Spolno nadlegovanje na obmocjih nocnega življenja v Pomurju TINKARA BULOVEC, KATJA EMAN Povzetek Obmocja nocnega življenja, ki vkljucujejo bare, klube in restavracije, predstavljajo priložnosti za razlicne oblike fizicnega, psihicnega ali spolnega nasilja in/ali zlorab, ki so na omenjenih krajih pogosto pogojene z zlorabo alkohola, tako s strani storilca, kot tudi žrtve. Namen prispevka je predstavitev pojavnih oblik spolnega nadlegovanja, s poudarkom na pojavnosti tovrstne problematike na obmocjih nocnega življenja v Pomurju. Spolno nadlegovanje se pojavlja v razlicnih oblikah in vkljucuje verbalna in neverbalna vedenja, ki so do žrtve žaljiva, sovražna ali ponižujoca in se nanašajo na žrtvin spol, izražanje spola ali spolno usmerjenost. Dejanja spolnega nadlegovanja vkljucujejo izkazovanje neželene spolne pozornosti, dajanje komentarjev, prikazovanje ali razpošiljanja vsebine povezane s spolnostjo kot tudi neželeno dotikanje in ponavljajoce prošnje za spolni odnos, kar v skrajnih primerih lahko rezultira s poskusom ali storitvijo posilstva. Obstojeci podatki o številu incidentov spolnega nadlegovanja predstavljajo le vrh ledene gore, saj žrtve incidentov spolnega nadlegovanja najveckrat ne prijavljajo pristojnim organom, kar vodi v pojav temnega polja neprijavljene kriminalitete. Na slednje vpliva tudi pojav pandemije COVID-19 in spremljajoci varnostni ukrepi, ki so povzrocili, da so se zabave mladih preselile iz javnih prireditev in lokalov v zasebne prostore. (Mladi) Pomurci se tako v domaci regiji, kot drugod po Sloveniji, udeležujejo razlicnih dogodkov v casu nocnega življenja in so posledicno (lahko) žrtve razlicnih oblik (spolnega) nadlegovanja, o cemer avtorici razpravljata v clanku. Kljucne besede: nocno življenje, spolno nadlegovanje, Pomurje, Slovenija Naslov avtoric: Tinkara Bulovec, raziskovalka na evropskem projektu SHINE; študentka doktorskega študijskega programa Varstvoslovje, Fakulteta za varnostne vede UM, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, tinkara.bulovec@fvv.uni-mb.si dr. Katja Eman, izredna profesorica za kriminologijo, Fakulteta za varnostne vede UM, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, katja.eman@fvv.uni-mb.si Sexual harassment in nightlife entertainment spots in Pomurje TINKARA BULOVEC, KATJA EMAN Abstract Nightlife areas, including bars, clubs, and restaurants, provide opportunities for various forms of physical, psychological, or sexual violence and/or abuse, which are in these places often conditioned by alcohol abuse by both the perpetrator and the victim. This paper aims to present the manifestation of sexual harassment, emphasizing the occurrence of such issues in Pomurje nightlife areas. Sexual harassment occurs in various forms and includes verbal and nonverbal behaviours that are offensive, hostile, or degrading to the victim and are related to the victim’s gender, gender expression, or sexual orientation. Acts of sexual harassment include unwanted sexual attention, making comments, displaying or distributing sexually related content, unwanted touching, and repeated requests for sexual intercourse, which in extreme cases may result in attempted or committed rape. Existing data on the number of sexual harassment incidents represent only the tip of the iceberg, as victims most often do not report incidents of sexual harassment to the competent authorities. Mentioned leads to the emergence of a dark field of unreported crime. The latter is also affected by the outbreak of the COVID-19 pandemic and the accompanying security measures, which have caused young people’s parties movement from public events and bars to private spaces. (Young) Pomurje residents participate in various events during the nightlife, both in their home region and elsewhere in Slovenia. Consequently, they can (possibly) become victims of different forms of (sexual) harassment, which the authors discuss in the article. Keywords: nightlife, sexual harassment, Pomurje, Slovenia Correspondence address: Tinkara Bulovec, raziskovalka na evropskem projektu SHINE; študentka doktorskega študijskega programa Varstvoslovje, Fakulteta za varnostne vede UM, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, tinkara.bulovec@fvv.uni-mb.si dr. Katja Eman, izredna profesorica za kriminologijo, Fakulteta za varnostne vede UM, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, katja.eman@fvv.uni-mb.si 1. Uvod Spolno nadlegovanje, ki vpliva na širok nabor ljudi in v primerjavi z drugimi oblikami diskriminacije prizadene najvecji delež prebivalstva (Bargh, Raymond, Pryor in Strack, 1995, Stop street harassment, n. d.), vkljucuje kakršnekoli oblike »nezaželenega verbalnega, neverbalnega ali fizicnega vedenja spolne narave«, ki imajo »ucinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastrašujocega, sovražnega, ponižujocega, sramotilnega ali žaljivega okolja« (Direktiva Sveta Evrope 2004/113/ ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju nacela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (v nadaljevanju Direktiva 2004/113/ ES, 2004)). To definicijo povzema tudi Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 5. julija 2006 o uresnicevanju nacela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (v nadaljevanju Direktiva 2006/54/ ES, 2006). Spolno nadlegovanje se lahko pojavi med osebami istega ali nasprotnega spola in je usmerjeno tako proti ženskam kot tudi moškim (United Nations Secretariat, 2008). Spolno nadlegovanje se pojavlja v razlicnih oblikah in na razlicnih lokacijah in ga lahko obravnavamo kot del družinskega nasilja ali pa se pojavi v bolj posplošeni obliki kot spolno nadlegovanje na javnih krajih (Ahmed et al., 2014). Seznam vedenj, ki potencialno predstavljajo spolno nadlegovanje, je prakticno nemogoce v celoti sestaviti, saj v naprej ni možno predvideti vseh dejanj in situacij v katerih se osebe znajdejo in po definiciji ustrezajo spolnemu nadlegovanju. Dodatno pa je za opredelitev vedenja kot spolno nadlegovanje potreben vidik nezaželenosti, ki temelji na individualni odlocitvi posameznika, proti kateremu je spolno nadlegovanje usmerjeno (Robnik, 2009). Grossman (2008) izpostavlja pomembnost individualnega zaznavanja dolocenega dejanja in kot primer navaja, da nekatere ženske dojemajo spolno nadlegovanje kot vdor v njihov osebni prostor, druge pa uživajo v namenjeni pozornosti. Vprimerih obojestransko hotenih in zaželenih ravnanj, ki bi po definiciji lahko pomenila spolno nadlegovanje, o spolnem nadlegovanju ne moremo govoriti, saj manjka zgoraj omenjen vidik nezaželenosti (Robnik, 2009). Burn (2019) povzema in dopolnjuje tripartitni model spolnega nadlegovanja po Fitzgerald et al. (1997), ki v osnovi opredeljuje tri vedenjske razsežnosti spolnega nadlegovanja na delovnem mestu: na spolu temeljece nadlegovanje (angl. gender harassment), neželeno spolno pozornost (angl. unwanted sexual attention) in spolno prisilo (angl. sexual coercion). Glede na navedeno, med fizicna ravnanja spolnega nadlegovanja spadajo »nezaželen fizicni stik, dotikanje, trepljanje, šcipanje, prisilni spolni odnos« (Harris, 1997 v Jogan, 2000, str. 591). Robnik (2009, str. 9) v to kategorijo uvršca tudi dejanja »drgnjenja ob telo osebe, dotikanjaosebnih oblacil, las, telesa, masaže vratu, ramen, objemanja, poljubljanja« kot tudi telesne stike po že koncanem razmerju. Iz rezultatov raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice (angl. European Union Agency for Fundamental Rights [FRA], SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU 2014) izhaja, da je fizicne oblike spolnega nadlegovanja kot so neželeno dotikanje, objemanje in poljubljanje, utrpelo 29 % žensk starejših od 15 let. Kot verbalno spolno nadlegovanjelahko opredelimo »nedobrodošlo osvajanje, predloge v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti, ponavljajoce se predloge za druženje zunaj delovnega mesta, žaljivo spogledovanje, sugestivne pripombe, namigovanja ali opolzke komentarje« (Harris, 1997 v Jogan, 2000, str. 591). Robnik (2009, str. 9) navaja, da se opolzki komentarji »nanašajo na oblacenje, telo ali videz osebe«. Kot verbalno nadlegovanje pa opredeljuje tudi »naslavljanje osebe s ´punci, bejba, srcek, miška, cukrcek, mucek` in podobno«. Verbalno spolno nadlegovanje je, po podatkih FRA (2014), utrpelo 24 % žensk starejših od 15 let. V kategorijo dejanj neverbalnega spolnega nadlegovanja sodijo vedenja, ki vkljucujejo »kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik, predmetov ali besedil, pohotne poglede, žvižganje ali spolno sugestivne geste« (Harris, 1997 v Jogan, 2000, str. 591), »(raz) pošiljanje elektronskih sporocil, pisem, telefaksov in drugih materialov s spolno vsebino« kakor tudi »strmenje v dele telesa osebe, tesno približevanje osebi, kadar govorimo (npr. nagibanje cez hrbet sedece osebe)« (Robnik, 2009, str. 9). Po podatkih FRA(2014) je 11 % žensk starejših od 15 let porocalo o neverbalnem nadlegovanju, ki je vkljucevalo tudi spletno nadlegovanje – prejemanje nezaželenih, žaljivih eksplicitnih e-mailov in sporocil ali neprimerno osvajanje na družbenih omrežjih. Vpovezav s spolnim nadlegovanjem smo v tuji literaturi našli dva termina, ki se nanašata na spolno nadlegovanje na javnih kraji, vendar še nimata povsem standardizirane opredelitve – ulicno nadlegovanje (angl. Street harassment) in nadlegovanje, ki ga storijo neznanci (angl. Stranger harassment). Pri slednjem storilec, v nasprotju z drugimi oblikami spolnega nadlegovanja, obicajno ni znan žrtvi, kar je razvidno tudi iz samega izraza (Fairchild in Rudman, 2008). Organizacija Stop street harassment3 v definiciji iz leta 2015 kot ulicno (spolno) nadlegovanje oziroma na spolu temeljece ulicno nadlegovanje opredeljuje nezaželene pripombe/komentarje, kretnje/gibe, in druga dejanja prisiljenja nepoznane osebe na javnem mestu, ki so storjena brez soglasja osebe kateri so namenjena in se nanašajo oziroma so usmerjena proti tej osebi zaradi njihovega dejanskega ali dojetega spola, njihovega izražanja spolna ali spolne usmerjenosti. Ulicno nadlegovanje vkljucuje neželena dejanja kot so žvižganje, pohotno gledanje osebe, seksisticno, homofobicno ali transfobicno4 blatenje, vztrajno poizvedovanje o imenu, telefonski številki ali drugih 3 Stop Street Harassment [SSH] je volonterska neprofitna organizacija, ki se ukvarja z dokumentiranjem stanja in se, preko javnega izobraževanja in mobilizacije skupnosti, posveca koncanju na spolu temeljecega ulicnega nadlegovanja po svetu (UC San Diego Center on Gender Equity and Health, 2019). 4 »Transfobicno nadlegovanje lahko razumemo kot ustrahovanje ali nadlegovanje zaradi spolne identitete ali izraza posameznika, v primeru, ko se samoopredeljeni spol posameznika« »razlikuje od njegovega dodeljenega spola in/ali zato, ker njegov videz ali obnašanje nista v skladu z družbenimi normami spolnih vlog« (Milnes et al., 2015, str. 7). podatkih osebe (kot na primer kraj kamor je oseba namenjena) kot tudi naslavljanje osebe na spolni nacin, pripombe in zahteve, ki se lahko stopnjujejo do razkazovanja, javnega masturbiranja, otipavanja, spolnega napada in posilstva tudi po tem, ko je oseba na katero se doticna dejanja nanašajo to jasno zavrnila. Osebe so v kontekstu ulicnega nadlegovanja lahko nadlegovane tudi zaradi drugih dejavnikov kot so rasa, nacionalnost, verska pripadnost, invalidnost ali socialni sloj. V dolocenih primerih so lahko posamezniki tarca nadlegovanja zaradi kombinacije vec zgoraj omenjenih dejavnikov (Stop street harassment, n. d.). Bowman (1993, str. 575) opredeljuje ulicno spolno nadlegovanje neznancev, pri cemer poudarja, da se tovrstno ulicno nadlegovanje pojavi, ko eden ali vec neznanih moških nagovori eno ali vec žensk na javnem mestu, ob eni ali vec priložnostih tako, da moti oziroma poskusi pridobiti žensko pozornost z govorjenjem ali dejanji, ki so eksplicitno ali implicitno spolna in so za žensko nedobrodošla. Tak jezik vkljucuje, ampak ni nujno omejen na: sklicevanja na moške/ženske spolne organe, dele telesa ali spolne aktivnosti; zahtevo po spolnosti; oznacevanje (z besedami ali dejanji) »tarce nadlegovanja« za objekt spolnega poželenja; uporabo besed, ki ob izreku povzrocijo škodo ali po naravi pogosto izzovejo nasilen odpor tudi, ce se nadlegovana oseba sama ni odzvala z nasiljem. Ulicno nadlegovanje Kearl (2014) opredeljuje kot nezaželene interakcije med tujci na javnih krajih, ki so povzroceni zaradi dejanskega ali zaznanega spola, spolne usmerjenosti ali izražanja spola in nadlegovano osebo motijo, jezijo, ponižujejo ali strašijo. Ulicno nadlegovanje lahko poteka na ulicah, v trgovinah, na javnih prevozi, v parkih ali na plažah in vkljucuje od verbalnega nadlegovanja, razkazovanja, sledenja, otipavanja do posilstva. Od spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ali v domacem okolju se razlikuje po tem, da le-tega izvajajo neznanci na javnem kraju, kar pomeni tudi manjšo pravno zašcito žrtev (Kearl, 2014). V prispevku bomo predstavili preliminarne rezultate raziskave o pojavnosti spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja v Sloveniji, cemur bomo dodali ugotovitve delno strukturiranih intervjujev s posamezniki iz Pomurja. V razpravi prispevka bomo preliminarne ugotovitve primerjali z ugotovitvami tujih raziskav. V zakljucni razpravi pa bomo podali predloge za nadaljnje raziskovanje spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja. 2. Obmocja nocnega življenja Nocno življenje predstavlja eno od najpomembnejših prostocasnih dejavnosti mladih v mnogih zahodnih državah, ki pa je izmed oblik preživljanja prostega casa med bolj kriticnimi, saj lahko vodi v širok spekter zdravstvenih in socialnih težav, vkljucno z uživanjem alkohola in drog, antisocialnega vedenja in kriminalitete (Stuart in Hughes, n. d.; Košir, 2013; Calafat, Juan, Becońa in Mantecón, 2008). Rast nocnih ekonomskih dejavnosti je v mnogih mestih povzrocila povecano zaskrbljenost zaradi povezane kriminalitete in motenj za okolico, predvsem z alkoholom povezanega nasilja (Maguire in Nettleton, 2003). Zmanjšanje škode, povezane z alkoholom, predvsem pri mladih, je glavna prednostna naloga v Evropi. Glede na SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU teorijo rutinskih dejavnosti uživanje alkohola oziroma opitost vpliva na zmanjšano zmožnost nadzorstva žrtve kar zlasti ob prisotnosti motiviranega storilca zvišuje verjetnost, da bo oseba postala primerna tarca (Clodfelter, Turner, Hartman in Kuhns, 2008). Nasilno vedenje, povezano z udejstvovanjem v nocnem življenju, je problem, ki še posebej prizadene mlajše skupine prebivalstva. Calafat et al. (2011) so v devetih evropskih mestih preucevali nasilno vedenje med mladimi, ki se pogosto udejstvujejo v aktivnostih nocnega življenja (n = 1363). Ugotovili so, da so bili mladostniki najpogosteje udeleženi v dejanjih, ki so vkljucevala fizicno obracunavanje (pretep) (v 11,4 % dekleta in 28,4 % fantje). Vangleški raziskavi so Allen, Nicholas, Salisbury in Wood (2003) preucevali nasilna dejanja (napade in poškodovanja), ki so jih izvršili žrtvi nepoznani storilci (n = 511) ter nasilna dejanja žrtvam poznanih storilcev (n = 442). Ugotovili so, da je najpogostejši kraj za nasilje neznancev v pubu ali klubu (38 %), nasilje med poznanimi osebami pa se skoraj v enakem obsegu odvija na ulici (25 %) ter v pubih ali klubih (23 %). Podobne ugotovitve navajata tudi Maguire in Nettleton (2003), ki sta analizirala incidente v Cardiffu (Wales) (n = 4792). Ugotavljata, da je bila vec kot polovica incidentov povezana s pubi ali klub, v notranjosti katerih se jih je zgodilo 30 %, zunaj v neposredni okolici pa 21 %. Vecina preostalih incidentov je potekala drugod po ulicah (34 %). Calafat et al. (2009) so opravili raziskavo med rednimi obiskovalci obmocji nocnega življenja v devetih evropskih mestih o uporabi transportnih sredstev za dostopanje do obmocji nocnega življenja. Porocali so o visokih vedenjskih tveganjih v povezavi z aktivnostmi nocnega življenja zlasti v primerih, ko je posameznik prevažal drugo osebo pod vplivom drog ali alkohola, kar se je v mesecu pred raziskavo zgodilo kar v 37,21 %. Uživanje alkohola je povezano s pojavom spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja, kjer se od žrtev, predvsem žensk, pricakuje toleriranje spolnega nadlegovanja zaradi splošno sprejete kulture sprejemanja tovrstnih vedenj (Mellgren, Andersson in Ivert, 2017). Zaradi veljave dolocenih »spolnih norm« na obmocjih nocnega življenja je s tem pogojevana tudi socialna udeležba predvsem mladih žensk, na nacin, da ženska v priljubljene lokale lažje vstopi v primerih, ko je spogledljiva ter urejena na »atraktiven« nacin (Grazian, 2008), kar ob upoštevanju teorije rutinskih dejavnosti, lahko izpolnjuje element primernosti tarce. Watts in Zimmerman (2002) opozarjata, da je za spolno nasilje znacilno, da družba krivdo za dejanje namesto storilcu pripisuje žrtvi, bodisi zaradi njenega oblacenja ali vedenja. Posledicno za mnoge obmocja nocnega življenja tako ne predstavljajo obmocja zabave in socialne vkljucenosti (Grazian, 2009). 3. Raziskava Raziskava se je nanašala na spolno nadlegovanje na obmocjih nocnega življenja v Sloveniji. Za namen preliminarne validacije raziskovalnega instrumentarija in pridobitve preliminarnih rezultatov o pojavnosti in razsežnostih spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja v Sloveniji smo preko družbenih medijev razposlali prošnjo za sodelovanje v spletni anketi o spolnem nadlegovanju na obmocjih nocnega življenja. Preliminarno raziskavo smo po principu snežne kepe opravili s pomocjo anketnega vprašalnika, ki smo ga ustvarili v spletnem orodju 1KA. Za namen preliminarne raziskave je bil vprašalnik dostopen od 10. 11. 2020 do 20. 11. 2020. Dodatno smo, z namenom pridobitve podrobnejšega vpogleda v tovrstno problematiko na obmocju Pomurja, opravili tudi »online« delno strukturirane intervjuje s posamezniki iz Pomurja. 3.1 Opis raziskovalnih metod Za pripravo anketnega vprašalnika in predloge delno strukturiranega intervjuja smo najprej opravili temeljit pregled in analizo tuje in domace literature, podrocne zakonodaje in porocanja medijev o problematiki spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja. Iz podrocja splošnih spoznanj o spolnem nadlegovanju smo z metodo dedukcije splošne ugotovitve implementirali na obmocja nocnega življenja, kar je predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovalno delo. 3.2 Predstavitev raziskovalnega instrumentarija – sklopi vprašanj Vprašalnik je poleg demografskih vprašanj vseboval vprašanja, ki jih lahko razdelimo v sledece sklope: -udejstvovanje na obmocjih nocnega življenja (pogostost obiskovanja lokalov in zabav, kraj, vrsta zabav, s kom se udejstvujejo na obmocjih nocnega življenja), -uživanje alkoholnih pijac in drugih psihoaktivnih snovi na obmocjih nocnega življenja, -prepoznavanje dejanj spolnega nadlegovanja v splošnem, -prepoznavanje in zaznavanje dejanj spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja, -osebne izkušnje s spolnim nadlegovanjem na obmocjih nocnega življenja, -podrobnejše informacije o doživetem dogodku spolnega nadlegovanja in soocanju z dogodkom, prisotnost pric in morebitna naznanitev dogodka drugim osebam in/ali organom pregona. Dodatno smo zaradi pojava pandemije COVID-19 ob zavedanju stanja, da je vecina lokalov in pubov zaprla svoja vrata, dodali vprašanje o zasebnih druženjih in zabavah. Namen tega vprašanja ni bilo preverjanje upoštevanj dolocb namenjenih preprecevanju širjenja korona virusa temvec smo želeli izpostaviti, da omenjen nacin druženja in preživljanja prostega casa ne izkljucuje možnost pojava spolnega nadlegovanja. 4. Rezultati preliminarne raziskave 4.1 Demografski podatki anketirancev V preliminarni raziskavi je sodelovalo 175 posameznikov, 60 (34,3 %) moških in 115 (65,7 %) žensk5, ki so bili v povprecju stari 37,35 ± 10,84 let. Najvec anketirancev je bilo v casu izpolnjevanja ankete v partnerski zvezi (44,6 %), sledili so anketiranci samskega stanu (38,3 %) in poroceni (14,9 %). Skoraj polovica anketirancev (49,7 %) je bila v casu izpolnjevanja ankete dijak ali študent, sledili so anketiranci, ki so bili zaposleni (38,9 %) in 5 Pri pojasnjevanju rezultatov preliminarne raziskave so izrazi, ki so zapisani v slovnicni obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo za oba spola. SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU samozaposleni (4,6 %). Najpogostejša dosežena stopnja izobrazbe anketirancev je bila nižja poklicna ali srednja poklicna šola (38,3 %). Sledi so anketiranci, ki so imeli dokoncano 1. stopnjo visokošolskega izobraževanja (27,4 %) in 2. stopnjo visokošolskega izobraževanja (14,9 %). Anketiranci so najpogosteje bivali na vasi (38,3 %), sledili so anketiranci iz vecjih mest (17,7 %) in v podobnih odstotkih anketiranci iz predmestji, manjših (po 14, 9 %) ter srednje velikih mest (14,3 %). Vec kot polovica vprašanih je bivala v družinskem gospodinjstvu (61,1 %). Najpogosteje so na anketo odgovorili posamezniki iz Gorenjske (41,7 %) in Osrednjeslovenske regije (27,4 %). Razporeditev anketirancev v ostalih slovenskih regijah pa je bila sledeca: Savinjska regija (8,6 %), Podravska regija (6,3 %), Jugovzhodna Slovenija (5,1 %), Goriška in Pomurska regija (po 2,9 %), Spodnjeposavska regija (1,7 %), Obalno – kraška in Zasavska regija (po 1,1 %) ter Notranjsko – kraška in Koroška regija (po 0,6 %). 4.2 Udeleževanje obmocjih nocnega življenja Na odgovor o udejstvovanju v nocnem življenju – obisk lokalov, obisk zabav v lokalih, obisk zasebnih zabav je pritrdilno odgovorilo 93,9 % vprašanih. Ugotovitve preliminarne raziskave, ki se navezujejo na nacin udeležbe v nocnem življenju so predstavljene v sledecih alinejah. • Vprašani so pri vprašanju »s kom se udejstvujejo v nocnem življenju« najpogosteje izbrali odgovor s prijatelji (89 %), cemur so sledili odgovori s partnerjem (38,2 %), s sošolci (26,6 %) in s sodelavci (10,3 %). Najmanj pogosto so anketiranci izbrali odgovor, da lokale in/ali zabave obiskujejo sami (5,1 %). • Anketirancem smo navedli vecje slovenske kraje in jih prosili, ce izberejo kje se najpogosteje udejstvujejo v nocnem življenju. V 75,5 % je bila kot kraj udejstvovanja v nocnem življenju navedena Ljubljana, kot drugi najpogostejši kraj udejstvovanja v nocnem življenju pa so anketiranci navedli Kranj (27,9 %). Prikaz razporeditve udejstvovanj v nocnem življenju prikazuje slika 1. Poleg krajev oznacenih na sliki 1 so anketiranci navedli, da se v nocnem življenju udejstvujejo tudi v Kamniku, okoliciŽirovnice, Portorožu, v Trbovljah ali Hrastniku ter na Vrhniki (po 0,6 %). • Predvidevali smo, da bo gostota dogajanja v Ljubljani najvecja zato smo vprašanim, ki so navedli, da se udejstvujejo v nocnem življenju v Ljubljani, zastavili dodatno vprašanje o obiskovanju zabav in lokalov na tem obmocju. Izmed vprašanih, ki se zabavajo v Ljubljani, jih je 73,3 % navedlo center Ljubljane (v okolici Kongresnega trga). Druga najpogostejša lokacija udejstvovanja v nocnem življenju v Ljubljani je bilo staro mestno jedro (42,2 %), cemur so sledile zabave v zasebnih prostorih (38,8 %), na Gospodarskem razstavišcu (18,1 %), na Metelkovi in v njeni okolici (14,7 %) ter zabave v študentskih domovih in njihovi okolici (17,2 %). Kot možno lokacijo v Ljubljani za udejstvovanje vnocnem življenju so anketiranci navedli še Stožice, Šiško in Tivoli (po 0,6 %). 2,9 % jih je pri tem vprašanju dodatno izpostavilo, da ne zahajajo na zabave v Ljubljano. • Zanimalo nas je, kakšne vrste zabav se anketiranci udeležujejo. Med odgovori je najvec anketirancev izbralo, da se udeležujejo zasebnih zabav/ praznovanj (57,9 %), sledil pa je odgovor, da obiskujejo zabave v klubih kjer predvajajo moderno, plesno glasbo (57,0 %). Vprašani, ki se udeležujejo zabav in/ali obiskujejo lokale, zahajajo tudi na: • zabave v klubih kjer predvajajo balkansko glasbo (43,0 %), • vaške veselice (41,1 %), • zabave v klubih kjer predvajajo slovensko glasbo (26,2 %), • techno, rave zabave (17,8 %), • ni važno kakšno glasbo predvajajo (20,6 %), • zabave v klubih kjer predvajajo metal glasbo (4,7 %) in • drugo, kjer so navedli rock koncerte (1,9 %). • Pogostost udejstvovanja v nocnem življenju variira glede na vrsto udejstvovanja. Najpogosteje se vprašani zabav v klubih (50 %), vaških veselic (56,4 %) in zasebnih zabav (55,7 %) udeležujejo nekajkrat letno. Pogostost obiskovanja lokalov je bolj razpršena med odgovori nekajkrat letno (36,4 %), dva do trikrat mesecno (21,4 %) in enkrat mesecno (15 %) (tabela 1). Tabela 1: Pogostost udejstvovanja v nocnem življenju – obisk lokalov in zabav. (%) obisk lokalov obisk zabav v klubih (z glasbo in možnostjo plesa) obisk vaških veselic obisk zasebnih zabav nikoli 7,9 17,9 32,9 6,4 nekajkrat letno 36,4 50,0 56,4 55,7 enkrat mesecno 15,0 12,9 5,0 19,3 dva do trikrat mesecno 21,4 15,0 3,6 15,0 enkrat tedensko (med tednom) 0,7 0,7 0 0 enkrat tedensko (med vikendom) 5,7 1,4 1,4 0,7 enkrat tedensko (ne glede na dan) 3,6 2,1 0,7 2,9 veckrat v tednu 7,9 0 0 0 vsak dan 1,4 0 0 0 Vir: lasten SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU Anketirance smo vprašali, ali in kako pogosto v nocnem življenju uživajo alkohol, tobak in psihoaktivne snovi. • Najvec vprašanih je odgovorilo, da alkohol v casu udejstvovanja uživajo pogosto (27,9 %), skoraj enak delež anketiranih pa je navedlo, da alkohol uživa vsakic (27,1 %). 12,1 % anketiranih je navedlo, da tekom udejstvovanja v nocnem življenju alkohola ne uživajo. Preostanek vprašanih alkohol uživa obcasno oziroma redko. • Skoraj dve tretjini vprašanih (59,3 %) je navedla, da v casu nocnega življenja ne posega po tobacnih izdelkih. Vsakokratno konzumiranje tobacnih izdelkov navaja 18,6 % vprašanih. Dodatno, 7,9 % navaja pogosto konzumiranje tobacnih izdelkov. Ostali anketirani navajajo, da po tobacnih izdelkih v casu nocnega življenja posežejo redko (11,4 %) oziroma vcasih (2,9 %). • Med prepovedanimi drogami anketirani obiskovalci nocnega življenja najpogosteje navajajo redko konzumacijo marihuane (12,1 %), obcasno in pogosto uporabo le-te pa je navedlo po 4,3 % anketiranih. Med drugimi psihoaktivnimi snovmi, ki jih uživajo anketirani obiskovalci nocnega življenja so še kokain (redko 2,1 %, pogosto 2,1 %), redko ekstazi (ter njegovi derivati) (3,6 %) ter druge (neopredeljene) psihoaktivne snovi (redko 2,3 %, pogosto 1,6 %). Velika vecina (95 %) anketiranih obiskovalcev nocnega življenja zgoraj omenjenih drog ne uživa. 4.3 Spolno nadlegovanje na obmocjih nocnega življenja Anketiranci menijo, da spolno nadlegovanje predstavljajo sledeca vedenja: • verbalno siljenje k spolnosti (88,6 %), • neželeno poljubljanje (88,6 %), • posilstvo (87,1 %), • neželen fizicni stik (85,7 %), • neželeno objemanje (82,1 %), • spolno sugestivne geste (74,3 %), • kazanje spolno sugestivnih fotografij (73,6 %), • neprimerni komentarji vezani na spolnost (62,9 %), • neželeno osvajanje (47,1 %), • žvižganje za osebo (24,3 %). 66,4 % anketirancev je navedlo, da je na obmocjih nocnega življenja opazilo vedenja, ki predstavljalo verbalno, neverbalno ali fizicno spolno nadlegovanje. 40,5 % vprašanih je navedlo, da so bili na obmocjihnocnega življenja izpostavljeni spolnemu nadlegovanju, 3,1 % vprašanih o tem ni želel govorit. Preostanek vprašanih navaja, da na obmocjih nocnega življenja niso bili deležni spolnega nadlegovanja. Ugotovitve o pogostosti spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja navajamo tabelaricno glede na obliko spolnega nadlegovanja – verbalno, neverbalno in fizicno. Pogostost posameznih vedenj spolnega nadlegovanja, ki so jih utrpeli vprašani (n = 70) smo razdelili v kategorije: nikoli, redko (1 do 3 krat), obcasno (4 do 6 krat), pogosto (7 krat do 10 krat), zelo pogosto (vec kot 10 krat). Neprimerne komentarje o videzu ali postavi je na obmocjih nocnega življenja vsaj enkrat doživelo 78,6 %. 80,1 % jih je bilo vsaj enkrat izpostavljenih nedobrodošlemu osvajanju. 74,3 % jih je vsaj enkrat doživelo nedobrodošlo osvajanje. Ponavljajoca se namigovanja na spolnost je vsaj enkrat doživelo 62,9 %. Verbalno siljenje k spolni dejavnosti pa se je vsaj enkrat zgodilo pri 40 % (tabela 2). Tabela 2: Osebna izkušnja s spolnim nadlegovanjem na obmocjih nocnega življenja – verbalno spolno nadlegovanje. (%) pogostost vedenje nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto neprimerni komentarji o videzu ali postavi 21,4 31,4 14,3 20 12,9 nedobrodošlo osvajanje 20 28,6 20 22,9 8,6 ponavljajoca se namigovanja na spolnost 37,1 25,7 24,3 10 2,9 opolzki komentarji 25,7 22,9 28,6 17,1 5,7 verbalno siljenje k spolni dejavnosti 60 25,7 8,6 5,7 0 Vir: lasten Na obmocjih nocnega življenja je bilo vsaj enkrat izpostavljenih pohotnemu gledanju 78,6 % posameznikov. 61,5 % jih je bilo vsaj enkrat deležnih spolno sugestivnih gest. V 31,4 % so bili posamezniki izpostavljeni zalezovanju. In nenazadnje, vsaj enkrat je na obmocjih nocnega življenja 24, 3 % posameznikov doživelo kazanje spolno sugestivnih fotografij (tabela 3). Tabela 3: Osebna izkušnja s spolnim nadlegovanjem na obmocjih nocnega življenja – neverbalno spolno nadlegovanje. (%) pogostost vedenje nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto pohotno gledanje 21,4 27,1 18,6 24,3 8,6 kazanje spolno sugestivnih fotografij 75,7 21,4 2,9 0 0 spolno sugestivne geste 38,6 38,6 20 0 2,9 zalezovanje 68,6 17,1 10 4,3 0 Vir: lasten Na obmocjih nocnega življenja je 77,2 % posameznikov vsaj enkrat doživeli nezaželen fizicni stik. Vsaj enkrat je bilo deležnih neželenega objemanja 74,3 % posameznikov. Neželenemu poljubljanju pa jih je bilo vsaj enkrat izpostavljenih 34,3 %. 5,7 % posameznikov je odgovorilo, da je bilo na obmocjih nocnega prisiljenih v spolni odnos (tabela 4). TINKARA BULOVEC, KATJA EMAN SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU Tabela 4: Osebna izkušnja s spolnim nadlegovanjem na obmocjih nocnega življenja – fizicno spolno nadlegovanje. (%) pogostost vedenje nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto nezaželen fizicni stik 22,9 28,6 21,4 18,6 8,6 neželeno poljubljanje 65,7 24,3 4,3 5,7 0 neželeno objemanje 25,7 41,4 18,6 10 4,3 prisilni spolni odnos 94,3 5,7 0 0 0 Vir: lasten • O dogodku spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja so anketirani, ki so utrpeli spolno nadlegovanje, najpogosteje povedali prijatelju / prijateljici, ki je bil takrat prisoten (68,1 %). 39,1 % jih je povedalo prijatelju ali prijateljici, ki v casu dogodka ni bil prisoten. Anketirani so o dogodku spolnega nadlegovanja povedali še partnerju/ partnerici (26,1 %), družini (8,7 %), varnostnemu osebju (5,8 %) in strežnemu osebju (2,9 %). 11,6 % vprašanih, ki so utrpeli spolno nadlegovanje pa o tem ni povedalo nikomur. Glede dogodka spolnega nadlegovanja ni nihce od vprašanih podal formalne prijave organom pregona. • Kot razlog, da anketirani, ki so utrpeli spolno nadlegovanje na obmocjih nocnega življenja le-tega niso naznanili organom pregona se najpogosteje pojavlja sram (21,7 %), cemur sta sledila odgovora strah pred tem, da mi nihce ne bo verjel in bil/-a sem pod vplivom alkohola in/ali drugih psihoaktivnih snovi (po 20,3 %). Preostali razlogi za neprijavljanje dogodka spolnega nadlegovanja so bili: nisem se spomnil/-a dogodka, strah pred obsojanjem okolice in za dogodek sem krivdo pripisoval/-a sebi (po 8,7 %) ter strah pred storilcem (5,8 %). Vprašani, ki so imeli izkušnjo oz. so bili žrtve spolnega nadlegovanja so kot razlog za neprijavljanje dogodkov pod možnost drugo (44,9 %) zapisali še: • »dejanja oseb niso bila dovolj resna za obvestitev organov pregona; • dogodek/ki se niso zgodili za \"zaprtimi vrati\"; • je bilo obvladljivo; • mislim, da mnenje o tem, da se to dogaja tako pogosto, da je že skoraj normalno in žal le nekaj kar se bo zgodilo ko grem ven; • ni bilo agresivno oziroma ženska na moškega se zgodi malokrat in sem raje šel naprej; • ni se mi zdelo potrebno, saj so osebe po mojem opozorilu (ali vec opozorilih) prenehale s spolnim nadlegovanjem; • pogost pojav, • s prijateljicami smo same rešile, saj se tako pogosto dogaja, da se mi ni zdelo tako grozno da bi kateremu varnostniku to povedala; • taka dejanja so družbeno sprejemljiva; • taki dogodki, so se mi zdeli samoumevni; • vednost, da varnostniki in policija ne storijo nic; • zanemarjanje relevantnosti…« 5. Udejstvovanje Pomurcev na obmocjih nocnega življenja – obisk lokalov in zabav Z namenom ponazoritve udejstvovanja na obmocjih nocnega življenja Pomurcev smo opravili 6 delno strukturiranih intervjujev. Ugotovitve o udejstvovanju na obmocjih nocnega življenja in o morebitnem spolnem nadlegovanju na teh obmocjih smo zbrali v sledecih alinejah. • V intervjujih je sodelovalo pet žensk in en moški. • Povprecna starost vprašanih je bila 31 let. • Pet od šestih intervjuvanih Pomurcev se udejstvuje v nocnem življenju, najpogosteje s prijatelji. • Najpogosteje se udeležujejo zabav v klubih kjer predvajajo plesno ali pa slovensko glasbo, zasebnih druženj in veselic na obmocju Ljubljane, Murske Sobote, Maribora in Ptuja. Ko se udeležujejo zabav v Ljubljani je to najpogosteje v centru (okolica Kongresnega trga) ali v starem mestnem jedru. Ostala obmocja nocnega življenja v Ljubljani manj pogosto obišcejo (npr. Gospodarsko razstavišce, okolica Metelkove, ali zabave v študentskih domovih). • V povprecju obišcejo lokale, zabave v klubih ali se udeležijo zasebnih zabav dva do trikrat mesecno, vaške veselice nekajkrat letno. • Odgovori na vprašanje o uživanju alkoholnih pijac so se med posamezniki razlikovali; vsakic, pogosto, nikoli (po en posameznik), trije posamezniki pa so navedli, da alkoholne pijace uživajo redko. Dva posameznika sta navedla, da v casu nocnega življenja redko posežeta po tobacnih izdelkih. Trije posamezniki navajajo, da redko uživajo marihuano. Med ostalimi psihoaktivnimi snovmi je eden izmed posameznikov navedel, da redko uživa ekstazi. • Izmed navedenih vedenj, ki predstavljajo verbalno, neverbalno ali fizicno spolno nadlegovanje, je polovica intervjuvanih navedla, da vsa izmed naštetih dejanj predstavljajo spolno nadlegovanje. • Štirje od šestih intervjuvancev so na obmocjih nocnega življenja zaznali katero izmed oblik spolnega nadlegovanja. • Dva intervjuvanca sta navedla osebno izkušnjo s spolnim nadlegovanjem na obmocjih nocnega življenja, pri cemer je šlo za obcasne neprimerne komentarje o videzu ali telesu, nedobrodošlo osvajanje in opolzke komentarje. Dodatno sta izpostavila redko izpostavljenost ponavljajocim se namigovanjem na spolnost. Neverbalne oblike spolnega nadlegovanja sta navedla kot redke, prav tako neželen fizicni stik. • Za dogodek o spolnem nadlegovanju eden od vprašanih ni povedal nikomur, drugi je povedal prijatelju, ki je bil ob dogodku prisoten. Glede dogodka spolnega nadlegovanja ni bila podana uradna prijava organom pregona. • Glede udejstvovanja v nocnem življenju v casu epidemije in spremljajocih ukrepov vecinoma navajajo, da so za tovrstna dejanja slišali, vendar se jih ne udeležujejo. Eden od vprašanih je navedel, da druženja potekajo nemoteno tudi v vecjih skupinah (vec kot 5 posameznikov). SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU 6. Razprava Udejstvovanje v nocnem življenju predstavlja eno izmed glavnih oblik preživljanja prostega casa mladih. Vpreliminarni raziskavi je 93,9 % vprašanih navedlo, da obiskujejo lokale in zabave– se udejstvujejo v nocnem življenju. Najpogosteje se vprašani udeležujejo zasebnih zabav/praznovanj (57,9 %), zabav v klubih kjer predvajajo moderno plesno glasbo (57,0 %) in zabav kjer se predvaja balkanska glasba (43,0 %) ter vaških veselic (41,1 %). Visok odstotek posameznikov, ki se udeležujejo v nocnem življenju je bil ugotovljen tudi v intervjujih, kjer je pet od šest vprašanih Pomurcev navedlo, da se udejstvujejo v nocnem življenju, najpogosteje na zabavah v klubih kjer predvajajo plesno ali pa slovensko glasbo, zasebnih druženj ali praznovanjih ter na vaških veselicah. Tovrstna oblika preživljanja prostega casa pa ne prinaša zgolj veselja in zabave ampak tudi dolocena zdravstvena in socialna tveganja (vkljucno z uživanjem alkohola in drog, antisocialnega vedenja in kriminalitete) (Stuart in Hughes, n. d.; Košir, 2013; Calafat et al., 2008). Uživanje alkohola je povezano s pojavom spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja, kjer se od žrtev, predvsem žensk, pricakuje toleriranje spolnega nadlegovanja zaradi splošno sprejete kulturesprejemanja tovrstnih vedenj (Mellgren et al., 2017). Raziskave (Felson in Burchfield, 2004; Gover, 2004; Wilson, Calhoun, in McNair, 2002) nakazujejo, da tvegano vedenje, ki vkljucuje zlorabo drog in alkohola, napoveduje spolno viktimizacijo in nasilje na zmenkih (angl. dating violence). Uživanje substanc lahko zmanjša žrtvino osebno nadzorstvo kar, zlasti v bližini motiviranega storilca kaznivegadejanja, poveca verjetnost, da bo oseba postalaprimerna tarca(Clodfelter et al., 2008). Uživanje alkohola tako predstavlja pomemben dejavnik, ki postavlja posameznike v nevarnosti viktimizacije zaradi spolnega nadlegovanja (Abbey, Zawacki, Buck, Clinton in McAuslan, 2001; Rothman in Silverman, 2007). Navedeno potrjujejo tudi Menard, Hall, Phung, Ghebrial in Martin (2003), ki so ugotovili, da je alkohol pomemben napovedovalec spolnega nadlegovanja ter nasilja, ki ga storijo moških, kot tudi spolnega nadlegovanja ženskih storilk. Spolno nadlegovanje lahko poteka preko osebne interakcije, preko telefona, sporocil, družbenih medijev ali e-pošte, s prikazom materialov ali predmetov, ali z nedovoljenim poseganjem v osebni prostor in lastnino (Burn, 2019). Da bi cimbolj prikazali kompleksnost in »omniprezentnost« spolnega nadlegovanja smo se odlocili, da v nadaljevanju predstavimo posamezne raziskave, ki nakazujejo razsežnosti obravnavanega pojava s poudarkom na nadlegovanju na javnih krajih. Potrebno je izpostaviti, da je pri interpretaciji ugotovitev tujih raziskav potrebna previdnost, saj so ugotovitve vezane na doloceno kulturno okolje. Posledicno je zato potrebno sklepe tujih avtorjev obravnavati z zadržkom. V prispevku tuje raziskave navajamo z namenom ponazoritve problematike, saj v slovenskem prostoru tovrstne primerljive raziskave (še) ne obstajajo. Ugotovitve raziskave AgencijeEvropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami kažejo, da je v povprecju 21 % anketiranih žensk v zadnjih 12 mesecih doživelo neko obliko spolnega nadlegovanja. Naveden odstotek predstavlja med 24 in 39 000 000 žensk v 28 državah Evropske unije. Vec kot ena od treh žensk, starih od 18 do 39 let, je v letu pred študijo doživela vsaj eno obliko spolnega nadlegovanja. V restavracijah, klubih ali kavarnah je fizicno nasilje, katerega povzrocitelj ni bil intimni partner, doživelo 10 % žensk, v 4 % pa so bile ženske na omenjenih krajih izpostavljene spolnemu nasilju. Skupno je bilo nasilju oseb, ki niso bili v intimno partnerskem razmerju z žrtvijo, v restavracijah, klubih, barih in kavarnah izpostavljeno 8 % žensk (FRA, 2014). Nedavna Švedska študija o izkušnjah študentk s spolnim nadlegovanjem (n=1941) je ugotovila, da je ena od štirih študentk navajala enega ali vec incidentov spolnega nadlegovanja v zadnjem letu, ki so vecinoma potekali v klubih in restavracijah (Mellgren et al., 2017). V preliminarni raziskavi (n = 175) smo ugotovili, da je spolno nadlegovanje na obmocjih nocnega življenja v Sloveniji opazilo 66,4 % anketirancev. Pogostost spolnega nadlegovanja se glede na obliko le-tega (verbalno, neverbalno in fizicno) razlikuje. Med 70 posamezniki, ki so odgovarjali na zastavljena vprašanja, jih je bilo vsaj enkrat: 78,6 % deležnih neprimernih komentarjev o videzu ali postavi; 80,1 % izpostavljenih nedobrodošlemu osvajanju; 74,3 % deležnih opolzkih komentarjev; 62,9 % je bilo izpostavljenih ponavljajocim se namigovanjem na spolnost in 40 %verbalnemu siljenju k spolni dejavnosti. Na obmocjih nocnega življenja v Sloveniji je bilo 78,6 % posameznikov vsaj enkrat izpostavljenih pohotnemu gledanju; 61,5 % jih je bilo vsaj enkrat deležnih spolno sugestivnih gest; 31,4 % jih je bilo izpostavljenih zalezovanju in 24,3 % kazanju spolno sugestivnih fotografij. Med fizicnimi oblikami spolnega nadlegovanja, ki so ga posamezniki vsaj enkrat doživeli na obmocjih nocnega življenja, sta prevladovala nezaželen fizicni stik (77,2 %) in neželeno objemanje (74,3 %). Sledili sta obliki spolnega nadlegovanja, ki huje posegata v telesno integriteto posameznika in sicer neželeno poljubljanje (34,3 %) ter v 5,7 % najhujša oblika – prisilni spolni odnos. Štirje od šestih intervjuvanih Pomurcev so na obmocjih nocnega življenja zaznali katero izmed oblik spolnega nadlegovanja. Dva intervjuvanca sta navedla osebno izkušnjo s spolnim nadlegovanjem na obmocjih nocnega življenja, pri cemer je šlo za neprimerne komentarje o videzu ali telesu, nedobrodošlo osvajanje in opolzke komentarje. Dodatno sta izpostavila redko izpostavljenost ponavljajocim se namigovanjem na spolnost. Neverbalne oblike spolnega nadlegovanja sta navedla kot redke, prav tako neželen fizicni stik. Žrtve kot posledico spolnega nadlegovanja lahko obcutijo jezo, strah in sram (Langer, 2017). Livingston, Grillo in Paluch, (2015) navajajo, da so ženske kot posledico nadlegovanja v 72 % obcutile jezo, 79 % pa jih je navedlo obcutek tesnobe. Spolno nadlegovanje lahko predstavlja dejavnik tveganja za pojav skrbi zaradi teže in postave, motenj hranjenja in negativne samopodobe posameznika (Buchanan, Bluestein, Nappa, Woods in DePatie, 2013). Nenazadnje pa je posledica spolnega nadlegovanja lahko tudi zmanjšan obcutek varnosti posameznika (Donnelly in Calogero, 2018). Poleg navedenih posledic spolnega nadlegovanja, ki v veliki meri veljajo za akademsko okolje in delovna mesta Fairchild in Rudman (2008) navajata, da posledice spolnega nadlegovanja na javnih krajih (še) niso podprte z oprijemljivimi empiricnimi dokazi. Spolno nadlegovanje neznancev povzroca obcutek strahu in vpliva na zmanjšanje obcutka varnosti predvsem žensk, katerim je zaradi izogibanja SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU potencialnim situacijam ali storilcem spolnega nadlegovanja omejena družbena udeležba, kar zmanjšuje kvaliteto njihovega življenja (Hoel in Varita, 2018). Pomembno je izpostaviti, da se ljudje razlikujemo po dojemanju in odzivanju na dolocena dejanja. Grossman (2008) navaja, da lahko posameznik zaradi individualnega dojemanja dejanj doloceno dejanje spolne narave razume kot vdor v osebni prostor ali pa jim tovrstna namenjena pozornost ustreza. Navedeno sovpada s konceptom, da so ženske, ki so bile naucene, da išcejo samopotrditev pri drugih, nagnjene k razlagi moške pozornosti kot laskanje, zaradi cesar neželeno pozornost manjkratopredeljujejo kot nadlegovanje (Bardwick v Tangri, Burt in Johnson, 1982). Žrtve se tako lahko s spolnim nadlegovanjem soocijo na pasiven ali aktiven nacin, pri cemer je prvi odziv, ki vkljucuje soocenje z nadlegovalcem ali njegovo prijavo pristojnim organom, manj pogost. Slednji nacin odzivanja na spolno nadlegovanje se kaže na nacin, da žrtev skuša dogodek ignorirati ali spregledati (Fairchild in Rudman, 2008). Tako lahko spolno nadlegovanje vodi do pojava žrtvinega samoobtoževanja in dvoma o lastnem vedenju in dejanjih (Hoel in Varita, 2018), kot tudi, da se žrtev sama dojema kot spolni objekt (samoobjektivizacija) in se sramuje svojega telesnega izgleda (Fairchild in Rudman, 2008). V preliminarni raziskavi so posamezniki, med razlogi za neprijavljanje spolnega nadlegovanja navedli obcutek sramu (21,7 %), strah pred tem, da jim nihce ne bo verjel in bil/-a sem pod vplivom alkohola in/ali drugih psihoaktivnih snovi (po 20,3 %). Preostali razlogi za neprijave dogodka so bili: nisem se spomnil/-a dogodka, strah pred obsojanjem okolice in za dogodek sem krivdo pripisoval/-a sebi (po 8,7 %) ter strah pred storilcem (5,8 %). Welsh, Carr, MacQuarrie in Huntley (2006) ugotavljajo, da obstojeci podatki o številu incidentov spolnega nadlegovanja predstavljajo le vrh ledene gore, saj žrtve incidentov spolnega nadlegovanja, bodisi zaradi strahu pred obsojanjem okolice zaradi nadlegovanja ali dejstva, da so zoper nadlegovalce podale pritožbo, najveckrat ne prijavljajo pristojnim organom, kar vodi v pojav temnega polja neprijavljene kriminalitete. V preliminarni raziskavi smo ugotovili, da 11,6 % za dogodek spolnega nadlegovanja ni povedalo nikomur. Glede dogodka spolnega nadlegovanja ni nihce od vprašanih podal formalne prijave organom pregona. K pojavu temnega polja neprijavljenih dejanj nenazadnje vpliva tudi pojav pandemije COVID-19 in spremljajoci varnostni ukrepi, ki so povzrocili, da so se zabave mladih preselile iz javnih prireditev in lokalov v zasebne prostore. Anketiranci so v 33, 6 % navedli, da druženja v manjših skupinah (do 5 ljudi) kljub pandemiji še vedno potekajo. 5,5 % vprašanih pa je navedlo, da druženja potekajo tudi v skupinah (vec kot 5 posameznikov). 51,6 % vprašanih navaja, da so za tovrstna druženja slišali, vendar se jih ne udeležujejo. (Mladi) Pomurci, podobno kot ostala slovenska mladina, se tako v domaci regiji, kot drugod po Sloveniji, udeležujejo zasebnih dogodkov oz. druženj. Posledicno so (lahko) žrtve razlicnih oblik (spolnega) nadlegovanja na tovrstnih zasebnih druženjih. Navedeno predstavlja oviro pri raziskovanju spolnega nadlegovanja, predvsem njegove pojavnosti. Oviro pri raziskovanju predstavlja tudi dejstvo, da porocanje žensk sicer kaže na to, da se srecujejo z dejanji, ki izkazujejo neželeno spolno pozornost vendar tovrstnih dejanj ne oznacujejo kot spolno nadlegovanje, posledicno jih zato tudi formalno ne prijavijo pristojnim organom (Firestone in Hariss, 1999). 7. Zakljucek S prispevkom smo želeli poudariti pomembnost razprave o spolnem nadlegovanju, ki predstavlja spolno nasilje vendar je pogosto kot oblika le–tega zapostavljeno in spregledano. Kot navajajo Ahmed et al. (2014) je bilo raziskovanju podrocja ulicnega spolnega nadlegovanja namenjeno malo medijske in raziskovalne pozornosti. Poudarjajo, da ima spolno nadlegovanje potencialno pomembne ucinke na ravni skupnosti saj lahko za namene omejitve ali odvracanja dostopa do javnega prostora, ulicno nadlegovanje služi kot dodaten mehanizem namenjen zatiranju javne udeležbe žensk. Navajajo tudi, da dolgotrajni in vsesplošni ucinki ulicnega nadlegovanja prav tako lahko škodijo varnost žensk, svobodi in udeležbi v javnem življenju, kar sta izpostavila tudi Fairchild in Rudman (2008). Razvoj varnega nocnega življenja je vse pogosteje prednostna naloga po vsej Evropi. Mestni organi morajo upravljati navade ne le rekreativne domace mladine ampak, zaradi povecanja mednarodnega turizma, tudi navade mladih iz tujih držav (Stuart in Hughes, n. d.). Zmanjševanje škode, predvsem pri mladih, ki se pojavlja ob povecanju uživanja alkohola na javnih krajih, je glavna prednostna naloga v Evropi. Glede na teorijo rutinskih dejavnosti uživanje alkohola oziroma opitost vpliva na zmanjšano zmožnost nadzorstva žrtve kar zlasti ob prisotnosti motiviranega storilca zvišuje verjetnost, da bo oseba postala primerna tarca (Clodfelter et al., 2008). Uživanje alkohola je povezano s pojavom spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja, kjer se od žrtev, predvsem žensk, pricakuje toleriranje spolnega nadlegovanja zaradi splošno sprejete kulture sprejemanja tovrstnih vedenj (Mellgren, et al., 2017). Zaradi veljave dolocenih »spolnih norm« na obmocjih nocnega življenja je s tem pogojevana tudi socialna udeležba predvsem mladih žensk, na nacin, da ženska v priljubljene lokale lažje vstopi v primerih, ko je spogledljiva ter urejena na »atraktiven«nacin (Grazian, 2008), kar ob upoštevanju teorije rutinskih dejavnosti, lahko izpolnjuje element primernosti tarce. Prav tako pa je, ce povzamemo Watts in Zimmerman (2002) za spolno nasilje znacilno, da družba krivdo za dejanje namesto storilcu pripisuje žrtvi, bodisi zaradi njenega oblacenja ali vedenja. Posledicno za mnoge obmocja nocnega življenja tako ne predstavljajo obmocja zabave in socialne vkljucenosti (Grazian, 2009). Neenakost in diskriminacija, ki se med drugim nanaša tudi na spolno nadlegovanje, sta tako še vedno temelj kontinuuma nasilja nad ženskami in dekleti. Da bi dosegli trajne in vsebinske spremembe, bi morali zaceti z obravnavo in odpravo temeljnih vzrokov neenakosti med spoloma in diskriminacije kot so stereotipi, prepricanja, vedenja in odnosi, ki opravicujejo spolno nadlegovanje. Za ucinkovito soocanje s spolnim nadlegovanjem bi bilo potrebno razviti celovite politike in smernice, ki bi temeljile na upoštevanju enakosti spolov (Mlambo-Ngcuka, 2019), saj je vsakega posameznika, ne glede dejavnike kot so rasa, starost, invalidnost, spol, spolna usmerjenost ali izražanje spola, potrebno obravnavati s spoštovanjem, dostojanstvom in empatijo. Iz navedenega izhaja, da nobena oblika diskriminacije pod nobenimi pogoji ne sme biti sprejemljiva (Stop street harassment, n. d.). Shelly (2018) navaja, da ulicno spolno nadlegovanje krši zakonske norme že s tem, ko ima storilec namen, da se žrtve dotika ali da žrtev postavi v položaj takojšnje zaskrbljenosti SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU pred neželenim dotikanjem. Menimo, da je v prvi vrst nujno, da javnost prepozna dejanja spolnega nadlegovanja, jih ozavesti kot zavržna in nesprejemljiva ter se, kot navajajo Mellgren et al. (2017), zacne nanje odzivati z nicelno toleranco. Možnosti za nadaljnjo razpravo in raziskovanje spolnega nadlegovanja je veliko. Menimo, da bi bilo v prihodnje preliminarno raziskavo o pojavnosti spolnega nadlegovanja na obmocjih nocnega življenja v Sloveniji potrebno nadgraditi z drugimi raziskovalnimi metodami. Poleg tega pa bi bil potreben reprezentativnejši vzorec anketiranih za pripravo kakršnihkoli sklepov o stanju na podrocju nocnega življenja v Sloveniji. Nadalje bi bilo po pridobljenem orisu o pogostosti spolnega nadlegovanja na omenjenih podrocjih, smiselno dodati tudi vidik omejevanja in preprecevanja. Potencial vidimo predvsem v umestitvi situacijskih teorij preprecevanja kriminalitete na obmocja nocnega življenja s poudarkom na vlogi ocividcev spolnega nadlegovanja, ki imajo pomemben vpliv pri preprecevanju spolnega nadlegovanja (Banyard, 2008; Burn, 2009). Navedeno se je pokazalo že z navedbami anketirancev v preliminarni raziskavi, ki so navajali posredovanje prisotnih prijateljev ob dogodku spolnega nadlegovanja. Ker je bilo, kot navajata Hoel in Varita (2018) spolno nadlegovanje na javnih krajih oziroma njegovo dogajanje v množici ljudi, z izjemo manjšega obsega kriminološke literature, z vidika raziskovalne pozornosti dokaj zapostavljeno, bi bilo smiselno to vrzel zapolniti z usmerjenim raziskovanjem obmocji kjer se zbira vecja množica ljudi, kot so denimo mestna središca ali obmocja nocnega življenja. Literatura in viri 1. Abbey, A., Zawacki, T., Buck, P. O., Clinton, A. M. in McAuslan, P. (2001). Alcohol and sexual assault. Alcohol Research and Health, 25 (1), 43–51. 2. Ahmed, S. I., Jackson, S. J., Ahmed, N., Ferdous, H. S., Rifat, M. R., Rizvi, A. S. … Mansur, R. S. (2014). Protibadi. A platform for fighting sexual harassment in urban Bangladesh. (str. 2695–2704). Proceedings of the 32nd Annual ACM Conference on Human Factors in Computing Systems - CHI ’14. Toronto Ontario Canada: Association for Computing Machinery. doi:10.1145/2556288.2557376 3. Allen, J., Nicholas, S., Salisbury H. in Wood, M. (2003). Nature of burglary, vehicle and violent crime. V C. Flood-Page in J. Taylor (ur.), Crime in England and Wales 2001/2002: Supplementary Volume. 41–68. Pridobljeno na https://pdfs.semanticscholar. org/80bf/890a602439e7971386b210c0ba0b0def8813.pdf 4. Banyard, V. (2008). Measurement and correlates of prosocial bystander behavior: the case of interpersonal violence. Violence and Victims, 23(1), 83–97. DOI: 10.1891/0886­6708.23.1.83 5. Bargh, J. A., Raymond, P., Pryor, J. B., in Strack, F. (1995). Attractiveness of the underling: An automatic power . sex association and its consequences for sexual harassment and aggression. Journal of Personality and Social Psychology, 68(5), 768– 781. doi:10.1037/0022-3514.68.5.768 6. Bowman, C. G. (1993). Street Harassment and the Informal Ghettoization of Women. Harvard Law Review 106(3), 517–580. 7. Buchanan, N. T., Bluestein, B. M., Nappa, A. C., Woods, K. C. in Depatie, M. M. (2013). Exploring gender differences in body image, eating pathology, and sexual harassment. Body Image, 10(3), 352–360.doi:10.1016/j.bodyim.2013.03.004 8. Burn, S. M. (2009). Asituational model of sexual assault prevention through bystander intervention. Sex Roles, 60 (11-12), 779–792. DOI: https://doi.org/10.1007/s11199-008­9581-5 9. Burn, S. M. (2019). The Psychology of Sexual Harassment. Teaching of Psychology, 46(1), 96–103. doi:10.1177/0098628318816183 10. Calafat, A., Blay, N., Juan, M., Adrover, D., Bellis, M.A., Hughes, K. … Bohrn K. (2009). Traffic risk behaviours at nightlife: drinking, taking drugs, driving and use of public transport by young people. Traffic injury prevention, 10(2), 162–169. DOI: 10.1080/15389580802597054 11. Calafat, A., Juan, M., Becońa, E. in Mantecón, A. (2008). Que drogas se prefieren para las relaciones sexuales en contextos recreativos. Adicciones, 20, 37–48. DOI: https:// doi.org/10.20882/adicciones.287 12. Calafat, A., Mantecón, A., Juan, M., Adrover-Roig, D., Blay, N. in Rosal, F. (2011). Violent Behaviour, Drunkenness, Drug use, and Social Capital in Nightlife Contexts. (Comportamiento Violento, Embriaguez, Uso de Drogas y Capital Social en los Contextos de Ocio Nocturno). Psychosocial Intervention, 20 (1), 45–51. DOI: https:// doi.org/10.5093/in2011v20n1a4 13. Clodfelter, T. A., Turner, M. G., Hartman, J. L. in Kuhns, J. B. (2008). Sexual Harassment Victimization During Emerging Adulthood. Crime & Delinquency, 56(3), 455–481. doi:10.1177/0011128708324665 14. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 5. julija 2006 o uresnicevanju nacela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (Direktiva 2006/54/ES). (26.7.2006). Uradni list Evropske unije L 204, 23–36. Pridobljeno na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006L0054&from=SL 15. Direktiva Sveta Evrope 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju nacela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (Direktiva 2004/113/ES). (21. 12. 2004). Uradni list Evropske unije L373, 37–43. Pridobljeno na https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004L0113&from=SL 16. Donnelly, L. C. in Calogero, R. M. (2018). The role of stranger harassment experiences in college women’s perceived possibility of gender crimes happening to them. Journal of Applied Social Psychology, 48(3), 165–173. doi:10.1111/jasp.12497 17. European Union Agency for Fundamental Rights [FRA]. (2014). Violence against women: an EU- wide survey. Main results. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/ fra-2014-vaw-survey-main-results-apr14_en.pdf 18. Fairchild, K. in Rudman, L. A. (2008). Everyday stranger harassment and women’s objectification. Social Justice Research, 21(3), 338–357. DOI: https://doi.org/10.1007/ s11211-008-0073-0 SPOLNO NADLEGOVANJENAOBMOCJIHNOCNEGAŽIVLJENJAVPOMURJU 19. Felson, R. B. in Burchfield, K. B. (2004). Alcohol and the risk of physical and sexual assault victimization. Criminology, 42(4), 837–860. doi:10.1111/j.1745-9125.2004.tb00538.x 20. Firestone, J. M. in Harris, R. J. (1999).Changes in Patterns of Sexual Harassment in the U.S. Military: AComparison of the 1988 and 1995 DoD Surveys. Armed Forces & Society, 25(4), 613–632. DOI: https://doi.org/10.1177/0095327X9902500405 21. Fitzgerald, L. F., Drasgow, F., Hulin, C. L., Gelfand, M. J. in Magley, V. J. (1997). The antecedents and consequences of sexual harassment in organisations: Atest of an integrated model. Journal of Applied Psychology, 82(4), 578-589. DOI: 10.1037/0021­9010.82.4.578 22. Gover, A. R. (2004). Risky lifestyles and dating violence: A theoretical test of violent victimization. Journal of Criminal Justice, 32(2), 171–180. doi:10.1016/j. jcrimjus.2003.12.007 23. Grazian, D. (2008). On the Make: The Hustle of Urban Nightlife. Chicago, IL: University of Chicago Press 24. Grazian, D. (2009). Urban Nightlife, Social Capital, and the Public Life of Cities. Sociological Forum, 24(4), 908–917. DOI: 10.1111/j.1573-7861.2009.01143.x 25. Grossman, A. J. (14. 5 2008). Catcalling: Creepy or a compliment?. CNN. Pridobljeno na http://www.cnn.com/2008/LIVING/personal/05/14/lw.catcalls/index.html 26. Hoel, H. in Varita, M. (2018). Bullying and sexual harassment at the workplace, in public spaces, and in political life in the EU. Pridobljeno nphttps://www.europarl. europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/604949/IPOL_STU(2018)604949_EN.pdf 27. Jogan, M. (2000). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Teorija in praksa, 37(3), 589–622. 28. Kearl, H. (2014). Unsafe and harassed in public spaces: A national street harassment report. Pridobljeno na https://www.stopstreetharassment.org/wp-content/ uploads/2012/08/2014-National-SSH-Street-Harassment-Report.pdf 29. Košir, M. (2013). Smernice in priporocila ter orodja za ucinkovito upravljanje z nocnim življenjem. 3. Forum NVO za kakovost v preventivi Ljubljana, 12. 12. 2013. Pridobljeno na http://www.preventivna-platforma.si/docs/Club_Health_orodja_in_ smernice_pp_FINAL.pdf 30. Langer, G. (12. 11. 2017). Unwanted sexual advances not just a Hollywood, Weinstein story, poll finds. Abc News. Pridobljeno na https://abc news.go.com/Politics/unwanted­sexual-advances-hollywood-weinstein-story-poll/story?idĽ50521721 31. Livingston, B., Grillo, M. in Paluch, R. (2015). Cornell international survey on street harassment. Hollaback!. Pridobljeno na https://www.ihollaback.org/cornell-international-survey-on-street-harassment/ 32. Maguire, M. in Nettleton, H. (2003). Reducing alcohol-related violence and disorder: an evaluation of the ‘TASC’project. Home Office Research Study 265. London: Home Office. Pridobljeno na https://pdfs.semanticscholar.org/dd1a/ae68c9d5e2658c014f47428f6a83ccc23ff5.pdf 33. Mellgren, C., Andersson, M. in Ivert, A-K. (2017). ”It happens all the time”: Women’s experiences and normalisation of sexual harassment in public spaces. Women and Criminal Justice, 28(4), 262–281. doi:10.1080/08974454.2017.1372328 34. Menard, K., Hall, G., Phung, A., Ghebrial, M. in Martin, L. (2003). Gender differences in sexual harassment and coercion in college students: Developmental, individual, and situational determinants. Journal of Interpersonal Violence, 18(10), 1222–1239. DOI: 10.1177/0886260503256654 35. Milnes, K., Turner-Moore, T., Zoppi, I., Secchi F., Denison, J., Gatere, L. … Zajšek, T. (2015). Awarenes Cooperation Tackling to stop sexual bulliyng. Paket za opolnomocenje mladih in oseb, ki delajo z njimi. “Paket ACT”. Pridobljeno na https://safe.si/sites/ default/files/asbae_paket_za_opolnomocenje_0.pdf 36. Mlambo-Ngcuka, P. (2019). Foreword. V P. Sen, UN Women. What will it take? Promoting cultural change to end sexual harassment (str. 9). New York, United Nations Entity for Gender Equality and the Empowerment of Women (UN Women). Pridobljeno na https://www.unwomen.org/en/digital-library/publications/2019/09/discussion­paper-what-will-it-take-promoting-cultural-change-to-end-sexual-harassment 37. Robnik, S. (2009). (Ne)razumljeni ne?! : Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Ljubljana, I2. 38. Rothman, E. in Silverman, J. (2007). The effect of a college sexual assault prevention program on first-year students’victimization rates. Journal of American College Health, 55(5), 283–290. DOI: 10.3200/JACH.55.5.283-290 39. Sheley, E. (2018). A Broken Windows Theory of Sexual Assault Enforcement. Journal of Criminal Law and Criminology, 108 (3). 455–510. Pridobljeno na https:// scholarlycommons.law.northwestern.edu/jclc/vol108/iss3/2 40. Stop street harassment. (n. d.). What Is Street Harassment?. Pridobljeno na http://www. stopstreetharassment.org/about/what-is-street-harassment/ 41. Stuart, J in Hughes, K. (n. d.). Club Health Literature Review WP8. Pridobljeno na https://www.club-health.eu/docs/Annex_23_Literature_Review_WP8.pdf Košir, 2013; 42. Tangri, S., Burt, MR. in Johnson B. L. (1982). Sexual Harassment at Work: Three Explanatory Models Journal of Social Issues, 38(4), 33–54. doi:10.1111/j.1540-4560.1982.tb01909 43. UC San Diego Center on Gender Equity and Health. (2019). Measuring #MeToo: A National Study on Sexual Harassment and Assault. Pridobljeno na http://www. stopstreetharassment.org/wp-content/uploads/2012/08/2019-MeToo-National-Sexual-Harassment-and-Assault-Report.pdf 44. United Nations Secretariat (11. 2. 2008). Prohibition of discrimination, harassment, including sexual harassment, and abuse of authority (ST/SGB/2008/5). Secretary­General’s bulletin. Pridobljeno na https://undocs.org/ST/SGB/2008/5 45. Watts, C. in Zimmerman, C. (2002). Violence against women: global scope and magnitude. Lancet, 359, 1232–1237. DOI: https://doi.org/10.1016/S0140­6736(02)08221-1 46. Welsh, S., Carr, J., MacQuarrie, B. in Huntley, A. (2006). I’m Not Thinking of It as Sexual Harassment. Gender & Society, 20(1), 87–107. doi:10.1177/0891243205282785 47. Wilson, A. E., Calhoun, K. S. in McNair, L. D. (2002). Alcohol consumption and expectancies among sexually coercive college men. Journal of Interpersonal Violence,17(11), 1145–1159.