni nobenega povoda k tajnosti, da se bo delokrog “Zveze” razširi' po vsej Zedinjeni državi ameriški, koder Slovenci, oziroma sploh Slovani bivajo, ter imamo upanje. da bo “Zveza” ena. najbolj razširjenih, Jednot. ob enem pa tudi najpdodovitejša, ko bojo svobodomiselni in napredni duhovj v bratski slogi drug za drugega združeno delovali.
Veseli nas, ko razna društva drugih Jednot se za našo “Zvezo” zanimivajo, ter so pristop k “Zvezi” naznanile, kakor hitro javno delovati prične.
Torej še enkrat poživljamo naše somišljenike, da se krepko dela oprimejo in z podvojeno silo agitirajo za S. N. P. “Zvezo” kajti v edinosti, je moč!
Bratski pozdrav!
Jos. Ivanšek, tajnik.
1517 S. 43 r d Ave. Chicago. 111. Pripomba. Redne seje se vrše vsako 4. nedeljo popoldan ob 2.
uri, v dvorani 650 Bine Island
Ave. (Pri g. Stastny-ju).
IŠČEM
prijatelja Frank Bajt-a; bili je pred štirimi meseci v Naylor, Mo.
Prosim, da kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali se naj pa sam1 javi; imam1 mu važnosti zaradi “Business,” sporočit. Math Petchnick Box 701 Black Diamond. Wash.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	* 10.35 ................ 50	kroc,
za	$ 20.50 ............... 100	kron
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kroD,
za	S 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1018.50 .............. 5000	kron,
Poštarina je »šteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
K Cortland St., New York 61M St. Clslr Ave., N. E. Cleveland, Ohio
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
TRETJI DEL.
II.
Minila je igra, tudi petje je že skoro minilo, ko je stopil Kačur med duri in pogledal v dvorano. V drugi klopi pred odrom, na rdečem žametu, zardela, srečna in ponosna, je sedela njegova žena; ne v bleščečih očeh, ne na žarečem, življenja polnem obrazu se ji ni več poznal Blatni dol, komaj še na čipkah pod vratom in za pestjo in na preveselem in pre glasnem smehu. Poleg nje je se» del tisti mladi uradnik, tisti lepx fant s pšeničnimi kodri, nežno poltjo in z nelepim izrazom na ustnicah.
“Ni me ugledala!” je pomislil Kačur. “In če bi pogledala sem. bi me ne videla ! . . . Ampak po. trpi!”
Mraz mu je segel v srce do gla ve se mu je razlila zloba in se je prikazala na njegovem obrazu.
1 ‘Potrpi! ... Še me boš ugledala . . . klečala boš pred mano in mi boš strmela v obraz z be. limi očmi in boš vzdigovala sklenjene roke . . . Potrpi, kanalja!” Pesem, ki so jo ipeli na odru, jr bila pri kraju. Tončka je nloska la, vesela, rdeča v lica, SnKiiUAl0 ča se blažena, kakor otrok, in se je ozrla. Roke so ji omahnile, kri je izginila iz njenih lic in njemu ustnic. Ugledala je njegov obraz, kakor ga ni videla nikoli: strahoten obraz iz teme, bled in spačen.. Kačur se je naglo okrenil.
V gostilni poleg dvorane so ga pozdravili glasno. Ferjan je vstal izza mize.
Mislili smo že, da te ne bo, Ka čur! Z veliko silo sem jim dopo vedal, da nisi konservativec, da nisi klečeplazec in špijon! Sedi no! Tukaj zraven mene sedi! . . Kaj pa ti je?”
Kačur je bil že zmerom bled in je trepetal.
“Slabo mi je bilo. drugega nič! . . . Čemu pa ta veselica nocoj?” “Čemu?” se je zasmejal Ferjan “Kaj mora imeti vsaka stvar svoj namen? Veselica je pač; vsako leto je in zato je tudi letos . . . T: ne moreš pozabiti na tiste čase. ko je imela vsaka beseda tudi svo jo misel!”
Koncem mize, v tobakovem dimu, je sedel župan in se je ozrl veselo na Kačurja izpod črnih o-brvi.
“Slabe čase ste pač doživeli . . in zdaj Vas ne izpuste!”
Kačurju je bilo sitno v veliki, gosposki družbi; majhnega se je čutil in okornega: zato je pil hitro in vino se ga je lotevalo.
“Nocoj pa nam ae uideš, Kačur!” je govoril Ferjan veselo. “Pripoveduj nam nocoj, kako je bilo; bodi vesel in izbubaj se! Po glej nas — saj smo sami pošteni ljudje!”
“Pusti me, Ferjan ! Kaj se norčuješ? Prestar sem!”
Ferjan se je naslonil globoko na stol ,spustil je iz ust gost oblak di-ma in je gledal pazljivo na Kačarja.
“Jaz pa mislim, da nisi same star. Kačur!”
“Kaj še?”
Ferjan ga je gledal in se jo smehljal prezirno.
“Takrat, ko te nič stalo ni, ko si bil mlad in sam, si lehko oral!” Kačur je prijel kozarec s tresočo roko in ga je izpraznil. Jerin je položil Ferjanu roko na ramo.
“Ne Ferjan . .. . tako ni!” Ferjan je zamahnil: vino je bilo v njem.
“Takrat, o! Mlad, sam — kaj prihodnost? Zdaj: gospod župnik! — klobuk do tal! Gospod župan'.
•—• glavo do pasu! Gospod nadučitelj — he, ali veš Jerin, da me je moj prijatelj, tale Kačur, titulira! z gospodom nadučiteljem? Ko se tikava in ko sem mu bi’ drug?”
Kačur se je tresel; vsa kri mu je bila izginila iz obraza in kosti so mu stopile iz lic.
“Ferjan! Zakaj?” je prosil s
trepetajočim glasom in zakrvave* limi očmi.
“Saj smo te že spoznali! Farski si!”
“Kaj sem?” se je začudil Kačur in se je ozrl po omizju.
“Farski!” se je zasmejal Fer jan . . .
Petje je minilo v - dvorani in družba Se je usula v gostilno. Kačur je videl svojo ženo ob stran; kodrastega fanta, suho učiteljice» ob dolgem, kozjebradem uradniku in je slišal klepetavi glas ekspedi torice . . . toda vse je bilo kakor v zibajoči se megli, kakor v sanjah.
V dvorani se je oglasila godba in pari so vstajali, vstala je tudi njegova žena, videl jo je iznad rame. dasi ni okrenil obraza.
“Kaj ne groš plesat?” se je smehljal Ferjan.
Kačur mu je gledal v obraz z izbuljenimi očmi.
“Tvoja žena pleše!”
Kačur je molčal in je pil.
“Ti cunja! O ti cunja!” se je nakremžil Ferjan in je pljunil.
“Kdo je cunja?” je prašal Kačur s tihim, hripavim glasom.
“Ti! Ti!” je vzkliknil Ferjan in se je smejal prezirno.
Jčačur 5; je točil počasij toda ro.
ka 'se niti je tako tresla, da se je izlivalo vino mimo kozarca. Okrenil se je k Ferjanu, oddahnil se je težko in je iapregovoril z mirnim glasom.
“Ti, Ferjan, ti si klečeplazec! Ti si cunja!”
“Kaj ne veš, s kom govoriš?” je planil Ferjan.
“S klečeplazcem! S klečeplaz cem! Poznani še vse tiste besede! . . . Obrni naju narobe, sebe in mene — in kaj se bo zgodilo? Za klaftro bom višji od tebe, kaj za klaftro, za sto klafter! Ti si dane* steber —■ o siromašni steber! Kdo ,pa ti je dal kamen, da stojiš na njem, če ne jaz s svojim trpljen. jem? Ti si bil cunja in klečepla zec in pijanec, ko sem jaz dolbel v krvavem potu tisti kamen, ki s; se zdaj tako moško postavil nan.j! — Kaj si rekel — kaj ne sme biti človek dandanašnji?”
Jerin je gledal na Kačurja s svetlimi očmi in je odgovoril.
“Socialist!”
“Prav! Bog vedi, kaj je to, ampak tebi na kljub. Ferjan, sem so cialist! Kar si ti danes, sem bil. pred petnajstimi leti! Zakaj? Ker nisem smel biti, ker je bilo trpljenja potreba . . . Kar sem jaz gno. jil s svojo krvjo, si ti požel! . . Tat!” —
Ferjan je prebledel in si je grizel ustnice.
Valček je umolknil v dvorani.
“Ali vidiš svojo ženo?” je pra Šal Ferjan z zlobnim, spačenim na smehom.
“Kaj te briga moja žena?” je odgovoril Kačur izza zob in se ir ozrl.
“Tudi jaz sem-že plesal z njo.”
Kačur je strmel nanj z ostekle-limi očmi.
“Tudi jaz sem jo že poljubil. . > na večer tvoje poroke!”
Kačur se je vzdignil omahovaje zgrabil je kozarec in ga je zalučil Ferjanu v obraz.
Roke so se ga oklenile, nekdo mu je ogrnil suknjo, nekdo drugi mn je posadil klobuk na glavo in stal je na ulicah.
derin ga je držal trdo za roko.
“Spremim Vas do doma . . . Prav ste imeli . . . Ferjan je bil pijan^.
Kačur se je iztrgal.
“Stran! Ne maram nikogar! Stran !”
Jerin je postal v veži in je gledal za Kačurjem, ki je hitel po u licah ter izginil v temo . . .
Počasi in zamišljen se je vrnil Jerin po stopnicah; šel je mimo dvorane in je pogledal vanjo; tam je plesala Tončka s Ferjanom, ki je govoril zelo naglas, opotekel se časih in se zasmejal . . .
(Daljo prihodnjič.)
ZAHVALA!
Slov. Delavska Podporna “Zveza” v Conemaugli, Pa. se iskreno zahvaljuje vsem onim koji so se vdeležili nje veselice na večer 17 oktobra, ter pripomogli “Zvezi” do nepričakovano lepega vspeha.
Moramo rečti, da se je odzvala našega povabila in veselice vde-ležilo v resnici veliko naših rojakinj in rojakov in sicer toliko, da smo prodali samo vstopnic po $1 za $104.00. Tudi druge šaljive igre so dobro vspevale, in velika dvo rana je bila napolnjena občinstva, do zadnjega kotička.
Ako bode nova S. D. P. “Zveza" ostala občinstvu tudi v bodoče tako priljubljena, (gotovo upamo) nam je napredek zagotovljen in kmalu se bodemo zamogli meriti z vsako drugo Jednoto.
Torej še enkrat vsem vdeležen-cem in podpornikom delavske “Zveze” in dna srca naša najiskrenejša zahvala.
Odbor S. D. P. “Zveze”
JAVNA ZAHVALA.
The Collins Y. Medical Institute.
Cenjeni gospod doktor: —-Vam naznanim, da sem dobil Vaše pismo in zdravila ter Vam sporočam, da sem sedaj popolnoma zdrav in ne potrebujem več zdravil. Lepo se Vam toraj zahvalim, ker ste me popolnoma ozdravili, a zdravil mi je pa še polovico o stalo, nisem vseh porabil,
&e enkrat se Vam zahvalim za obilen trud, katerega ste imeli z menoj in če bodem še katerikrat bolan, se bodem vodno na Vas o brnil, sedaj pa Vas pozdravim in ostanem Vaš prijatelj. Z bogom Josef Zakrajšek. Brownfield, Fayette Co., Pa.
Ako mi svetujemo, da se poskusi s svetovnoznanim “Anker Pain Expeller”, tako je ta nasvet ute meljen. Njegov izvanredni glas čez vso zemljo, kot zdravilo proti prehlajen ju i.t.d., zahvaljuje “Anker Pain Expeller”, le njegovem izbornem učinku. Samo 25c. in 50v. steklenica.
Vsak slovenski delavec mora
citati “Glas Svobode”!
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago
Izdeluje društvene znake, gumbe, zasta -e in druge potrebščine.
LEPA GOSTILNA,
domača kuha, Schlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno kegl-išče za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR 163 Reed St . MUvvaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 19JS, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
7
t
PRESELITEV!
Frank Sakser Co. !
i
I
7
in
tt
Glas Naroda
99
^ se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 CORTLANDT ST.
I
i
t To je tik Pennsylvania železnice,
V postaja Cortlandt St. Station ali
dober blok od Baltimore & Ohio ^ železnice...................... ^
OZNANILO,-
Bratom Slovencom in Hrvatom naznajam, da imam naravna detla vina na prodaj. K’ena jedrne mo a!i belemu vino 4 0c galon spe točo vred. bančila izpod 50 galocovse ne sprejemajo.
Z naročilom prosim, da se polovica denarja pošlje, ostala svota se plača pri sprejemu vina.
Vsaki naročnik plača voznino [froht] sam.
Za obilo naročil sa priporočam.
Posestnik vinogradov
Frank Stefanich, rboxn8,7" Fresno, cai.
Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja
Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, 111.
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
IMPORTIRAN tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor šport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111.
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-falcev.
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR
585 S. Centre Ave. Chicago, 111
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgiene priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
A*' *** *** ***'* H* *** *K 6- (.
.Hr	“A
Ur
Ur WISCONSIN	PHONE 4l3
| lo^Ael ;
£ Dvorana za društvene seje ¡JJ £ in veselice. Popotniki do- *
*	bro došli. Postrežba s sta- 5
*	novanjem in hrano.	I
s	*
2	24 Union Street.	J
$ KENOSHA,	WISC. 7
^	ir
M4 *M 4« 4«44444444
Iz stare domovine.
Letina je letos na Slovenskem dobra. Bilo se je bati, da bode ma< lo jesti, taka šuša je bila. Ali lah» ko trdimo, da letos ljudem na Slo« venskem ne bode treba stradati;
—	'pregovor pravi, da moča vzame dva kosa kruha, šuša pa le jed nega, se je letos obistinil. Žito j« obrodilo dobro, nazadnje tudi ajda ; krompirja je dosti in prav dober je. Le malo bode krme za živino. Prva košnja se je obnesla ra, di šuše slabo, otave je pa bilo več. Preveč pa je vina. yina je tolikQ, da ljudem posode zmanjkuje. Vino bo dobro. V Istri in Dalmaciji ga je toliko, da se ga dobi 100 litrov za 16 K —. Na Dolenjskem bo v nekaterih krajih tudi po 16
—	18 K. Še na Bizeljskem, kjer je bila toča, bode dosti vina. Letos bodo naši ljudje pili, da bo vse bolano. Slivovke je tudi dosti. Sadja veliko. Posode ni, da bi se delal sadni mošt. Ako bi nekaj primakalo, da bi bila paša zra-stla, bi nemara ne bilo težavno izhajati z klajo za govejo živino in konje, tako pa, ker je vedno solnčna jesen, paše ni.
Naša kmetija tedaj zamore zadovoljna biti z letošnjo letino. A drugače se pa slabo godi Sloven. cem v stari domovini. V naših mestih, katere so obdane od slov.kme-tov in živi v njih dosti slov. rojakov, ki se zavedajo slov. narodnosti, se šopiri tisti Slovenec, ki so sramuje, da je Slovenec in hoče biti Nemec. To so nemško misleči, potujčeni ljudje. V naša mesta prihaja nekaj Nemcev, ki se za trdno naselijo pri nas. Ti Nemci seveda hočejo biti nekaj boljšega, boljše krvi. Ti ljudje jedo kruh slov. kmeta in sloV. delavec jim pomaga do dobičkov, ki jih živijo, Naj naš kmet par mesecev ne pride v mesto in meščan bo stradal, da bo jokal; naj naš kmet le pol leta kupuje le pri meščanu, ki se pošteno drži slov. domovine, nemško misleč človek in Nemec tako; utihneta, da jih le bo šlišati prositi kmeta, naj zopet pride v njihove štaeune.
Slovenci imamo šolsko družbo za katero zalagamo, da snujemo i zbranimi denarjem ob mejah nekaj slovenskih ljudskih šol. Nemci v Avstriji in drugod zbirajo de-narje. da snujejo na slov. tleh nemške šole. da s šolami pridobivajo našo deeo tujini in tako slovi tla. Ta naša šolska družba se zove Ciril in Metodova družba. Odbor te družbe prireja shode vsako leto v drugem mestu na Slovenskem, na katerih se polaga račun o stanju družbe. Letos je namenil odbor te dražbe v Ptuju imeti shod, v slov. čitalnice lastni hiši. Prišlo je precej slovenskih rojakov iz vseh krajev v Ptuj. Mesto da bi Ptujčani veseli bili, da pride več ljudi v mesto, ki dajo vsaj krčmarjem, lastnikom hotelov kaj skupiti, so ponemčeni Ptujčani in Nemci naše ljudi napali, jih, ko so prihajali z železnico in drugače v Ptuj, pretepavali. Najljubše so ti junaki pretepavali ženske. Župan ptujski je hodil s svojimi policaji po mestu in mirno so ti varstveni ljudje gledali, kako so ti ptujski suroveži tepli naše ljudi. Seveda so ti divjaki tudi na čitalnici pobili okna. Slovencev je bilo pre malo. bili niso združeni, na tak sprejem odbor Ciril - Metodove dražbe ni mislil. Ako bi naš kmet bil svoje narodnosti zaveden' ako bi se kaj brigal za to. kako ran Nemec jemlje njegovo zemljo, kako ponemčuje njegove otroke, kake boljša uradniška mesta zaseda v slov. deželah potujčenec, Nemec, prišel bi ob takih priložnostih tudi kmet s fanti in dekleti v mesto na shod in v tolikem številu, da bi ga bilo videti kaj. potem se kaj tace-ga ne bi dogajalo, kakor se je v Ptuju, v mestu mej trdimi Slonen-ei na Štajerskem, meseca septembra t. 1.
Vladni uradniki sc niso brigali za to, da bi pazili na red, da bi z orožniki čuvali ‘Slovence, ko so mimo gledali, kako župan z mestno policijo čuva nad ptujskimi divjaki, da se jim nič hudega pri napadanju Slovencev ne zgodi, ko bi kje naleteli na večje korajžno
število Slovencev. Zapirali niso teh nemških divjakov, ne obsojali Seveda po večjem nemško misleč ali nemški uradnik ne bo proti svojcem rad nastopal in naj še toliko na prsa tolče, da je pravičen sodnik-uradnik za vse ljudi V Gracu, na Dunaju sedijo Nemci na višjih vladnih mestih in ti o-dobravajo, kar delajo ti nemški ljudje v slovenskih mestih. Dokler okolo kacega mesta slov. kmet živi, se ne more reči, da je kako mesto nemško. Meščani so prišli po večjem iz kmetije in živijo od nje Kmet, rokodelec, trgovec, delavci v vseh obrtih, uradnik, duhovnik tvorijo skup narod in ako nekateri meščani in uradniki nočejc rabiti jezika kmeta, večine vseli kot jezik v familiji in dražbi, jih to ne stori, da so drage narodnosti. Posebno ne. ako je že par rodov .iste rodbine v deželi. Ali pri nas na Slovenskem je tako, da ljudje v skledo plujejo, iz katere jedo. Tak: je ‘bil naš grajščak po večjem in je še. Narobe svet — Majhen narod in nad njim mogočna tuja vlada in ta bi rada preskrbela za svoje sorodnike Nemce dobre kose kruha. Še tako neumne so avstrijske vlade, da Laha podpirajo proti Slovencu v Istriji proti Hrvatu v Dalmaciji in ta Lah že danes v Trstu glasno pravi, da noče biti v Avstriji, ampak želi in dela na to, da Avstrija odda z dobra ali s silo Lahom v Italiji Trst, morje, ki je več vredno, kakor ne vemo kaj, ki več vrednosti stvarja in spravlja v promet, več ljudi dobro preživlja, kakor devet večjih mest na kopnem.
V Ptuju so tedaj, kakor napisano,’nastopali naši ponemčeni rojaki proti slovenskim rojakom, ki še ne prodajajo svoje zemlje tujini, ki jo hočejo rešiti slovensko, slovansko. Na to se je zbralo v Ljubljani 16. septembra t. 1. kakih deset tisoč Slovencev, ter so v mestnem domu izrekli po svojih govornikih in s pritrjevanjem, da tako ravnanje, kakor se je dogajalo v Ptuju — obsojajo, ter o-bljubili. da bodo odvzeli Nemcem v Ljubljani kruh. Ko se je ta množica razhajala pobili so nekateri v nemškemu društvu, v kazini, v nemški hranilnici, — zvana Kranjska hranilnica — in na jedni zgolj nemški šoli okna. Vlada, ki v Ptuju ni imela nobenega orožnika za krotenje nemških napadalcev mirnih Slovencev, je zdaj komandirala dragonce orožnike skoro iz polovice kranjske dežele, ter nemške pešce od graškega polka na boj proti Ljubljančanom, in nemški pešci so 20. septembra, nedeljo, ko so se ljudje iz dežele in gostiln vračali domov, ali pohajkovali po mestu, brez vzroka streljali in vstrelili dva mlada človeka, jednega študenta in jednega delavca in ranili hudo sedem dražih. Zadeti so bili vsi od zadaj. Dokazalo se do sedaj ni, da bi kdo teh ljudi kaj povoda dal za rabo orožja ali celo streljanja. Ck. komisar. ki je stal pri dotičnih vojakih ni dal povelja streljati, on se je celo protivil proti temu. Mlad nemški častnik je dal povelje stre-ljati in streljali so. ne da bi čakali daljnega povelja: “Feuer”. Seve da je vsled takega ravnanja bilo vse zavedno Slovenstvo po koncu. ne le v Ljubljani, amoak tudi na deželi v slov. mestih in trgih — V Ljubljani so nemškim trgovcem nemške napise strgali in zače» li preganjanje Nemcev in nemško mislečih ljudi s tem da ne kupujejo več pri njih. Slovenske časopise dala je in daje še. seveda nemška vlada v Ljubljani, za plen jati.” “Slov. Narod” je vsaki dan zaplenjen. Dne pogreba ubitih žrtev bila je vsa Ljubljana v črnih zastavah in tudi druga slov. mesta so to storila. Pogreb teh ubitih je preskrbela ljubljanska občina. Pravijo, da je bilo do trideset tisoč ljudi pri pogrebu. Ta uboj je vso Slovenstvo, ki se kaj zaveda, hudo zadel. Zdaj,so videli vsi, da avstrijske vlade nič pravičnosti nimajo napram Slovencem. V Gracu in na Dunaju včasih razgrajajo razni sloji, ali streljati se da tam le mej delavce, te imajo še v Avstriji za nekaj manj vrednega. —
Zdaj se je razburila mirna kri zavednih Slovencev. Sklenilo se je, da se proti nemško mislečim ljudem in Nemcem v naših deželah začne gospodarska vojna t. j. da se pri teh ljudeh nič ne kupuje. Želja se izreka, da naj neha boj mej slovenskimi liberalci in klerikalci, naj nobeden slovenski poslanec ne podpira avstrijskih vlad, naj Slovenci ne upijejo pri vsaki priliki, ako se kaj dogaja v avstr vladah, “Živijo” in ne razobešajo zastav.
Tako ravnanje nemško mislečih ljudi na slov. tleh in tako ravnanje od strani vlad in celo proti nam, ki smemo dati nekaj duška, ako sj pretepa, pod vladnimi očmi Slovenec na svojih tleh. kakor v Ptuju, to je žalostno. Ko so v Ljubljani nekaj šip pobili, so nemško misleči ljudje v Celju in Maribora 'v odgovor pobili Slovencem šipe in v Celju so Slovence tepli. Vlada je dala par tacih pretepalcev za preti, ker se ni dalo zatajiti njihovega nastopanja, ali bog ne daj, da bi ojstro nastopala. Pač pa je vlada imela pripravljeno vojaštvo v Celju in Maribora, da ga pošlje nad kranjske Slovence — in posebno Ljubljančane.
V teh dneh so nemški uradniki, so Nemci in naši nemško misleči rojaki na Kranjskem in dragem Slovenskem, Slovence zvali :“win. dische kanali je”, (slovenske pse) in ko so izvedli, da so pokale vojaške puške, so se srčno radovali. Dunajska osrednja vlada je izdajala vladnim uradnikom v Ljubljani in drugod na Slovenskem najstrožja povelja in spustila je nemškega vojaka iz gorenjega Štajerja nad Slovence v Ljubljani. Seveda morajo sodišča v Ljubljani najstrožje postopati proti Slovencem in ako bi slov. uradnik tega ne storil, bode že višji sodnik na Dunaju po največjem Nemec ali ponemčenec drugače zaobrnil razsodbo, tako. da bo Slovenec na obtožni klopi pomnil, kedaj je bi’ jezen nad tem. ako se štejerskega rojaka pretepava. Dostavljamo še, da nimamo zadostno število slov rojakov kot sodnike ne v Gradcu pri višjem sodišču, ne na Dunaju pri najvišjem. Tukaj in tam jeden ali dva. dragi so ponemčenci ali Nemci, ki za silo slovenski razumejo. ki so se nekaj naučili našega jezika, ko so službovali v naših krajih in tam le toliko da so s pomočjo uradnih slug, ki so po večjem Slovenci, uradovati mogli mej potrpežljivimi osli-Slovenci. Vse razsodbe teh višjih sodišč so izdane v nemškem jeziku. Lahko, kdo jih bode pisal v slovenščini!
To je tudi prav žalostno. Najboljše kose kruha je ponemčenec ali Nemec in bog nam je priča, da imamo Slovenci moj slov. rojaki, ki se čutijo Slovence, boljše prav dnike-strokovnjake, kakor so le t vsiljenci. Pa kaj se bi naš rojak u čil, kaj bi bil marljiv kakor mrav lja. ako je določen po nemških vladnih ljudeh, ki imajo odločiti njegovo usodo, da k večjem do seže mesto svetnika. To pa vse najdejo tudi naši najvišji vladni kroji v redu. Slovenec je le dober, da davek plačuje in svojega čvrstega človeka v vojake daje, ki se bije potem ;— ne ve zakaj kakor norec, tako, da ga morajo s silo nazaj poditi, ako je treba bezali. — Ali hodi le jeden slov. vo jak v slučaju vojske z navdušen jem za kako sveto stvar svoje do' movine v kak boj! —
Tukaj leži naša reva. Slovenci se premalo zavedamo svoje narodnosti. Nikoli nebi Nemcu tolik gre ben 'zrastel, ko bi Slovenci večkrat tako zaropotali, kakor so v teh dneh, a-ko bi Nemcem in našim po nemeencem odjemali svojo kupno moč, ako bi le kupovali pri svojcih in ako bi naši ljudje nemške u-radnike v naših krajih družabne izključevali iz dražbe, ter naši poslanci pri vsakem nameščenju ka kega Nemca v naših krajih nastopali z obstrukcijo v državnem zbora. To znajo Čehi, mi ne. Seveda vse bi bilo drugače prišlo in nas Slovencev ne bi avstr, nemške vlade mogle skrčiti na to malo šte. vilo, kar nas je danes, a-ko bi na? kmet bil drugačen. Avstrijske vlade so nas nemčile, so nam trga-
le kos za kosom iz narodovega života, ko so bile še absolutne. Nem ško sosedno ljudstvo se ni brigalo v prejšnih časih za to, da bi mej nas prodiralo, nam kaj jemalo; vlade na Dunaju in te namestujo-če vlade v Gradcu, Ljubljani in Trstu, so do najnovejšega časa, recimo do leta 1818 trgale naše de žele ter Nemcem in Lahom metal« najlepše kose naših dežel. In odkar imamo državni zbor so avstrijske višje vlade mimo gledale mi« nistre, kako so nas zapostavljali Nemci v vladih. nas zavirali v napredovanju, nas naravnost ubijal: na naši zemlji. Nič dražega, kakor dobrote so izkaževali Slovenci avstr, vladam skozi ves čas, kar smo Avstrijci. Bili so se Slovenci proti Turkom, bili so sq na vseh bojiščih teh Nemcev proti Nemcem in Lahom; bili so stražarji te Avstrije na morju, saj je južni Slovan najboljši mornar! In mej Slovenci so se mastili nemški u-radniki, in ti Nemci so nam dobrote vračali s preganjanjem slov rojakov, ponemčenjem naših uradov in s tem naših meščanov, trža, nov na slov. Štajerskem in Koroškem. Prišel bode čas, ko se bode kak zgodovinar spominjal tega neumnega vladanja, prišel bo pa tudi čas, ko bosta Lah iz juga in Nemec vz severa pridrvila in trgala vso to Avstrijo in tedaj se bodo ozirali na vedno zveste Slovence in Hrvate, Dalmatince in Istrijane, tedaj bodo nemara gotovim ljudem ti narodiči kaj veljali ! —
Ali Lah v mestih. Nemec v mestih in slov. odpadniki bodo tedaj upili: eviva Italija, heil vsenem-štvu in Slovenec, če bo še pohlevni osel, bode tedaj preslab, ne bo mogel odbijati teh avstrijske zem-lje lačnih narodov, tako tudi dragi Jugoslovan ne, katerega so te nemške vlade Lahu in Madjara držale pod nož. Tako je kazalo vladati, da so se te vlade ložje vzdrževale. To priznamo, ali kratkovidne so bile vendar-le vse te nemške vlade, ker ponemčenje Čehov. Slovencev, maltretacija dražih Jugoslovanov ne bo zadavilo nemške in laške lakote po avstr, deželah. Nemcev v rajhu jt» že skoro 60 milijonov, število Lahov v Italiji grozno narašča. Zemlja, živila se ne dajo poljubno pomnožiti. Ali bi ti ljudje neumni bili. da, bi svoje mlajše zarode, ki doma nimajo več prostora, izsel-
jevali v Amerika, Afriko, Azijo! V slednjih zemljah jih mori obnebje, Amerika pa bo skoro polna. (Ne še tako kmali; toda drage razmere bodo naseljevanje ogreni-le, da si bo vsaki premislil pred tu» bo v Ameriko šel. Op. ur.). Sem v Avstrijo bodo pridrvili in pridobili res lepe in še bolj rodovitne kraje, ki rodijo vsa živila v izobilju - Nemce pa izrabljali za postre-ščeke. Vse na svetu je v prvi vr* sti vprašanje želodea. Slovencem je sojeno, da umremo kot narod Naši gra.jščaki so bili za nič, naši meščani ravnotako, kmeta je pa vodil kat. duhovnik in ta mu je u-cepljeval pasjo ponižnost. Naš kat, duhovnik je bil vedno v dražbi istih, ki so naš narod izčrpaVa-li, on je bil isti, ki je blagoslavljal naše avstrijske vlade.
Srečnejši narodi skrbijo v zdaj-šnih časih za to, da se blagostanje razširja na čim več ljudi, da mase narodov .postajajo deležne gospodarskih blagrov, ter tudi kulture-omike po vedi in umetnosti. Naš človek vozari v Ameriko, tam marsikateri zapravlja svojo telesno čvrstost in zapija. tudi svoje možgane. Doma se sicer dviguje blagostanje, dviguje se gospodarsko delo, ali v navadi je našim avstr, vladam, nas za malo jemat' In mali narod ne more proti puškam avstr, vojaštva, katerih kro* glje zadevajo Slovence — ad zadaj. Dobili smo pred 30 leti okoli dva milijona Bosnakov-Hercegov-eev. Meseca oktobra tega leta so se te dežele za trdno priklopile naši državi. Prej so bile turške in jih je Avstrija le oskrbovala. Prej so 'bili reveži, sedaj bodejo pa tudi. Bog zna, ako se Bosnakom in Hercegovcem ni bolje godilo pod turško vlado! Godilo se jim bode sedaj najbrže tako, kakor Hrva-tom-Slovencem. Madjarom, Nem« cem bodo morali tlakariti, mad jarili jih bodo. Za nas drage avstr, jugloslovane je to’priklopi jen j a dobro. Par milijonov nas bode več in morebiti vendar jenkrat istim zobe pokažemo, ki imajo toliko veselja na tem, da nas pomadjari-jo, ponemčijo ali spravijo mej po« lentarje.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, "kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
S
%
%
t
s
t
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . ♦ .
Šivanje oblek Je naša posebnost.
578 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
*
$
$
t
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vofal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in Korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
IT
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVKIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoladne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DH. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
4‘Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
WEEKLY_________________
Published by The Glas Svobode Co.,
597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni lisi za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek
--------------in velja--------—----
ZA AMERIKO:
Za celo leto............©l.oU
za pol leta.............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. ______
¡>231
BREZ “ROKUSPOKUSA’
To pa Di kar si bodi! Vsaka stvar ima svoje meje, naj si že bo potem to ali ono. Pregovor pravi: “Začetek in konec dober, potem je yse dobro;” —• ko pa že začetek tii povolji n. no potem gre vse nav-skriž, To so, kakor se nam porot ea, gospodje delegati K. Š. K. Jeu-liote «a konvenciji v Pittsburgu, prav do živega izkusili. Pričetek konvencije je bil, se ve, na strogo katoliški podlagi, med konvencijo so se dogajali dogodki na strogo klerikalni podlagi in zaključek konvencije je bil s pristno kleri kalno-katoltškem —■ mačkom.
Toda. da cenjenim čitateljem žilo radovednosti preveč ne raz burimo, pričnimo z dogodki, ka teri so se pripetili na omenjeni konvenciji, ter ji pridenimo našo povsem stvarno kritiko, kar nam naj bo dovoljeno.
Ni dolgo tega, ko je imel “ Arne. rikinezar” prilogo, v kateri ni samo na dolgo in široko bodočo konvencijo K. S. K. Jednote opisal, temveč je imel tudi vse Jednotne uradnike lepo naslikane in poc» vsako sliko je bilo ime in uradniški posel tiskan. Med temi slikami smo tudi zapazili sliko Rev. J Kranjca iz S. Chicage, gospod se l.jubkano na smeli drži in pod sliko se čita: Rev. J. Kranjc iz ¡So. Chicage, “društveni duhovni vodja”. To pa ni, kar si bodi, smo si mislili, društveni duhovni vodja?! Kakšno opravilo, da pri društvih prav za prav ima, nismo mogli po-goditi in kakšno stopinjo med Jednotnimi uradniki zavzema nam je ostala zagonetka. V pondelek (5. oktobra) zvečer so delegatje
v Pittsburgu “banket” imeli.. Predsednik Šterbene je uradnike predstavil, koji so kot govornik1 nastopili, samo Nemaniča je prezrl. kar je dalo povod k živahne mu prepiru in skoraj bi bilo do tei peža prišlo. To je klerikalni vvod; posebno so klerikalci navadne glasni, ako imajo v obližju kako duhovsko ¡posodo, takrat se kaj radi pokažejo, češ imamo ‘šnajt’, ako se mu pa še “gspud” milostno nasmehne in reče: “si že prav storil”, no takrat je pa kar v “luftu”. In tako je bilo tudi v Pittsburgu. Delegatje so bili sklenili, da bo “duhovni vodja” Rev -T. Kranjc, vsako jutro mašo eital se ve, da se duševno okrepčajo in sv. Duha za razsvetljenje grozno omračene pameti, poprosijo. Sklep je bil predlagan in enoglasno spre jet. Da- Rev, -I. Kranjc, temu ni odgovarjal, je samonasebi umevno. ko si je bil gotovo zračunal, koliko mu bojo maše vrgle. Toda vse kaže, da “sv. Duh” ni bil niš kaj z gospodi delegati K. S. K Jednote zadovoljen, ali pa sta si kaj z Rev. J. Kranjcom navskriž, pa. naj si bo kakor hoče. toliko je pribito, da je gospod Kranjc, ra eun 'brez oštirja naredil. —
Duhovni vodja in Jolietčanji so v hotelu na 54. in Butler Str. dc torka jutro karte igrali, in v jutro sta si Rev. Kranjc in Šušteršič kočije najela ter — v spremstvu — v cerkev odpeljala, kjer so delegati sv. duha prieakavali. K cerkvi dospevši je šel gospod Kranjo v farovš, k pittsburškemu župniku povedat, da bo mašo celebriral, toda neletel je bil na katoliškega so-druga, kakoršnega si gotovo ni nadjal. Pittsburški župnik je konkurenco energično odbil, ter duhovnega vodja s priimki in titu
laturami obkladal, katere mi iz dostojnosti tukaj nočemo navesti a pristavimo le toliko, da je pitts burski župnik, brata v Kristu, župnika g. Kranjca, z pestmi iz farovša sesuval, ter mu zažugal, ako se ne pobere da bo tepen. — Pfuj vrag! Taka konkurenca je pač od sile, in ne kaže nič o krščanski ljubezni. To je vse kazalo da sv. Duh ne mara ne za duhovnega vodja in ne za njegovo čredo backov, ter se je poslužil za orodje pittsiburškega reverenda, da da pobožni čredi primerni ‘laufpass!’
Odpeljali in odšli so brez maše, konvencija se je pričela in burno nadaljevala. Stari odbor je dobil, dostojno odslovilo in sicer zaradi tega. ko so Jednotni denar cerkvam posojavali, brez da bi naredili termin, kedaj se mora denar vrniti; in sedaj bo pač težko denar nazaj dobiti, — in ako cerkve, oziroma cerkveni odbori, — obrest: plačujejo, se kapital sploh nemo-re izterjati. Tako je to vzorno go spodarstvo svoje člane za nos vodilo, in “duhovni vodji” se pa v pest smejijo, ko so svoje “dobro verno ljudstvo” pr£* * * * v pošteno za nos potegnili. Toda mi smo prepričani, da tudi ta izkušnja, bo le nektere spametovala. Slovensko ljudstvo, je še vedno na stališču da “blagoslovijtnec” v črni uniformi, za ljudski blagor dela. in ne sprevidi, da vsako podjetje, ka. kor hitro pop svoj zašnofani no? zraven utakne, je že nesreča zapečatena.
Mi skoraj takem ljudem privo šeimo, da dobijo kako zaušnico kajti drugega niso vredni, ko so za vsako pametno in resnično besedo nepristopni. Izkrušnja. jt najboljša šola.
To je obris v velikih potezah, kako Slovenec s slovencom, roja-kom dela; sramota do skrajnosti, ako bi jo taki ljudje kaj imeli, toda siumoto ne poznajo. —
*
Vse drugi ptiči so pa pri S. N
P.	J., to moramo pripoznati. Glav. ni tajnik g. Kerže je “bos”, in vse je v najlepšem redu. Predsednik g. Potokar in drugi gg. urad niki imajo lepo za molčati, drugače se jim Mr. Kerže porobi postavi in veli molčati. On vse ve in vse zna, torej so mu predsednik in vsi drugi uradniki, .nekaka “nepotrebna roba”. Na konvenciji v La Salle se je bil izrazil, da delo glavnega tajnika k večjemu tri ure na dan vzame; ko je pa tajništvo >pre. vzel. je “nobel” na besede poza bil in si pomožnega pisarja z dne vnino $2.25 najel z izgovorom, da mora nove knjige urediti in “za-stano delo” izvršiti. Prišla je iz vanredna konvencija: delegatom — med katerimi so taki bili, koji mandate nikoli dobili niso in so dotična društva brzojavnim potoni konvenciji naznanila da je mandat neveljaven, vidi Šavs in Mišica. — je pest peska v oči treščil, in minister Kerže je Šavsu in Mišici milostno roko stisnil, ter s: dva glasa zagotovil; medtem ko popolnoma pravilno izvoljeni delegat, ni milosti pred očmi njega visokosti, našel, za to. ko bi bil do. tieni delegat, odboju štreno zme šal in drugim delegatom oči od pri. To je Krže dobro vedel, torej mu je bilo nato ležeče, da se njegova “beseda” ne kritizira, in d* si neomejeno oblast prisvoji.
Njegovo absolutistično pasova* nje se zrcali v tem, kako člani, koji mu niso kimovci, zaporedoma iz Jednote “frče”. Prvi je bil IM. V Konda: ta še danes ne ve za vzro* ke njegove izključitve, on je odločno zahteval — ne prosil — za zopetni sprejem, za to ko njegova izključitev ni v pravilih utemeljena, a pri konvenciji so na Kržetov predlog, Kendovo zadevo društvu Blavija izročili, kojemu član je Krže in njegovi ožji pajdaši — bili — in tam je stvar mirno v go spodu zaspala in še spi.
Pri vsem tem je pomožni pisar pri Kržetu ostal in je še danes Pri neki odborovi seji je g. Pr, Mladič, predlagal, da Jednota ne more več-Kržetovo lenobo podpirati in da je čas. da se vsegamo-gočni Krže sam dela oprime. A dobro jo je Mladič skupil! Krže ju
rekel, da čez to ima samo nadzorovalni odbor odločevati, drugim pa to ni nič mar! — Predsednik se je skril za svoj “Baar” drugi tako in Krže je zmagovito se k mizi vsedel, ter v Jednotnem glasilu z dne 15. septembra t. 1. št. 9, 8. stran napisal: “. . . da ve, da je baš V Chicagi nekaj članov, kateri si prisvajajo nekako kontrolo nad Jednoto, (?!)) prav kot bi bili sami Jednota. (Noben vladar odločnejše ne govori.) Konvencija jo sklenila, da’se drži pomočnik dot-lje, dokler se nadzorni odbor ne prepriča, da ni več potreben. (Da bo Mr. Krže, nadzornemu odboru lopato peska v oči zabrusil, to smo prepričani, ko to že iz nasled nega vidimo.) Ta kontrola spada torej samo nadzornemu odboru in nikomur drugemu ne. (Ruska du rna.) Človek, kteri ne vidi, kako delo zahteva danez Jednota, (?!) sploh ne more soditi, kaj je potrebno in kaj ne. Za časa izvanredne konvencije je tekoče delo po» čivalo nad jeden mesec. (Zakaj? Saj ni konvencija en mesec trajala!) Konce aprila in začetkom ma ja se je moral sestavljati po Ih* tu' račun, kterega se ne napravi v par dneh.Nato j« bila tridnevna re, vizija, za njo pa konvencija, Pu. konvenciji je zguh[[ -yes toden s
pot’ radi oddaje Jednotine blagajne. (poseti v salonih in k egi an • jem itd.) ker je morala iti tožba; od točke do točke nazaj. (Kam?) Nato je prišla sestava računa za državo. Šele potem sva začela urejevati zaostalo delo. kar pa zopet, ne gre tako naglo. Pred vsem je treba vedno reševati tekoče posle (Imamo gromado pisem od raznih društev, ko se pritožujejo, da na važne zadeve, odgovora po celi mesec ne dobijo.) potem pa. kolikor čas dopušča, stare, (elane su spendirati in izključevati! Kaj ne, Mr. Krže?) Sedanji trimesečni ra čun bode vzel z revizijo vred zopet cel teden.
Pred vsem je treba urediti imenik članov. To je za jedno osebo dela več mesecev, (?!) ker se ve liko časa zgubi s posameznim iz kanjem prošenj. Nekaj prošenj je brez certificatnih številk (ali tudi v glavni knjigi?!) nekaj jih ima pa po dve jednake (obedve suspendirat, pravo izključit!) Če se zahteva red, se mora imeti tudi delavce. (Gotovo, usupatoričen bas, ne dela!) Danes je drugačno delo, kot je bilo nekdaj, (To je resnica! Nekdaj se je delalo, da se je člane pridobilo, a sedaj so dela nasprotno, člani izstopajo in cela društva se uničujejo, ko se jim preneumno vidi, da bi jih ka ki Krže teroriziral povrh pa, da bi ga za to plačevali!) ker imamo že nad (?) 90 društev. Kdor misli, da zamore izdelati vse jedna ose ba. naj se kar zglasi in pride v urad. On mu drage volje prepusti vse skupaj s plačo vred. (Kaj vraga! Mi smo ipa mislili, da Mr. Kr že, samo delo prepusti, a plače ne 1 Zelo šarmantno, res čez vse šar. mantno! Toda mi, ko stvar bolje poznamo, kot ves cenjeni glavni odbor, izjavljamo, da so to Mr
Kržetove fraze in dvojna porcija peska. Čudimo se le, da ni glavni odbor bridke solze pretakal, ko je take, v srce segajoče lementacije poslušal. Dobro, vrlo dobro ste jih dali, Mr. Krže!) Tekočega dela je danes toliko, da ga ne zmore jedna oseba. Da bi pa ta oseba urejevala še delo od ŠTIRIH LET NAZAJ, to je pa nemogoče. (Zakaj samo štirih let nazaj? Zakaj pa ne kar od pričetka Jednote!!) Kdor ne vrjame, naj pride in se prepriča, potem pa govori (Sie! Člani so se šli prepričat, o enaiki priliki, toda Mr. Krže jim ni nič pokazal razven vrata!) Nikakor pa ne gre. da bi kdo sodil, kteri sploh še nikdar urada vidil ni, o delu, koliko ga je in v kolikem ča su se lahko opravi.” (S tem j ti glavni odbor kar z loparjem po jeziku dobil, ko mu Mr. Krže v o-braz pove, da sploh nič ne razume o uradovanju. Taka zaušnica je izdatna, ob jednem pa tudi dokaj sramotilna. Kaj bi ktemi rekel “Gott über die Welt”, ko je prebrisana glavica, ter se ne pusti kar tako v kozji rog ugnati?)
Oglejmo si nekoliko podrobneje Mr. Kržetovo obrambno glasilo :
Mr. Krže trdi, da še je delo pri Jednoti podvojilo. To je laž! Dokaz: Poprej je bila navada, da ju glavni tajnik vsaki mesec ases-ment. društvam predpisal. To delo je bilo sicer nepotrebno, toda ko je bilo tako vpeljano, je moralo biti tudi storjeno; dalo pa je polovico vsega Jednotnega posla, a sedaj tega ni več; tedaj ni delo podvojeno temveč ravno nasprotno. K temu pride še za upoštevati, da ko je Mr. Krže tajniško službo nastopil, je bilo pri Jednoti 78 društev vpisanih, a sedaj, to je 15 septembra jih je bilo 90 torej 12 društev več. torej od kod podvoje no delo? Pa vzemimo, da se je rer delo podvojilo, tedaj kaj ta pomeni za Mr. Kržeta? Nič 1 — Mr. Krže se je na konvenciji v La Salle, izrazil, da se tajniško delo lahko v tre j ih urah vsaki dan odpravi in da mu je drugi čas prost! Tedaj ako se je delo podvojilo, odpravi to Mr. Krže po lastni izjavi lahko v 6 urah, tako da mu >po unijskem delavnem Času še ostaja-dve uri za kegljanje in drugo zabavo. To je logika po lastni Krletovi trditvi. br pribijemo.
Tedaj, čemu pisarniškega pomagača? To je Jednoti v kvar.
Nadalje pravi Mr. Krže, da ima delo od štirih let nazaj. Zakaj pa on ne pove, v kom obstoji tisto de. lo?! Njegovo glavno delo obstoji v tem, da člane, koji mu niso po volji, izključuje, kar se pa bo — ne nad njim, pač pa nad Jednoto maščevalo.
Konečno vprašamo, zakaj da ni v glasilu z dne 15. septembra, mesečni pregled objavljen, kakor je to bilo poprej ? Mi vemo, zakaj da ne ! Kdo vp še?
POSLANO. C!
V	pojasnilo društ. “Adrija” št 3. in S. N. P. Jednoti, ter nje tajniku.
V	10. štev. z dne 15. oktobra* Glasila ‘S. 'N. P. Jednote sem čital spremembe krajevnih društev, ter pri tem našel tudi moje ime in sicer da sem suspendiran. —
Da pa ni temu resnica izjavim danes javno pred društvom in Jednoto, da ni res, da sem suspendiran, kajti suspendiran elan jo-oni, koji ne poravna vse prispevke. ktere je dolžan poravnati. Jaz pa sem poravnal vse prispevke tikajoče se društva in Jednote, po tem pa naznanil društvu pri red ni mesečni seji. da prostovoljno odstopim.
Priporočam onim, koji ne razu. mejo kaj je suspendiranje ali pa prostovoljni odstop, naj le zapustijo odborov stolee, da ne bojo blatili po lažnjivo onega, ki pošteno vse plača, potem pa brez da:, bi koga žalil, odstopi.
Da je zakrivil to dr. tajnik ali pa Jednotin, nevem, zakrivil je e-den izmed teh dveh tičkov.
Toliko v pojasnilo, da ne bpde» te še s kom drugim tako napravil.
Ivan Pajk.
Conemaugh, Pa. P. O. Box 328
*) Za vsebina tega ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo-
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. r. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reuinatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali bozjast, nemočnost v spolnem občevanju, poluči jo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-lezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —
3 Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
\ sa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh Pennsylvania.
Vstauovljena due 16. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No l. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 3 ¡8	”	”
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	”
Blagajnik: i VAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
j Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	”
Nadzorniki j II■ nadzornik: JOSIP CULJKAR,	”	”
I III. ”	1 VAN GL A VIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni \ /1. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor	i ///,	., MARTIN PETRIČ,	”
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,	”	”
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Novo pristopivše društvo “Zaveznik” št. 3, Franklin, P. 0 Conemaugh, Pa.
Andrej Urbas, certf. št. 65: Alozij Krašnar. e. št. 66; Avguštin Samec,, c. št. 67; Anton Stražišar, c. št, 68; Štefan Mahorčič, e. št. 69; Josip Mele, e. št. 70; Anton Zorc. e. št. 71; Ivan Jernejčič, e. št. 72; Josip Bizjak, e. št. 73; Josip Govekar, e. št. 74: Fr Koss, e. št. 75; Ivan Debevc, c. št 76; Anton Mlinar, c. št. 77; Fr Mikše, e. št. 78 ; Josip Modic, c. št. 79: Ernest Si'bert, c. št. 80; Fr Arhar, c. št. 81: Alozij Goli. c. št. 82; Frank Šust eršič c. št. 83: Fr Markič, c. št. 84; Frank Pene, c. št, 85; Josip Kunc, e. št. 86; Alojz Vidovič, c. št, 87; Josip Ule, c. št 88; Frank Žagar e. št. 89; Ivan Martinčič, c. št. 90; Ivan Vičič, c št, 91; Josip Lovko. c. št. 92; M?* ti ja Pirc, c. št. 93; Ivan Medle, c. št. 94: Matija Černetič, c. št. 95; Ivan Božič, c. št. 96; Josip Pavlovčič, e. št, 97: George Ošaben, e, št, 98- Mihael Ošaben, c. št. 99; Frank Ošaben, c. št. 100; Mihael Rot e. št. 101: Ivan Gabrenja, c. št. 102; Anton Gabrenja, c. št. 103; Anton Smigož. c. št. 104; Andrej Meče, e. št. 105; Frank Zaman, e št. 106; M. Šušteršič, c. št. 107; Ignac Cvelbar, c. št. 108; Frank Mlinar, c. št. 109.
* Redna mesečna seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri rojaku Josip Govekar, Franklin, Pa.
Za vsa pojasnila in druge zadeve S. D. P. “Zvez**” obrniti se je na gl. tajnika, koji točno in razločno odgovarja na vsako najmanjše vprašanje.
Denarne pošiljatve naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika Ivan Kukoviča, Box 435, Conemaugh Pa.
Krajevna društva so prošena .naznaniti gl. tajniku natančne naslove uradnikov, da ve pravilno- razpošiljati listine, pravila, ases-inent itd, kajti vse to nridie v kratkem iz tiskarne.
Z bratskim pozdravom	Ivan Pajk.
gl. tajnik. P. O. Box 328
DOPISI IN POROČILA
Cleveland, O. 2. novb. 1908
Čital sem v “Glas Svobode’ kako da Nemci proti Slovencem na Spod. Štajarskem in na Kranjskem nastopajo. To pač ni za ču* di ti, ko se .Slovenec z vsakim drugim rajši pajdaši, kot pa s svojim rojakom. Mislim da ga ni na roda, da bi tako malo skupaj dr* žali in složni bili, kot so ravno Slovenci! In ako se jim neprilika or. drugih narodnosti,], na primes Nemicov, zgodi je pa ogenj v stre-hi, brez da bi pomislili, da so si edino le sami krivi, ko so sovraga gojili med tem, ko so rojaka prezirali. Skoraj bi rekel, da Sloven eu ni složnost prirojena stvar, ter mu leži .že v naravi, da se svoje mu nasprotniku prilizuje, ko b; bil odpor umesten.
Da mojo trditev z dokazi pod prem, evo ti :
V nedeljo 1. novembra sem o-pazil, kako prijazno je Nemec sloVenske igralee maskiral tu Clevelandu, se ve, da ne brezplačno; — ali morebiti iz same naklonjenosti do Slovencev, ali celo do slovenskega naroda sploh? Ali ne bi pravilno bilo, da bi Nemca Slovenec nadomestil, ter bi se koj pokazalo, da že v tej malenkosti Slovenec Slovencu roko podaja, in da kar Nemec — naš sovrag — zasluži naj bi Slovenec — sobrat — zaslužil. Ja na tak način .se pač nam Nemci lahko posmehujejo in iz nas norca brijejo, ko vidijo da Slovenec za prijazni nasmeh Nemca, zanj čez trn in strn gre, a kri do sobrata najzvodeni. Žalostno! Pač ni čuda dogodek v našem glavnem mestu Ljubija^" "ri katerem so Nemci pokazali, koliko jim je Slovenec in koliko spoštovanja le ta vživa. In tako je tu v Clevelandu tudi. Slovenec po imenu, bi najraje, ako bi več ne, vsaj pristni “Švaba” bil, ter se sramuje svojega rojaka, ko ni “tajč”! Nemec ima pri naših rojakih pred nost in mir besedi; in kar je naj
žalostnejše je dejstvo, da naši ro jaki ne vidijo, kaka sramota v .eni leži!
Kako hočmo se nadjati boljših časov, ko ni sloge.med nami? Pa tfi, da bi v tem govoril, ko so po javi ptujega duha med tukajšnih S i vencih že čez vse mere. Pogie dajo se naj lepaki “Slovenskega Sokolskega Društva v Clevelandu, O. ’ Tu se vidi kako lepo je Nemec Slove.ncom priporočan kot Slovenee-rojak! Za poč’t!
Ko pomislimo vse to. kaj preostaja narodnjaku, kateremu srce bije za svoj narod in kateri bi zanj kri in življenje žrtvoval? Nič drugega, kakor da. mora spregovoriti ter zaklicati svojim rojakom: “Niste na pravi poti!” Ni s tem rečeno, da se ne bi smelo za druge narode reklamo delati, saj za to plačajo, toda nikakor ne, da je dotičen Slovenee-rojak, ki vendar ni!
Tebe, dragi mi “Glas Svobode” pa prosim, da nekoliko pozornosti na probujo in zavednosti, tu v A-meriki živečih Slovencev obrneš, kajti poleg socijalizma se narodna zavest ne sme pozabiti.
Pozdrav vsem zavednim, svobo domiselnim in naprednim roja kom.	Menelik III.
Sheboygan, Wis. konc okt. 1908.
Na treki (železnici) delam, pa ko nas je več, tudi več zvemo iz raznih krajev. Tabo nam je pravil en Hrvat, koji je iz West Elisa pri Milwaukee, kako je nekoč oni pop zabavljal čez “Glas Svobode” in čez socijaliste, prioom.nil pa je Hrvat, da ima pop popolnoma molčati, ko smrdi kot. kozel, in da ni vreden, da ga najslabši socijalist pogleda.Bd je za fajmoštva v Kansas City, a je vse okoli njega zasmrdelo, da so njega in njegovo. na Courtu patentirano “sestro” zapodili. Vganjal je razne “burke”, se okrog potepal in ;< Ličanji na trekah delal, da je sebe in “sestro” preživi!, a da gaj
nobeden ne bi poznal, pustil si je brado rasti. In kakor je svetopisemski Soul, Pavl postal, tako se je ta iz Politejo v Gvardjaniča prelevil in sedaj ovce z kozlovo brado pase in uči, kar sam ne ve ruje toliko manj pa po uku živi Nekteri popi nimajo nikoli dosri-denarja a vemo zakaj ga nrimanj-kuje, ko nam je za zgled Politejo — Gvardjanič. “Sestre” stanejo denar in one iz Zagreba, usmiljenke “na potoltu” so prefrigane Kaj ne. bradač?
Konečno, ko nimamo stalnega bivališča, da bi se na prekoristni list “Glas Svobode” naročili, zložili smo $2.00 v podporo listu, ter jih tu priložim.	M. Z
M. Z. Prosimo, da nam naslov pošljete, da Vam pišemo v zadevi tega dopisa.
Ilpra. “Glas Svo."
Gebo, Wyo, 22. okt. 1908 Prosim pripusti mi malo prostora v cenjenemu listu, da nekoliko opišem tukajšne delavske raz mere. Tukaj je nov premogokop “Gebo Coal Mine Co-. ”; dela se neprestano in plača je kakor po celem Wyo. po $3.40 minerji, in basači (loderi) pa po 26 in28c od tofie. Predovniki (schaehter) pre cej zaslužijo, seveda kopači ima jo pa le Co. šiht. Kakor mi je zna no ostane še par mesec o v brez kontrakta. Coal je visok od 12 do 14 čevljev in leži na 20	> 26 de'
gree. a jemlje se ga le 8 čevljev. Organizirani smo precej dobro; katerem ne diši unija mu ni treba sem boditi, ko smo precej sami s' oji. Imeli smo tukaj enega, ko mu ni dišala naša “halla”, a ko je šel naš Comité k superinteden tu, da ako ga ne odstavi gremo na štrajk, je revež dobil 10 dni po-* ritnic ob enem je pa letal od predsednika do zadnjega komitéja s prošnjo, da nej ga sprejmemo, in ko smo ga sprejeli je celi “halli” priznal, da je tak tepec, da ne ve, kaj je unija. Toliko za danes; če bi bil kateri Šlo venec tukaj kje blizo brez dela. naj se tu oglasi Približno 2 leti sem bil sam tukaj sedaj nas je že o ; moja želja je da jih pride še 5, a taki da ne bi bili pretrdi za napredek.
Vsem somišljenikom iskreni pozdrav, Tebi “Glas Svobode” pa obilo predplačnikov.
Anton Budna.
Aurora, 111.
Hello Glas Svobode! Malo ke-daj se čita v tvojih predalih o naši mali Slovenske naselbini, zato pa upam, da mi prostora ne odre-češ. Pred par meseci sem poroča1 o naši britki skušnji in o krizi, ki nas je tako nežno potipala za žep in mošnjo, a sedaj imam lepše in bdljše poročilo za vsacega delavca, ki se veseli dela in jela. C. B. «k Q. tvornice so pričele z delom in vse kaže. da bo boljše. In no, zakaj pa bi ne delali v C. B. & Q ? Vendar v tvornicah, kjer popravljajo stare razbite železnične vo zove in lokomotiva, ne bi smele biti zaprtje. — Iz delavskega sta lišča povzamem da vzrok letoš nje krize je overprodukcija in d.i radi tega je bilo malo dela. Ne vem ali sem črn ali bel. V tukajš nih tvornicah ni bilo nikake nad ali o v e r p r odtok ci j e. Zakaj se pa ni delalo, ko je stotine razbitih kar čakalo za popravilo?
Vprašajte koga drugega!
Kakor rečeno, dela se sedaj sko ro povsod in žlati časi bodo zope*» vladali po “Rorah”. Sedaj se že nekaj kuha za domačo zabavo, katero bodejo rojaki tam začetkom meseca novembra priredili.
Sedaj ie tukaj 20 slovenskih družin, dve ste pa prišli iz starega kraja. Slovenci vsi delajo po raznih tovarnah.
Do sedaj je še vsak delo dobil, ako se je le količkaj zanj potru dil. Sliši, se, da še vedno delavce vposlujejo in da bo dela dovolj za celo zimo.
Cenjeno uredništvo pa napro sim sklepom tega poročila, da m: v listnici uredništva naznani naslov kakega dobrega igralca- na gosli, katerega bi radi povabili, da bi nam zagodel na gosli na gori omenjeni veselici.
S pozdravom na vse zavedne rojake ostajam Vaš Delavec.
GOTOVO ZA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.
$7.50 do $25.00
577-579 BLUE ISLAND AYE.
se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite denar.
Čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine ,vasi trge, mesta-, pomagajo si midselcjto. postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenskč na seli ine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo ¡n blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je industrija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK,
708 So. IO. St., MINNEAPOLIS, MINN.
Zaloga pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
La Provence La Savoie...
.30.000 HP .22.000 HP
New Ycrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAUKICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
r
Rodovitna zemljišča v državi Mien.,an Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aaer.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarova Inire, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti uzorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
IZ STARE DOMOVINE
Ošpice razsajajo epidemično v šolskem okrožju Podzemelj pri Črnomlju. Zbolelo je 87 otrok.
Zloglasni poročnik Mayer se je zopet pripeljal v Ljubljano, toda brez sablje!
V zaporu je porodila dečka
■bivša blagajničarka Marija Križani če va, ki je bila obsojena za radi detomora na smrt na vislice pozneje pa pomiloščena.
Za opeklinami je umrl v Motniku 581etni oženjeni Žagar Matevž Koprivšek. Najbrž si je po neprevidnosti užgal obleko, ko je kadil in ker ni bilo. nobene pomoči, je žalostno končal.
Izstop iz rimsko katoliško cer kve! Josip Marinčič, gozdni delavec iz Gorenja, je 15 okt. pri e. kr. okrajnemi gl varst vu v Postojni naznanil izstop iz rimske kato liske cerkve.
Listi v Zagrebu. Preteklo leto je izhajalo v Zagrebu 105 različ nih časopisov, med njimi 11 dne v nikov. 75 mesečnikom in tednikov ter 19 časopisov, ki izhajajo ob negotovih časih.
Aretiran je bil 17. okt v Ljubljani bivši 38 letni bogoslovec Pran Germovnik, po domače ‘Lon carjev’ iz Vodic, ker je hotel v neki gostilni na Mariji Terezij; cesti posnemati “Mico Kovačevo" a se mn je ponesrečilo. Germovnik je tudi zasledovan v policijski ti-ralnici zaradi suma raznih “do-, brih del”.
Aretacije v Novem mestu. Po
preteku 4 tednov so bili 16. okt na ukaz iz Gradca radi demonstra cij aretovani trgovca Bergant in Burini, kapelnik Poula in županov brat Hans Oigoreutz in težak Ovžin. Povsodi vlada, kakor se vidi izjemno stanje na Slovenskem.
Ljubljana dobi samoslovenske ulične napise. — Deželni odbor kranjski je odbil svoječasno pri tožbo ljubljanskih Nemcev proti samosi o venskim napisom. Od stra-ni dež. odbora torej ni nikake za preko več, da dobi Ljubljana samoslovenske napise.
Run na “Kranjsko hranilnico” je nastal tako- občuten, da so jeli ječati i« tožiti tisti, ki so preje mi slili, da s tem zavodom lahko strahujejo vso kranjsko deželo.
Žena je pobegnila. Ženi vrtnarja Luke Tomšiča pri novem pokopališču pri 'Sv. Križu se je zopet,
in.	to tretjič, zljubilo s svojim o-ženjenimi ljubčkom in očetom 2 otrok Francem Novakom odjadrati v svet. Pustila je možu 4 male otročičke v skrajni bedi. Žalostno to za mater, katera zapusti svojo otroke. Tudi deroča zver svoje mladiče brani, ta pa zapusti svoje meni tebi nič.
Najmrzlejše mesto Evrope je
zadnji čas Ljubljana. Metereolo gična poročila zadnjega in tega tedna dokazujejo to. Niti v Rusiji nimajo tako hladnih dni. kot jih imamo v Ljubljani. Sicer i-majo tudi nekateri dragi kraj’ Avstrije nižjo temperaturo nego ruska mesta Petrograd, Moskva itd., vendar tako nizke topline nima noben kakor Ljubljana. .
Toliko zaplemb menda ni bilo še nikoli na Slovenskem, kakor od usod spolnega 20. sept. sem. Zaplenjeni so skoraj vsi napredni listi kakor “Gorenjec”, Korošec, “Rdeči Prapor” in “Naprej”. V Ljubljani je “¡Slovenski Narod” zaplenjen skoraj vsaki dan. Značilno je le, da ima posebno protekcijo pri državnem pravniku ljubljanski ‘Slovenec’ glasilo škofa Jegliča.
Grozen samomor. V Riemanjih je delavec Ivo Poščie iz Prančič pri Kastvu položil na tla dinamit no p« tron o legel na trebuh, nanje in jo prižgal. Vsega je razneslo. Kose mesa so našli 15 metrov daleč. Iz zapiskov j« bilo razvidno da se je Poščič končal, ker ga bol niška blagajna ni hotela sorejeti v podpornino. Pokojnik je bil naroden mož in splošno priljubljen.
Uboj. V Trstu je 201etni Avrel Persoglia zabodel z nožem 21Iet-•nega čevljarja Jožefa Struma, da mu je prebodel jetra. Strum bo umrl za rano;	,
Uboj. V Trstu je 361etni čevljar Fortunat Fator iz Servinjana 16 avgusta zabodel v trebuh pleskaj ja Karla Pusta’, da je umrl. Ob sojen je bil pred tržaškimi porot niki na 3% leta ječe ter po 1.20 V na dan vdovi umorjenčevi, dokler se ne omoži.
Dvojna smrtna obsodba. V Za grebu sta bila 17. okt. zaradi zavratnega umora obsojena na smrt Agata Kušan in Franc Golubič. Zadnji se je smehljal, ko je čul razsodbo. Obsojena sta umorila neko Pekičko, da bi se polastila njenega denarja.
Trgatev na Dolenjskem je že povsod končana. 'Trškogorci so pridelali tako veliko dobrega vina, kakor že dolgo ne. Belokranjci imajo izborno kapljico. Jako do bro se je posebno obneslo v selniški in metliški okolici, kjer je nova trta prvikrat dobro obrodila Posode primanjkuje tako. da delajo k čebrom pokrove, v k ate ni hranijo vino. Cena je zmerna in j želeti, da pridejo kunci iz dragih krajev.
Ljubljanski škof Jeglič je izdal pastirski list, v katerem obsoja dogodke v Ljubljani. Ali se hoče s tem prikupiti vladi in Nemcem, da bi morda rešili njegovo falitno gospodarstvo? — Škandal!
Napad s samokresom. V Zagrebu je italijanski delavec Luigi de Simon napadel s samokrasom sina podjetnika Jurja Carneluttija, ker mu ta ni hotel izplačati zahtevanega zaslužka. Ustrelil ga je v vrat. da se je zgradil na mestu Nato je ustrelil trikrat na sode lavca Danteja, katerega je zade'i v levo nogo nad kolenom. Zatem je šel v stanovanje Carnelut-tije-vih in streljal na podjetnika in njegovo ženo. Prvega ni zadel, pač pa ženo v trebuh in nogo. Ko je v tem izstreljal samokres, ba sal ga je z novimi patronami. K sreči je prihitel stražnik, ga razorožil in aretiral. Simon je priznal hladnokrvno dejanje, obžaloval da je tako slabo streljal in dejal, da bi bilo treba vse Carneluttijeve postreljati. Ranjenci so vsi težko ranjeni, vendar je upati, da ostanejo pri življenju.
O “ kranjski hranilnici” v Lju. bljani prinaša “Slov. Narod” ob sežne članke, v katerih dokazuje, da je ta zavod, ki se je obogatel ir« se še danes vzdržuje edino le s slovenskim denarjem, glavna opo ra kranjskega nemštva. — Iz lanskega računskega zaključka je razvidno, da je dala ta “šparka-sa” lani skoraj 100.000 kron v strogo nemške namene! Za slovenske zavode nasprotno pa k većemu kakih tisoč kron. — Slovenci so spoznali, kakega gada si redijo na prsih in v zadnjem času so dvignili že nad 7 milijonov kron vlog ter jih naložili v slovenske denarne zavode.
Gc riški nadškof in klerikalci. Klerikalna “Gorica” objavlja na prvem mestu v napadni obliki sle deči komunike: — Knezonadškof proti zvezi kršč. socialcev z liberalci. 13. okt. predpoldne se je poklonila orevzvišenemu knezonad-škofu za njega, god goriška duhovščina ter mu izrekla svoje čestitke. O tej priliki se je premi-lostivi knezonadškof izrazil z o-strirni besedami o žalostni zvezi krščanskih poslancev z liberalno stranko. Obsodil je ta uže znani “škandal” tako. kakor zasluži sama stvar, in dostavil še izrečno željo, da. bi obe katoliški stranki vzajemno se podpiral i in skupno postopali. Navzočim je priporočil naj njegovo obsodbo tega “škandala” in željo po složnem* delo vanju krščanskih strank sporočijo vsi duhovščini. — Pobožna ‘Go rica’ menda niti sama ne čuti, da je dala s to izjavo sama sebi največjo klofuto. Ne le italijanski, temveč tudi slovenski klerikalci so se v goriškem deželnem zboru združili z liberalci, le da so italijanski krščani stopili v zvezo s slovenskimi komaj po imenu svo bodomiselnimi “liberalci” sloven ski klerikalci pa so šli lepo z ita lijanskimi liberalci, ki še k maši ne hodijo. 'Na vsak način je pi kantno, če kdo sam sebe zmerja v svojem lastnem listu.
			asaHess
mm		W^ráWáWÉrdár¿	W3
ćf5
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skotaj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnib žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH THIN EE'S
'Er yNj
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mimo spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdra\o, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj do bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih.
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
d. HERMANEK
633 Blue Island Avenoe. Chicago. IH.
Ostrige, raki, ribe in velika zalega konzerv
Gabriel Vouk. krojač
v Chieagi: naznanja slav. občinstvu, da je. prevzel obrt od ji. M. Erklauca, ter nakupil raznega bl'ga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča
Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave
CHICAGO. ILL.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno iodo.
ISS W. IS Sl.

W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624 do 626 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 9S5
Moja trgovina pohištva je ena največjih na jižno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo nedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Islaud Ave. & 19. ul -
VLOGE $2,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva Iti edina češka državna banka v Chieagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti mamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta: prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
J
FOTOGRAFIJE.
Tel, Canal 6296
kIm 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aliženske l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idelftvoemnaželezn icah. jjAMČENA ZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za S5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
..	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomislipa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in privezek darujemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH CO
509 ATHENAUM B'LD’G, Chicago
Delavec je opravi&sn do vsega produkta, kar ga san producira.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
IzlsLiašerL fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place

Established 1883	— CHICAGO
Phone Canal 287
Zima se bliža. Čas je, da imate zalogo Severovih. Zdravil pri roki.
Ni potreba trpet na tem znamenju nereda v prsib, ozdravljenje in da ee odstrani kašelj v kratkem času > samo par doz isvratnega zdravila, iu to je:
*** J«*»«* if, *»«t»»**«**f
Usas» ari	1
U*#F^
&!««#!<
y PfilCtCiO CENt;
v,, p.sptssce.
'■'■Bil ji slučaj epidemičnega kašlja in Iliri otroki so bili rešeni po rablje n ji, balzama za pljuča. Le dve dozi ste bili porabljeni in kašelj je izginul. Sosedovi o trpeli na kašlju; a niso mogli spali:	dala sem jim kar je ostalo balzama in hvali
se je kašelj odstranil. Vsako bi moral imeti Severov Balzam za pljuča v svoji hiši,
Severova zdravila se prodajajo pri vseh lekarnarjih. Ne jemljite ponaredkov. ^	Zdravniški nasvet zastonj.
Otrpnele mišice.
Ni bolečine, ki bi ne bila dosegljiva z zunanjo rabo zdravila, ki prosegavsa druga, in to je:
Severovo Olje sv. Gotharda.
Zoper natege, odrge, rane, bolne ali trpnjene mišice, piotinin nevralgijo ni boljšega zđraviia. Cena 50 centov
Mogočna tonika.
Cas pride ko vsi rabimo nekako stvar da se nam okrepča sestav, ki je oslabel Ni boljšega zdravila za tako ral c, kot je
Severov
Zivljenski balzam.
Popravi, ves sestav in prinese mladeniško moč jn zdravje. Jako dober zoper potrtost.	Cena 75 centov.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
a®“ -■ ■ ■ -.- -^-=po- ■ ■. ■	==? "©a
j. najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«.
blizo 18. «lice Chicago, 111.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše b'ngo. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC, SKAJ C SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za m®ške obleke. i&~ Oglejte si našo zalogo OBUČE. “IS8
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloonn “Triglav”
redno sveže "Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool" miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, II]
Edward Paucli
------ gostilničar----
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Kloboučnid a obchodnid zbožim vÿpravnÿm
2AKÁZK0VE PRÁd VERUJE SE	508-600
* ZVLAŠTNl' POZORNOST	BLUE ISSAND AVENUE
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre A ve. vogH 18 St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
RAZNO IN DRUGO.
Poveljnik 14. voja v Inomostu
postane podmaršal ,pl. Šchemua. kranjski rojak.
Rodbinska drama. V Lobezu pri Plznu je delavec V. Ježek zadavil svojo ženo in otroka, nato pa zbežal v gozd, kjer se je obesil.
Imenovanje. Naš rojak gosp. Ivan Lavrič, polkovnik v Černovi-cah, je imenovan za brigadirja v Jožefovem na Češkem.
Srbija in Črna gora v nevarnosti? Londonski “Morning Post’’ piše, da je prepričana, da izgubite Srbija in Črna gora svojo neodvisnost, ako bi radi aneksije Bosne započeli vojno proti Avstro-Ogr-ski.
Konec mohamedanskega in srb« skega časopisja v Bosni. Opozieio nalni srbski in mohamedanski časopisi “Srpska Riječ”. ‘Musavat’ “Narod” in “Hitri jet” so prenehali izhajati, ker se jim ne pusti ničesar pisati.
Rusija za Črno oro. Rusija je darovala Črni gori 120brzostrelnih topov, ki prispejo te dni v Bar 50 mitraljez sistema “Maksim” so že izkrcali v Baru. Rusija odpošlje v Črno goro oddelek “Rdečega križa”.
Zaplenjeni patroni. Iz Noviga Sada. poročajo, da po Donavi kri žarijo trije avstrijski monitorji Pri Novem sadu so 14. okt, zaple nili dve jadreniei. Ko so jih pre iskali, so našli v njih tovore ,pa tron. ki jih je poslala poštanska tvrdka Weiss v Srbijo.
Nemški socialni demokratje na češkem so izdali oster protest zo per nemško meščansko obstruira nje volilne reforme v češkem de želnem zboru. Meščansko časopisje zagovarja obstrukcijo in taji da bi bila naperjena proti volilni reformi. A nerodni izgovori le potrjujejo. da je preoreeerip volil ne reforme edini namen.
Uboj. Pri gradnji dunajskega yodoyoda Wizu St. Gallena na Gor. Štajerskem so se 30. junija t 1. sprli slovenski in hrvaški de lavci. Ponoči so se trije hrvašk-delavci priplazili k ležišču Slovencev. Eden je užgal užigalieo da je videl speče, nato pa je Mile Lasič s polenom udaril spečega Slovenca Frana Cejina s tako silo po glavi, da mu jo je zdrobil. La sie je bil obsojen na 4ietno ječo.
Proti slovanskim delavcem na Nemškem. Virtemberška vlada je pozvala trgovinsko in rokodelski zbornico, naj poroča, kako bi se dalo inozemske, posebno slovanske delavce nadomestiti z domačimi.
Taini svetnik pl. Latkoczy, ki
jp zakrivil kot predserto’V uprav nega sodišča v Budapešti znano umazona afero s podkupovanjem je pobegnil v Ameriko ter je naznanil ministerskemu predsedniku da se odpove pokojnimi. Za vlado je afera zelo mučna.
Nemški lasti hvalijo ljubljanskega škofa, ki je izdal pastirski list. v katerem obsoja pobijanje nemških hiš v Ljubljani in imenuje to početje — smrtni greh. — Zdaj pričakujemo samo, da ho ti* di mariborski škof izdal pastirski list. v katerem bo obsodil^ pobijanje slovenskih hiš na Štajerskem in radovedni smo, ali boda tudi njega nemški listi pohvalili..
26.000 kron je podelilo novo ministrstvo ljubljanskim Uršuliui kam, kakor poroča “Slovenec” da ustanove v Idriji gospodinjsko šolo. Če hočejo imeti klerikalci no vo poneumnjevalnico, svobodna jim: bogate Uršulinke jim jo lahko dajo; neumestno pa je, da država prispeva za take zgolj strankarske ustanove. No, zastonj via da tega ni storila.
Umor iz politične mržnje. A Ciersdorfii pri Gleisdorfu na Štajerskem je živel 601 etni Josip Sehrameis, ki je imel svoje politici no prepričanje. Bil je namreč svoi bodomislee. vsled česar je bil v celi občini razupit za “rdečkar ja”. Dne 4. okt. so šli skozi vas romarji. Sehrameis je izjavil, da bi ljudje bolje storili, da ostanejo doma pri nujnem deln. Zaradi tega- so ga klerikalno fanatizirani kmetje napadli. Kmet Winkelba-uer ga je pobil na tla. nakar sta
ga s hlamcem Kaleherjem toliko časa bila po glavi ter ga suvala z noži, da je izdihnil.
Zveza neodvisnih čeških poslan.
cev je v češkem deželnem zboru 15. okt. vložila protest proti a-neksiji Bosne in Hercegovine. Ne to so pričeli Nemci takoj z obstrukcijo. Posl. Wolf je postal tako divji, ker mu je posl. Ilarta vrgel sladkorjeve koščke, da je skočil nad metalca ler ga udaril. Razvil se je splošen pretep. Poslanci so se obmetavali s protokoli, knjigami itd. Deželni maršal je tak « zvonil, da je razbil zvonec. Nemci so metali tudi črnilnike. Ko je prišel končno deželni maršal nazaj v zbornico ter zaključil sejo, zapuščali so raztrgani, opraskani in pobiti poslanci dvorano.
Zagonetna prikazen. Blizu Tesna vrta neka družba za premogom. Pri vrtali so že 400 metrov globoko. Tedaj pa so nenadoma izbruhnili modrikasti plini s tako silo iz notranjosti, da so več metrov dolgi kosi železa zleteli več sto- metrov visoko v zrak ter se pri padcu zarili 3 do 5 metrov globoko v zemljo. Delavci so pravočasno zbežali. Plini dero nepre stano s tako silo iz zemlje, da se nihče ne more približati jami.
Nesreča z zrakoplovom. Nemška poročnika Siirtseh in Hummel sta se vzdignila v zrakoplovu “Her-gesell’ proti severu. Čez par dni so našli v Severnem morju razbit zrakoplov’, o častnikih pa ni sledu,
Železniška nesreča v Rimskih toplicah. Ko se je 19. okt od 7 zvečer vlak št, 862 umaknil pred vlakom št. 822 na levi tir. so šli vsi vozovi po pravem tiru, le službeni voz krenil je na premikalni-ku (Englanderju) na. drugega. — Kako je bilo to mogoče, še ni. dognano. 'Službeni voz se je vsled tega mahoma preobrnil ter pokopa! pod seboj vlakovodjo Ludovika Frassa. Trajalo je nekaj ur, pred-no so ga izvlekli. Bil je mrtev7; v Toki še je krčevito držal vlakov časovnik, kar da slutiti, ¡la ga je ta grozovita smrt. dbTetela v tre-notku. ko je hotel skočit i iz v&za. Zapustil je ženo ter šest še nedoraslih otrok. Vsled nezgode bil je levi tir med Rimskimi toplicami in med Zidanim mostom 6 ur zaprt.
0 pastirskem listu škofa Jegliča piše “Rdeči Prapor”:	Škof
Jeglič je izdal pastirski list, ki s* peča z znanimi ljubljanskimi dogodki. Radovedni smo, kaj povedo klerikalci o tem najnovejšem pastirskem listu. Gospod Jeglič pripoveduje nekaj znanih reči pravi, da je pobijanje šip smrten greh, in govori o slovenskih rudarjih, ki žive na Nemškem. V teh rečeh bi se tudi1 mi izjemoma enkrat strinjali z gospodom knezoškofom v lem smislu, da je za uspešen napredek potreb™ sporazum naro dov. Ve mislimo, »ta bi bila opra-' vičena hegemonija kateregakoF naroda, tudi ne nadvlada Nemcev nad Slovenci, ampak zahtevamo enake pravice za vse. Tega gospod Jeglič ni povedal- in ves njegov pastirski list ima vsled tega- zelo enostransko liee. To se kaže tomboli. če se spominjamo, da so se zgodile v Ljubljani še nekatere druge reci, ki so bile še nekoliko boli resne, kakor razbite šipe. Saj se je streljalo tako blizu ‘-k of i je. da bi gospod Jeglič pač lahko kaj vedel o tem. Ampak za tiste smrtne grehe, ki so se zgodili v nedel jo, nima nobene besede. Kristus je dejal, da se je treba bolj bali boga kakor ljudi. Kdove, če ne sodi bog, da je človeško življenje vsaj toliko vredno kakor šipa? Gospod' Jeglič menda ne misli tako. Seveda, on je “knez" in mora fevdalno čutiti!
Dobra Unijska Gos! il n a«
kjer se
_______________________________dobi
Jos S. Stastny
zek. : Pod vodstvom	_________
650 Blue Island Ave.
Velika Dvorana za društvene in unijske seje. in druga dvoraua za koncerte, ženitve in zabave.
WELKY’S
Restavracija in g
55 2 Blue Island A
CHICAGO
j vogal Loomis in 18. ceste. Tele
MOŠANČI, HRVAŠKO.
Z pozdra. podajam Vam zanimive in eudapoLno dogodbico in prosim, da se v naš cenjeni list v vrsti: ko naj bo vsakemu čitatelju v svarilo pred čudnimi “božjemi čudeži” kateri so se dogajali ne daleč od moje vasi v starim kraju na kranj. ski-hrvaški meji. Čudež vrh čude ža se je pa zgodil ko se je sedaj ta “čudež” iz stare domovine v Ameriko in sicer v Pittsburg, Pa premaknil, seveda, da s tistem na imenom, katerega je doma imel, namreč da laži prenaša in ljudi bega. Vendar pa upam, da tisti ko “Glas Svobode” čita, se ne bo dal varati po njenih sladkih 'besed, ktere zvija semtertja, kot- modras z repom, ko mu na glavo stopiš. Tako se »na zvija, če ji v besedo posežeš in se ti clo zagrozi, da ne boš nikoli zveličan ako se njej po robu postavljaš, — namreč tej božji devici Micki iz Kra-šič, v Dragoše, fara Podzemelj. Vi imenovanem selu je imela sorodnike. ktere je pozneje za lepo svoto. to je za samo tisoč goldinarjev gotovega denarja prevarila ter z eno svojih “devic” pobegnila v Ameriko. To pišem čitateljem v svarilo, da se varujejo naše Marice, kajti ona na čudne načine berači in prosjači, samo da dobi denar. To se zna, kakega duha da je; zase je precej dobrega če kaj dobi ; toda mislim, da, v Ameriki ne bojo tisočaki padali.
Sedaj Vas prosim dragi sobrat-jč, ozrite se okoli sebe in glejte, komu dajate svoj krvavo zasluženi groš. Ne mislite, da si boste z denarjem nebesa pridobili: ne ko duhovnik pravi: daj cerkvi, ne
misli, da če ne daš, da si zato gre- ........____________„ . __________
šil; ne, saj cerkev nerabi denarja.I ne bo jih več. ne Micke ne denar-
nocoj imaš umreti”. Jaz sem bila vesela in glej ! O pol noči vidim zopet eno belo ženo stati poleg moje postelje, in to je bila — smrt. Na to sem umrla. Dva dni pozneje, ko so me hotli nesti na pokopališče, se prehudimi in ustanem, prav zdrava na vsem' telesu, kakor sem bila pred smrtjo. Toda komaj se noč naredi, me nekaj popade in odnese na en pusti, zakleti grad kjer ni bilo žive duše nego golo zidovje, grdo, črno in z mahom poraščeno. 'Neznam, kolika časa sem tam bila, vidio se mi je, da prav dolgo; ko me spe nenadoma prenese nazaj in sedaj spoznani, da me je Marija nosila in mi rekla, da moram ljudi učit ter na pravo vero obračat. Sedaj sem bila en čas pri miru. ko me nekega dne zopet odnese in me spusti na Kranjskem v selo Dragoše blizo Kuipe. Sama nisem vedla, kje da sem, ko me nekaj prime za roko in pelje v eno hišo in ravno v tej hiši so bili moji sorodniki. Ko jim povem, kaj se je zgodilo, se vsi prestrašijo in skoro neverjamejo, al'i ko jim vse dopovem se čudijo in vsi verujejo v me. Sedaj se tukaj ustavim kakor za domačo osebo. pomagam opravljat domača dela in vmes pripovedujem in u-čim'! In glej, kimali se začno pobožni ljudje zbirati okoli mene in poprašujejo za to in ono stvar, katero jim vse natanko razložim.”
Ta dogodek pripoveduje ona sama o sebi, seveda ne brez laži, ktero ne rabi. dokler ne zine.
Tako se je ta prisilna “devica” prikupila svoji rodbini, da so ji vse zaupali, a sedaj, ko so jo spoznali, jo preklinjajo toda vse nič ne pomaga; Micka je odnesla tisoč oldinarjev seboj v Ameriko in
nego kaplanček ga rad ima. Torej dragi, raji ga daj siromaku, kateri si nima zakoga kupit potrebne hrane, in on ti bo rekel: “Bog ti [dati za to!” In ta beseda bo bolj prijetna, nego da duhovnik tri sv maše zate bere; in zakaj to? Za to, ko duhovnik ne bere maše iz srca. temveč ko zna, da bo potem veselo denarje štel, a siromak, ako mu kaj daš. bo iz srca zdibuil proti Bogu in ti se zahvalil: “Bog ti plati stoterokrat!”
Bilo je okoli leta 1903. ko se je prvič slišalo o nekem glasu brez človeka, ki je vse povedal, kar ga je kdo vprašal, naj bo že za kako stvar na tem ali “onim” svetu; pa ne. da bi 'bil tu kak človek, marveč samo glas človeški je bilo. slišati. Nekega zimskega dne je šel en mož iz moje vasi tje. da bi tudi on slišal ta eudtni glas, a ko je tje prišel se je res čtrdil tem glasu, kajti ko je pri neki hiši vprašal, kje je ona hiša. ko se “čudni glas” sliši, so se mu prav debelo smejali in vprašali če se ne moti. On jim pove, kako. da je slišal o nekem “čudežnim glasu”, da vse pove kaj kdo vpraša. Po'veđalo se je možu, da v selu ni nrkaršnega nadnaravnega glasu pač pa je en ptič. kateri umi razne besede zgovarjati. In ko ga še vprašajo, kje je to bedarijo slišal, je mož povedal, da “so gospod fajmošter v cerkvi med pridigo to povedali.” (!!) Ter je še pristavi! da ko je to slišal, mu je srce tako čudno zaigralo, da mora ta glas slišati.
To je zgled, kako duhovniki nevedno ljudstvo varajo in da je tak čudež samonasebi laž debela kot buča.
Ko se je bil ta “glas” zgubil, prišel je v veljavo drugi: koj v nastopnem letu to je 1904 se je slišal glas — zopet prav debela laž in to iz ust Micke. Micka je prišla leta 1904 iz Krašič v selo Dragoše, kakih 20 minut od moje vasi, a ona je trdila, da ni prišla in se ni pripeljala, nego da jo je — Marija mati božja, v svojim naročju- prinesla, in to po smrti, ko je bila Micka umrla. (!)
Kaj si mislite, dragi čitatelji! Sama o sebi takole pripoveduje:
“Ravno sem 17. leto dovršila, ko mi nekega dne glas pride: “Moraš umreti;” in res se počutim slaba, grem v hišo in ležem na posteljo. Ravno o solnčnim zabo-
ja.
Le pazite, dragi čitatelji, da so ne boste kesali, če Vas ta “devica” obišče. — Le ta “devica” Mica, je tudi hodila okoli po drugih vaseh po fari Adlešiče, največ je zahajala v vas Bedenj, kjer je imela svoje dve devici, a jih ne bom tu z imenom imenoval. Ena je kmalu “devištvo” na drog o besila in šla za fantom v Ameriko kteri je bil “listek” poslal. To sc» “device” dokler ni moškega, a se pa kakšen zglasi, hajd za njim. naj bo mlad ali star, naj kaj ima ali pa nič, samo da ima hlače, pa je dober. Ta druga, “devica” se ni mogla omožiti za to je Micki zvesta ostala.
Nekega dne ie po navadi v vasi Bedenj svoje bedarije razkla» dala in med drugem- pripovedova la. da so jo nekoč orožniki zvezati in odvesti hotli. a ko so jo zvezali so verige raz rok padle ter so rekli: “Sedaj pa vidimo, da .[e od Boga poslana, le pustimo jo. ' A komaj je to izgovorila je orožnik res ji za hrbtom stal in vse slišal, nakar reče: “Bomo vi-dli, pojdeš li zmenoj ali ne!” In res je bil čudež, ko je lepo z orož nikom eaplala. da jo je odvel v zapor. Drugi dan so jo izpustili ko so hodili zanjo prosit. Kaj ji je sodnik novedal. ne bom tukaj navedel, a pristavijn, da ko je domu prišla je pravila, da ne ve kje je bila, toliko zna da jako dale« in v eni lepi palači, da se je vse lesketalo od samih biserov in dragocenosti. Tudi je pripodvala, da bo morala vsaki sedmi dan umirat Tako je prišla neki dan k eni njenih de vic, bila je nedelja, in ko je več ljudi vedlo, da pride “Devica-Mica, se jih je veliko zbralo, da bi “čudež” vidli. Ko je naša čudodelna Mica prišla, je šla nepo* sredno v hišo ter rekla, da bo mo rala umreti za sedem ur, in v času ko bo mrtva, morajo biti vsi tihi in mirni; čudila smrt. kaj ne’ To se pravi po naše spat. — V o-menjeni hiši je legla v posteljo in res zaspala, a njene privrženke so rekle da je mrtva ter so rožn: venec molile. Ko še molijo pride mož v hišo ter prestrašeno vpraša, kaj vse to pomeni, nakar so mu razložili o čudežni deklici in so pristavili -da je sedaj umrla za sedem ur. Mož se nasmehne, stopi k postelji in reče polagoma: “Micka vstani”, a ko vidi da ne sliši jo
bo padalo. Micka je na čudež pozabila, vstala raz postelje in odi-šla ne zmenivši se za smrt. Ljudjo so vidli, da jih Hrvatica vara, a ona je vse posvoje zavijala in nekoč rekla eni “devici” koji je oče umrl, da oče ne bo izveHčan ako ne plača 5 gld., moli za njegovo dušo in da popu za eno mašo. To je po moji misli vrhunec bedarije. Kaj bo pop za nebesa storil, ko mašuje samo. da denar dobi!
Sorodnik je bil zbolel in Micka je priliko uporabila, da je tisoč goldinarjev izvabila za kar mu je neke likerje nosila, konečno pa z denarjem v Ameriko pobegnila.
Miekin sosed
Opomba uredništva:	Mi smo
morali Vaš dopis skrčiti, ko je tisti pač pripravu za kake “črne bukve” v kterih so “kolomanovi žegni”, ter smo toliko le objavili, da smo Vaši izrečni želji vstregli, nikakor pa ne v svarilo naših cenjenih čitateljev za katere se ne bo ji mo. da bi se Vaši “devici” na limanice usedli. Zdravi!
NAZDAR ROJAKI! SALOON
z lepo urejenim kegljiščem
Sveže Schcenhofen pivo v sodčkih in buteljkah in drage razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke. Vsem Slovencem
in drugim Slov. sa priporoča.
Anton Mladič,
937 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
RVI DOLAR
P
vade n $
Islastrial Saviags Ban!:
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
prihranjen je samo nena-slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
**	A'**
$
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
V ITALIJO
v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Madero, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki
Cunard Line.
Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parnik i novodobno opremljeni
¿’'•ADMANIA (trojne turbine in vijaki) W AIviTl Alt 1A , največ)! in najlepii paro-
du vidim s,e bližat svojo pokojno rvrime za roko in zakriči nadnjo, mater ter mi reče: “Glej hčerka, da naj se pobere iz hiše, če ne da
CÁR0NIÁ,
brod sveta,
(z dvojnimi vijaki) 663 čer-ljevdolg, in z 20.000 ton vsebinske moči.
Dva naj večja parnika s^eta;
P A DANI A odPlu3e iz New Yorka, 88. no-vAl\vnlA vembra. 7. januarja in 18. fe-bru ar ja.
P ARM ANI A odpluje iz New Yorka 21.
AIMTlAi" I A januarja in 4. marca.
V Ozore. Madera, Gibraltar, Genova, Neapol, Aleksandrijo,Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600	,,
Ponnania z 10.000 Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CllNARD parobrodu o društvo, L. t. d.
F. G. WHITING, Mgr. West, Dept.,
S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
Dr. Richters
PAINEXPELLHr
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več
Dr. Richterjev Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih innačlenkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
F. Ad. Richter C& Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
I Pijte najboljše pivo
S Peter Schoenhoffen Brewing Co. S
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ako potrebujete LEPO DELANO in TRPEŽNO OBLEKO ali SUKNJO za sebe ali sima obrnite se na nas; mi jih imamo in sicer
Za možke obleke in suknje od
$10.00«. $30.00
Za dečke obleke in suknje od
$5.00 i» $12.00
BLUE ISLAND AVE. vogal 14. cesta