AM5TEKMM PoStnlna platana v gotovini. leto XI., št. 27r V llublSani, 3. julija 1924. kolikor moli — toliko pravico Glasilo Glavnega RadnUkega Saveza Jugoslavije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulicjt št. 6/II. Izhaja vsak četrtek. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 80 para. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankirani ln podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Pokrajinska strokovna konferenca. Na podlagi Čl. 6 pravilnika za Oblastne odbore in krajevne medstrokov-ne odbore G. R. S. J. sklicujemo pokrajinsko konferenco strokovnih organizacij G. R. S. J. v Sloveniji, ki se bo vršil v soboto dne 2. in nedeljo dne 3. avgusta t. 1. v Ljubljani v hotelu »Tivoli« s sledečim dnevnim redom: - 1. Konstituiranje kongresa in utrditev dnevnega reda. 2. Poročilo o dosedanjem poslovanju Strokovne komisije in o delovanju njej priključenih organizacij. (Referent Filip Uratnik.) 3. Blagajniško poročilo. (Referent s. Josip Tomc.) 4. Poročilo kontrole. 5. Proračun za upravo in tisk v novi poslovni periodi. (Referent Fr. Svetek.) 6. Oblastni pravilnik G. R. S. J. (Referent Ivan Krušič.) 7. Ekonomski položaj delavstva in mezdna politika (Referent St. Likar.) 8. Volitve novega Oblastnega odbora G. R. S. J. 0. Predlogi in slučajnosti. § 6. pravilnika za Oblastne odbore in K. M. O. predpisuje glede volitev v Oblastne odbore sledeče: Oblastna konferenca se sestaja redno vsako leto, sklicuje pa jo Oblastni odbor. Izvan redno se sklicuje po potrebi ali na zahtevo ene tretjine Krajevnih medstrokovnih odborov. Poziv na konferenco z označbo dnevnega reda, kraja, dne in ure zborovanja se ima objaviti v organih G. R. S. J. dotične oblasti in v centralnem organu, razven tega se ima razposlati ta poziv na vse krajevne medstrokovne odbore. Pravico na udeležbo na konferenci imajo: a) z glasovalno pravico: 1. delegati krajevnih podružnic, ki se volijo na Krajevnih medstrokovnih konferencah in to po sledečem ključu: Kraj do 50 članov voli enega delegata, do 150 dva in na vsakih 200 članov še po enega delegata. Kraji, kjer V zadnji veliki vojni so gnali 50 milijonov zdravih in močnih delavcev, ki so delali na polju, v tovarni in drugod v po načrtu zamišljeno morijo, ker so se njihovi gospodarji na socialnem, industrijskem in političnem bojišču sprli. Vojna je bila tragična in neizbežna posledica sistema, ki je slonel na kapitalističnem gospodarstvu, mednarodni konkurenci, tajni diplomaciji in vojaških pogodbah. Usodna zmes zločinov in napak je imela za posledico, da so izgubili nešteti milijoni očete, soproge, sinove in brate. Nad 7 in pol milijona mladih ljudi vseh narodnosti je izgubilo na bojiščih življenje. Razven tega ie bilo 12 in pol milijona ranjenih, izmed katerih jih je na tisoče in tisoče tako pohabljenih, da si telesno in duševno ne bodo nikdar več opomogli. Krvavim izgubam te, — kakor upamo zadnje kapitalistične vojne, so sle-diel težave gospodarskega propadanja povojne dobe. Mednarodna trgovina je v razkroju. Brezposelnost, kakor je še nismo poznali in splošno obubožanje sta posledica tega klanja. V raznih državah divja reakcija, demokratične institucije se zatirajo, stro- je več in večjih podružnic in bi zahtevalo odpošiljanje velikega števila delegatov velike stroške, morejo voliti delegate tudi na več kakor 200 članov, vendar največ na 500 članov po enega. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor članov zastopa, a število članov se ugotavlja po povprečno plačani kvoti v zadnjih treh mesecih. V kraju z manjšim številom članov pripada prvenstvena pravica za odpošiljanje delegatov jačjim podružnicam. 2. Člani Oblastnega odbora in njegove finančne kontrole. 3. Člani uprave in kontrole G. R. S. J., ki stanujejo na sedežu oblasti. b) s posvetovalno pravico: 1. Zastopniki krajevnih medstrokovnih odborov. 2. Opolnomočeni odposlanci strokovnega tiska G. R. S. J. Čl. 8. Stroške delegatov za Oblastno konferenco nosijo organizacije in zastopstva, ki jih odpošljejo, toda oni v nobenem slučaju ne morejo pasti na račun kvote, ki jo organizacije obračunavajo oblastnim odborom G. R. S. J. Zborovanje se prične z ozirom na pičlo odmerjeni čas v soboto, dne 2. avgusta, točno ob 4. uri popoldan. Predloge, v smislu čl. 6. oblastnega pravilnika je poslati najpozneje do 20. julija t. 1. na podpisano Strokovno komisijo. Delegati se volijo v smislu pravilnika skupno na zborovanju vseh podružnic enega kraja. Kjer obstojajo krajevni medstrokovni odbori, imajo sklicati krajevna volivna zborovanja krajevni medstrokovni odbori. Kjer krajevnih medstrokovnih odborov še ni, skliče zborovanje najmočnejša podružnica v kraju. V smislu pravilnika ima na konferenci vsak delegat toliko glasov, kolikor članov zastopa. Strokovna komisija za Slovenijo. (Kot oblastni odbor G. R. S. J.) kovne organizacije se preganjajo, verige gospodarske sužnjosti ležijo vedno težje na delavstvu. Delavstvo trpi pod posledicami vojne hujše, kakor katerikoli drugi razred. Delavstvo pa ima v svojih rokah tudi jačja sredstva za zabranitev vojn, kakor katerikoli razred. Delavstvo tvori glavni kader vojaštva in delavcev pri izdelovanju in prevažanju vojaškega materiala. Svetovnega miru ne morejo zasigu-rati moralična razmišljanja in dobro-hoteče resolucije. Svetovni mir pride, kadar delavci ne bodo hoteli več sodelovati kot brezmočne žrtve brezvestnih zločincev, ki krvavijo, delajo in plačujejo za zločine in blaznost vojnih krivcev. Ako se delavci ne bedo organizirali, da premagajo končnoveljavno vojne nevarnosti, bo postala vojna nevarnost grozeča resničnost. Militarizem v zadnji vojni ni bil pokončan. Le začasno se ga je v nekaterih deželah potisnilo k tlom, zato pa je v drugih njegova moč še jačja. Izvedenci v državnih arzenalih delajo na tem, da najdejo morilna orožja, ki bodo še daleko strašnejša, kakor so se vporabljala v zadnji vojski. Države, ki se imenujejo krščanske, se oborožajo do zob. Doseči moramo, da oni, na katere imamo lahko potom delavskih organizacij odločilen vpliv, tega morilnega orodja ne bodo mogli vporabljati. V naši borbi proti vojni morajo pasti vsi plemenski predsodki. Mi moramo Kakor poročamo na drugem mestu, se bodo vršile volitve delegatov za pokrajinsko konferenco na skupnih članskih zborovanjih strokovnih podružnic enega kraja. Kot en kraj se smatrajo v smislu novega pravilnika za krajevne medstrokovne odbore GRSJ tudi tisti kraji (in predkraji), ki tvorijo gospodarsko ali zemljepisno enoto, čeprav razpadajo v dve ali več občin. Volilna zborovanja imajo sklicati v krajih, kjer obstojajo medstrokovni odbori, ti odbori. V krajih, kjer krajevnih medstrokovnih odborov ni, pa odbor najmočnejše podružnice dojičnega kraja, ki mora stopiti v to svrho v zvezo z ostalimi podružnicami. Tajništvo Strokovne komisijo bo razposlalo na krajevne medstrokovne odbore in na najmočnejše podružnice seznam članstva za njih kraj in navodilo, koliko delegatov pripada temu kraju v smislu pravilnika. Kakor hitro dobe ti organi te izkaze, ukrenejo na svojo roko vse, kar je za volitve potrebno. Volitve delegatov se morajo izvršiti najpozneje do tedaj, da je mogoče poslati do 20. julija Strokovni komisiji imena delegatov, kakor ie to predpisano. Posebej opozarjamo na to, da bodo imeli delegati na kongresu toliko glasov, kolikor članov zastopajo. Za razmerje moči na kongresu toraj ni važno toliko število delegatov, ampak bolj dejanska moč podružnic, ki jih zastopajo. Predpisi glede števila delegatov imajo pri vsem tem namen, pritegniti k soodločevanju, kolikor mogoče zastopnike vseh strok in skupin, tako, da sodeluje članstvo pri sklepih v čim največji meri, kar ima velik moralen in propagandističen pomen. Vendar mora imeti to z ozirom na stroške in zborovalno tehniko tudi svojo mero. To smo povdarili zato, da s tem podčrtamo, da oddaljenejši kraji, za katere je pripuščeno, da pošljejo tudi manj zastopnikov, kakor jim jih pripada, s tem na glasovih nič ne izgube. Ti kraji imajo na konferenci toliko glasov, kolikor imajo članov, pa naj zastopa te člane eden delegat, ali pa trije. Nekoliko natančnejšega navodila je treba za razumevanje stavka »Prvenstveno pravico do delegatov imajo najmočnejše podružnice.« Na primeru podajamo navodilo, kako se da ta stavek lepo praktično izvesti. Odlikovanja bi se morala deliti onim ljudem, kateri so si na polju znanosti in raziskavanju sedajne gnile človeške družbe, pridobili zaslug za procvit in razvoj bodoče človeške družbe. Vendar, kakor se je marsikatera reč izrabila za sramotne in človeštvu pogubonosne namene, tako je tudi z odlikovanji. Pred vojno smo imeli priliko videti razne iti preko mej, ki ločijo države in moramo ustvarjati preko teh umetnih točilnic čustvo solidarnosti delavskega razreda. Delavstvo Evrope bo sebi, svetu in bodočim rodovom največ koristilo, ako dela za sporazum med narodi in proti novim vojnam. Vzemimo, da se bodo volili delegati na članskem zborovanju za Ljubljano (brez Most). Podružnice v mestu štejejo 867 članov in imajo voliti po pravilniku 6 delegatov. Moč podružnic po vrstnem redu je sledeča: 1. monopolci, 2. kovinarji, 3. živilci, 4. privatni nameščenci, 5. usnjarji in čevljarji, 6. oblačilni in druge stroke. Delegati se bodo volili iz prvih šest skupin in sicer tako, da predlagajo delegata pri predsedstvu zborovanja navzoči odborniki dotične skupine. Preostale skupine ne morejo zahtevati zastopstva iz svoje srede, vendar v plenumu pri volitvi soodločajo in odločajo, kateremu delegatu pripadajo njihovi glasovi. O vsakem predlaganem delegatu glasujejo navzoči zborovalci z navadno večino glasov. V slučaju, da za od odbora predlaganega kandidata ni mogoče dobiti večine, naj se skuša doseči sporazum na ta način, da predlaga odbor nove kandidate, ki so sprejemljivi za \ečino navzočih. V zapisnik o volitvah je potem točno zapisati, katere podružnice in koliko glasov zastopajo posamezni delegati. Normalno naj zastopa vsak delegat vse članstvo podružnice, ki ga je predlagala. Zastopniki podružnic, ki niso dobile delegata, naj odločijo v posebnem glasovanju z navadno večino, kateri delegat naj zastopa članstvo, ki ga oni zastopajo. Tako postopanje bi odgovarjalo besedilu pravilnika, še bolj pa njegovi nameri, da naj stoji za delegati kongresa moralna sila celokupnega članstva, kar je mogoče le, če bo zastopana na kongresu res po možnosti vsaka skupina. Važno je vprašanje prispevka k stroškom kongresa. Po pravilniku imajo nositi vse podružnice za kongres same stroške. Ker pa bi bilo to za oddaljenejše podružnice krivično, je napravila včerajšnja plenarna seja S. K. sklep, da imajo prispevati vsi člani naših podružnic en teden v mesecu juliju dvojni prispevek, ki ga imajo poslati kot delegacijski fond za pokrajinsko konferenco svojim osrednjim društvom, odnosno oblastnim odborom, ki ga bodo odračunali takoj Strokovni komisiji. * odlikovance z zlatimi križci in svetinjami za zasluge, katere so si priborili a* polju zatiranja in trpinčenja ubogega delovnega ljudstva. V svetovni vojni je pa kar deževalo teh odlikovanj v vseh mogočih oblikah in barvah, onim, kateri so se pokazali m j' ol' za sposobne v klanju svojega sočlov w -trpina. — In končen efekt je bil ta, da, sta se pri Delavci In vojna. (Spisal Fred Bramley, tajnik angleške Strokovne zveze.) Volitve delegatov za pokrajinsko konferenco. Odlikovanja. tem uničila mesar in žrtev z odlikovanjem vred v korist onega, kateri je ta delil. Grozno je bilo pogledati posledice tega, kar je človek uprizoril takrat, ko se je prelevil v krvoločno zver-beštijo. Milijoni in milijoni počivajo daleč od doma svojcev v preranih hladnih grobovih. Milijone in milijone je revežev, pohabljenih brez rok in brez nog, vdov in sirot, ki sedaj lakote umirajo in preklinjajo svojo usodo. Lahko je bilo človeštvo takrat pripraviti do tega medse-bojenga klanja vsled nepravilne vzgoje, ki je šla za tem, da ne vidi človek v človeku človeka, ampak vraga v smislu nacionalnega šovinizma. In že je bilo misliti, da bo človeštvo spregledalo na podlagi groznega trpljenja 5 letne vojne, da se ne bo pustil človek izrabljati kot ubijalec svojega sočloveka. Pa vendar smo se zmotili. Daues skoro po 6 letih te grozne morije, se zopet pojavljajo slučaji, kakor je bilo to dne 1. jun. v Trbovljah. Tekla je nedolžna kri delavcev domačinov, po krivdi zaslepljenosti gotovih temnih elementov pod krinko nacionalne ideje. Niso še ozeleneli grobovi padlih in niso se še posušile solze Strokovna komisija. Potek in sklepi plenarne seje Strokovne komisije za Slovenijo, ki se je vršila dne 29. junija 1924. Po otvoritvenem referatu s. Svetka o položaju našega strokovnega pokreta, je podal s. Uratnik računsko poročilo za preteklo poslovno razdobje. V imenu kontrole je poročal s. Golmajer, da je kontrola v soboto dne 28. junija revidirala bilanco in knjige in našla, da se bilanca s knjigami ujema in da so knjige in dokazila v popolnem redu. Na vprašanje s. Petejana, v koliko so resnične trditve, da se je vzdrževal s [sredstvi »Delavca« »Socialist« poročata člana kontrole ss. Golmajer in Wer-den, da sta posvetila tudi temu svojo pažnjo in ugotovila, da so te trdive izmišljene. i Glede solidarnostnega sklada izkazanega v zadnji bilanci se je naročilo, naj se v zapisniku in v poročilu o seji ugotovi, da izvira ta sklad iz preostanka prostovoljnih nabiralnih akcij, in da ni identičen s stavkovnimi skladi posameznih osrednjih društev. Sklene se, da se priobči v Delavcu samo še sumaričen račun dobička in izgube, podrobna obrazložitev in specifikacija pa se razmnoži in pošlje na vse odbore. Na predlog s. Krušiča se sklene, da se dolžniki s sodelovanjem osrednjih društev natanko pregledajo, izterljive terjatve izterjajo, dvomljive pa izločijo in odpišejo. Nato se vzame na znanje poročilo s. Uratnika o proračunu za tisk in upravo v bodoči poslovni periodi. Sklene se, da se predloži poročilo pokrajinski konferenci. Dalje da imajo pobirati vse podružnice po zborovanju, na katerem bodo volile delegate za' pokrajinsko konferenco, poleg rednega prispevka še izreden tedenski prispevek iz katerega se bodo krili stroški za pokrajinsko konferenco. Te izredne prispevke je obračunati potom osrednjih društev in oblastnih odborov Strokovni komisiji kot delega-cijski fond. Na kongresu je prišla do izraza enodušna želja, da mora ostati strokovni pokret za vsako ceno enoten. Da se omogoči članstvu vpogled v stanje našega pokreta, se sklene izdati tiskano poročilo o stanju našega pokreta. . Železničarji. Najnovejša ataka iz ljubljanskega »Tintenburga« je že znana vsem železničarjem, kljub temu je potrebno, da jo na tem mestu malo komentiramo. Govori se, da so se gospoda na ljubljanski direkciji zaprli v svoje kamrice ter postavili pred vrati stražo, da ne bi nikdo od zunanjega sveta imel priložnosti pokukati v lonec njihovih skrivnosti, ld jih kuhajo v obliki »prevajanja« uslužbencev. Da ne bi imeli uslužbenci toliko možnosti gospode v »Tintenburgu« mo- na obrazih onih, kateri so pri tem izgubili svoje drage. Ni še roka pravice popolnoma razkrila te žalostne tragedije, pa že smo imeli priliko videti, kako so se ob priliki razvitja prapora Orjune v Ljubljani dne 28. junija zopet delila razna odlikovanja onim, kateri so se posebno junaško odlikovali pri pokolu slovenskih rudarjev. Nova odlikovanja so se delila, to pomeni, da bo Orjuna še prelivala kri nedolžnega slovenskega delavca. Delavci, osobito rudarji, zapomnite si to! Vaš krvnik je pripravljen, da opravi svoj mesarski posel nad vami. Delavstvo 12 ura bije! Ako nočeš, da te popelje jugoslovanski fašizem preko gore Kalvarije, potem se zdrami in spreglej! Pristopi in organiziraj se nemudoma v vrstah razredno bojevnega proletariata! Da skupno ž njim z uma svitlim mečem premagaš tvojega največjega nasprotnika in najboljšega zastopnika mednarodnega kapitalizma jugoslovanski fašizem. Ako boš delavstvo to storilo, pa bodo postala ta odlikovanja v zasmeh onim, ki so jih delili, v sramoto pa onim, kateri so jih prejeli. Človek. lili, so hitro izdali ukaz, glasom katerega mora vsak aktiven uslužbenec javiti, ijkadar hoče prekoračiti »granico« svojega rednega bivališča. Ako pa se hoče kam peljati železničar, mora prosit} svojega načelnika, da mu napiše potrdilo, da je res prost in da se sme nekam peljati. Le, ako se bo mogel s takim potrdilom pri osebni blagajni izkazati, bo dobil vozno karto. Legitimacija sama ne zadostuje več! To je baje nujno potrebno, ako se hoče nova pragmatika izvesti, ker člen 87 to vsebuje. Če bi to tudi bilo res, tedaj bi mi morali odklanjati odogvornost za službeno pragmatiko, pri kateri niti nismo sodelovali niti bili vprašani ali se z osnutkom strinjamo ali ne, marveč se je to pragmatiko delalo enostransko brez sodelovanja in brez vednosti celokupnega železniškega osobja, dasi predstavlja to osobje drugega pogodbenika. Toda citirani člen ne vsebuje ničesar, kar bi to naredbo podkrepljalo. Da bi se imel službe prosto osobje svojemu starejšini javljati kadar hoče zapustiti kraj bivališča, je reS v omenjenem paragrafu predvideno, toda z jasno klavzulo: »ako to vrsta službe zahteva«. Ker pa na železnicah ne zahteva vsaka vrsta službe takšne pripravljenosti »Dienslbereitscliaft«, marveč bi moglo tu priti v poštev kvečjemu majhen del vlakospremnega in strojnega osobja, ki bi naj bilo pripravljeno za vsak čas, ako bi se komu kaj pripetilo. Takšne »ekstra rezerve« pa po praksi do danes absolutno niso upravičene. Nikdo ne bo mogel zanikati, da so bile avstrijske železnice vzorno urejene in da so funkcionirale z vso preciznostjo, kar so potrdile zlasti v vojnem času. Toda železniški birokraciji ni niti na um padlo, da bi uvajala takšne metode, če tudi so ji njeni predpisi to dopuščali. Bila je ona zelo stroga ter natančna ali v službe prostem času je pustila uslužbenca pri miru. Seveda, da je skrbela za to, da ni prišla v zadrego, ako je nenadoma kaj prišlo. Zato pa lalilro rečemo, da je ravno naše osobje sijajno dokazalo in to lahko potrdi vsakdo, — da je bilo vedno na mestu, kadar je služba zahtevala, ne da bi bili takšni kakor rečeno starove-ški ukrepi potrebni. Zato pa ne vidi . osobje absolutno najmanjše potrebe ali upravičenosti za uvajanja takih predpisov, ki niti pred 80. leti niso bili potrebni, ko so bile železnice šele v razvoju, kaj še le danes; pač pa vidi osobje kvečjemu v tem novo šikano, ki pa ne more biti v nobenem slučaju niti železnici sami v korist, osobju pa v veliko škodo, ker ovirajo osebno svobode. Vemo, kam pes taco moli. Gre se tu pač zavistnim dušam za to, da se želežničar ne bi mogel neovirano posluževati svoje vozne legitimacije. Saj bi mu moralo vendar presedati, če bi za recimo vsakih 5 km daljave moral k načelniku po potrdilo, da je res prost. Raje se bo odrekel vožnji ali pa bo c^lo — šel peš. Načelniki so mnogokrat nerazpoloženi in morda uslužbencu neprijazni, da celo — sovražni. In v takem slučaju si bo pač uslužbenec raje premislil. Na drugi strani pa je to sitnost tudi za načelnika, ki ne bo imel nikoli miru. Če bo pa v večjih postajah, kier je več osobja za ta posel nastavil posebnega uradnika, tedaj bo ta uradna moč več stala kot vse režijske karte skupaj! Železniško osobje je že dosedaj silno prikrajšano na voznih ugodnostih. Na eni strani redukcija plač, na drugi vedno kršenje in krčenje ostalih beneficij. Ako so železničarji desedaj imeli vozne ugodnosti v raznih oblikah, tedaj so to zaslužili, ker je njih služba silno nevarna in težka. Zato so te ugodnosti tvorile en del uslužbenčevih prejemkov. Prejemki uslužbencev v denarju so bili pred prevratom najmanj tako visoki kot nameščencev ter delavce', v ostalih državnih in privatnih podjetjih, med tem, ko so vozne pegodnosti tvorile nagrado za težjo in nevarnejšo službo.'Danes pa zaostajajo plače v denarju železniških nameščencev daleč za onimi privatnih in tvorijo komaj eno tretjino do eno polovico slednjih. Privatni nameščenci pa dobe poleg večje plače v gotovini tudi še v blagu po lastni nabavni ceni. Iz vsega tega je jasno, da železničarji zaostajajo daleč v svojem zaslužku kljub nevarne ši službi, za svojimi tovariši v privatni službi. To pa gotovo ni v interesu države, marveč v škodo, ker vsi oni, ki so posebno nadarjeni in sposobni, beže od železnice. Naj navedemo samo en slučaj: V M. je mlada nadarjena uradnica G, ki je zaslužila pri železnici 500 Din mesečno. Ko je nek trgovec zaznal zn njene sposobnosti, jo je zvabil in dal takoj 10UU uin. Sedaj ima ta uradnica že 1750 Din. Pri železnici bi imela še vedno samo &JO Din! Ta uradnica pa dobi za novo leto še eno mesečno plačo in toliko blaga po lastni ceni, kolikor ga potrebuje, pri čemur je cena najmanj 30 odstotkov nižja. Sedaj pa si naj gospodje birokrati zračunajo, za koliko je ta uradnica na boljšem, kot bi bila pri železnici! Zato zahtevamo, da se vrne vse on d železničarjem, kar so že imeli ter da se njihovi prejemki v gotovini .iaj-manj zenačijo z onimi privatnih asluž bencev in delavcev. V Avstriji se plače železničarj ;v sproti regulirajo z indeksom in so danes povprečno za 150 odstotkov višje po valutni relaciji kot naših železničarjev, a poleg tega so se njihove vozne ugodnosti po prevratu še znatno razširile, med tem ko so se našim železničarjem malodane popolnoma odvzele. Železničarji, razmišljajte o vsem tem, in potem sklepajte! A. B. Železničarski shod v Mariboru. Dne 28. VI. so sklicale mariborske podružnice Saveza Železničarjev Jugoslavije javen železničarski shod z dnevnim redom: Ponovni atentat na pravice železničarjev, nadalje kršenje voznih ugodnosti. Shodu je predsedoval sodr. Osmec, paročala sla pa sodr. Bahun sloveusk '* i.i Lapuh nemško in sicer v snislu članka, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Sodrug Bahum je preči tal res' -lucijo, ki jo priobčujemo. Končno je še sodrug Petejan spregovoril nekaj lepih ter spodbujevalnih besed. Resolucijo se bo poslalo pred vsem ministrstvu za promet, potem Ljubljanski direkciji ter Delavskim zbornicam. Shod je končal ob pol 23. uri. Resolucija. Železničarji zbrani na javnem shodu dne 26. junija 1924, v Gotzovi dvorani v Mariboru, najodločneje protestirajo proti ponovnemu kršenju njihovih starih pravic glede voznih ugodnosti, s tem da se uvaja poleg legitimacij še posebna pordila za vsako posamezno vožnjo, s katerimi bi naj železniški uslužbenci dokazali, da so služb prosti ali da imajo dopust, ter da smejo zapustiti kraj svo- tega bivališča, na podlagi Česar bi jim »ilo Šele mogoče si kupiti vozno karto pri osebnih blagajnah. Tak predpis ni le reakcionaren, marveč je nepostaven in nepotreben. Ako se merodajni sklicujejo na člen 87. službene pragmatike, tedaj nimajo prav, ker omenjeni člen ne govori, da se ima celokupno železniško osobje v službe prostem času javljati, ako hoče zapustiti kraj svojega bivališča, marveč se tozadevno glasi: »Če ta vrsta službe saliteva.« Po besedilu tega člena bi šlo k večjem za neznaten del železniškega osobja. Tukaj pa gre la generaliziranje! Nad šestdeset iet so postojale avstrijske železnice, katerih predpisi so tudi vsebovali točko, glasom katere bi se železniški uslužbenc moral javili, ko bi hotel zapustiti kraj bivališča, vendar pa se uprava železnice ni nikoli te določbe posluževalo, niti v svetovni vojni ne, ampak vsak Železničar se je mogel v svojem službe prostem času popolnoma prosto gibati. Zborujoči železničarji tedaj protestirajo tudi proti omejevanju osebne svobode železniškega osobja. Že-lzmčarji energično zahtevajo ukine, kakor tudi, da se jim povrnejo vse od prevrata sem odvzete stare pravice. Pri izenačenju železniškega osobja, ki je bilo do prevrata nameščeno na železnicah raznih držav, se ne sme na ta način postopati, da se enemu delu odvzame kar je ta že užival, zato ker drugi tega še ni imel, ampak tako, da se kar je že postajalo pri enem, raztegne udi na ostali del. Tako si železniško osobje predstavlja izenačenje. Ako se naglaša, da smo državljani svobodne ter domokra-iične države, tedaj se mora to tudi dejansko dokazati in sicer na ta način, da bodo železničarji vživali večje, a ne manjše ugodnosti, kot so jih vživali v državi, v kateri so bili le podaniki. Rudarska stroka. Usoda rudarjev. Nasilstva in krivice, katere danes izvajajo rudarski podjetniki nad rudarskim delavstvom že presegajo vse meje. Mislimo, da se v nobeni civilizirani državi na svetu ne dogaja kaj to ko brutalnega nad delavstvom od strani podjetnikov, kakor pri nas v Jugoslaviji. Ne samo, da so rudarjem preprečili spojitev s splošnim zavarovanjem delavstva v državi. Ne zadostujejo jim ogromni dobički, katere žanjejo na račun delavskih žuljev letno. Oni hočejo sploh odpravo vsega, kar je količkaj v prid rudarskemu delavstvu. Sedaj za časa premogovne krize, so se kakor volkovi vrgli na sestradano in obupano delavstvo. Odpust tisočerih iz službe, omejitev delovnikov, zmanjšanje že itak nezadostne plače, visoke kazni, in nešteto druzega. Ni čudno če pride potem naš rudar iz sestradana Nemčije v svojo domovino, misleč dobiti tukaj delo in kruh za svojo družino, pa vidi te mrtvaške obraze, ga preide strah in groza tako, da se takoj nazaj obrne ir. gre peš nazaj, če nima sredstev,, samo da pride prej iz tega trpljenja. Posledice tega pa so čimdalje večje hiranje med rudarskim delavstvom. Poglejmo statistiko obolelih ali če vidimo dnevni naval teh trpinov in njihovih družin, k zdravnikom bratovskih t ;Ia.dnic, potem moramo priznati, da niti med vojno v najhujšem času ni bilo toliko bolanih kakor dandanes. Pa kaj ugotovijo zdravniki pri teh bolnikih? Nad 60% oslabelost vsled slabe prehrane, 40 % pa jetika, kronični revmatizem vsled prehlajen ja. Največ izrekov glede zdravila zoper le bolezni pa pravi zdravnik, da je dobra in zdrava prehrana. S to tolažbo in z par purflei ga zdravnik odpravi in rudar je zopet diensttauglich«. Ce pa je še kateri zdravnik tako človeški, da takšnemu revežu dovoli v svrho ojačenja njegovega zdravja naddnevno delo, je pa zopet podjetnik takoj tu, da mu utrga plačo prejšnje kategorije in mu izplača plačo naddnevne kategorije. — Potem on protestira proti storjeni krivici ali pa kdo drugi, je takoj na dnevnem redu kriza ali pa končna zahteva po upokojitvi. Tako, ti neumni rudar, ld si žrtvoval najdražje tvojega življenja za kapitalistov žep. Sedaj pa pojdi v pokoj in dobil boš za tvoj trud in trplenje 8 Naše organizacije. »DELAVEC« STRAN 8. do 24 kron mesečne pokojnine. Taka je danes usoda rudarskega delavstva. — Kruta in žalostna, ampak gospodje, ki danes pijejo srčno kri izmozganega delavstva, naj vedo, da bo prišlo rudarsko delavstvo pod pritiskom krivic, katere se danes izvajajo nad njim, do spoznanja, da je v slogi moč, katere nobena sila ne premaga. Takrat bodo rudarski obrazi postali drugačni in žepov kapitalistov se bo lotila tista bolezen, katera danes tako grozovito razsaja med rudarskim delavstvom. Zatoraj rudarji, ako hočete izpre-membo sedanjega vašega položaja, stopite takoj v vrste razredno zavednega proletariata. In v boj za vaše pravice. Naprej do zmage nad krivico! Eden izmed bledih. Zabukovca. — (Uspeh posredovanja naše podružnice). Na zadnjem strokovnem shodu smo sklenili vložiti vlogo na ministrstvo rude in šume s pozivom, naj krijejo državne železnice svojo potrebo prej iz našega državnega rudnika, kakor iz privatnih, da ne bo pri nas brezgtoselnosti. Kakor smo obveščeni je storilo ministrstvo ukrepe v predlaganem smislu. Kovinarska stroka. »DELAVEC«. Iz več podružnic prihajajo pritožbe, da dobivajo premalo število lista »Delavec <. Pošiljanje lista se vrši na podlagi zadnjih obračunov iz podružnic iti seveda v teh obračunih niso všteti oni, ki so z plačevanjem prispevkov zaostali. Blagajniki in zaupniki naj gledajo na to, da dobivajo list samo oni člani, ki s svojimi prispevki niso več kakor 1 tedne v zaostanku. Kriza — brezposelnost. Kriza v industriji z vsemi svojimi posledicami narašča od dne do dne. — Zapiranje tovarn, reduciranje delovnega časa, to se sliši dan za dnem. Vlada se ne gane. Namesto, da bi z pametnimi ukrepi krizo in brezposelnost v državi omejila, je začela tudi ona v svojih obratih reducirati delavski stalež. 'iiako je pred mesecem odpustila v vseh svojih vojnotehničnih zavodih nad 50 odstotkov zaposlenih delavcev. Komaj se dali .čisto jasno, kdp ie kriv, ^ nima-(no ne hrane ne oBielie. itii jim bomo povedali, da država ni kriva, ampak vi yorodje in vaš današnji režim. Slišimo tudi pii da ljudje nočejo delati, da so nezanesljivi itd. Mogoče je na tem nekaj resnice, ali gospodje, krivi ste vi. Dajie nam vsaj toliko, ua bomo mogli pošteno živeti ali pa nas pošljite na oni svet, kjer ne bomo nič delali in tudi nič zahtevali. Vi pa potem sami delajte in uživajte tudi sami. Dokler smo pa tukaj pa zahtevamo za naše dejo pošteno plačilo. Nikakor pa ne bomo pristali na to, da se nas pusti v počasnem umiranju. Ako ne veste koliko imamo bolnih, vprašajte O. U. Z. Z., ki vam bo dal potrebna pojasnila. Pred nekaj dnevi je bila ena delavka v bolnici in zdravnik ji je rekel: Saj niste nič bolna, samo iztradana ste, pojdite domov pa se nasitite in bo boljše. — Če ima naša :nonopolska uprava toliko milijonov dobička na leto, pa če ima na stotisoče cigaret, da jih daje zastonj raznim nepotrebnim društvom, če imajo razna ministrstva dovelj denarja za neproduktivne, da celo delavstvu škodljive stvari, kot so razni tajni volilni in drugi fondi, mora in še enkrat mora biti tudi za nas. Ne mislite, da je ta uboga para v tob. tovarnah primorana vam delati zastonj. Prišel bo čas obračuna in kar kedo seje, to bo žel. Prišel bo čas, ko boste delavstvo iskali in prosili za svoje namene. Takrat vam bo delavstvo pokazalo figo. Pretečeni teden se je mudil v Ljubljani pomočnik upravnika monopola. Delavstvo se je obrnilo do njega glede povišanja plače. Mož se je prav imenitno odrezal. Rekel je, da naša povišica ni v proračunu, da za to ne dobimo. Mi pa prav dobro vemo, ua še marsikaj ni v proračunu, pa vkljub tsmu gotovi gospodje prav lahko dobijo. Rekel je tudi: Cujte! komur ni všeč, lahko gre- Mi pa prav dobro vemo, da pride čas, ko se bo njemu reklo, da lahko gre, če ne bo odšel preje po večno plačilo. — Izdeluje se tudi v monopolni upravi neka pragmatika za mono-polsko delavstvo in to že veliko mesecev, pa še ni gotova; samo toliko je, da je vsak mesec slabša, tako da nazadnje ne bo druzega, kot en velik kup dolžnosti, pa nič pravic in tudi plače prav od svoječasno 100% organiziranih (to bodo obsegali prihodnji plačilni nalogi je, bili so vsi organizirani) na 48%, to mesece julij, avgust in september itd. je pod polovico od vseh zaposlenih. Gg. delodajalce, ki bi s tem ne bili za- iodjetje je pridobivalo na moči, da ste- dovoljni, se naproša, da to sporoče ura- re kolektivno pogodoo in zniža prejem- du po dopisnici, sklicujoč se na opr. št. ke vsem delavcem. Ta namera je bila X-9448/24, na kar se jim bo dostavlja- je to malo poleglo, je izdala nalogo, da nialo. Proti temu pa vlagamo najostrej se ne oddajajo več v popravilo vagoni protest kakor tudi zato, ker ne pokli v domače tovarne za vagone. Posledice se že čutijo, tovarna vagonov v Brodu na Savi je že odpovedala službo 200 delavcem in napovedovala še nadaljno redukcijo. Vse to se bo ponovilo v tovarnah vagonov v Smederevem in Subotici. Če vlada te svoje ukrepe ne bo revidirala se bo armada brezposelnih povečala za 4 do 5000. Iz vsega tega je razvidno, da so na vladi ljudje, ki nimajo niti najmanj smisla za razvoj industrije v državi. Kemična široka. Mojstrana. Delavstvo cementne tovarne v Mojstrani se nahaja v mezdnem gibanju. O tem se vse delavstvo obvešča. Monopoiska stroka. Tobačna tovarna v Ljubljani. Dne 4. junija je minulo eno leto, kar je Savez monopolskih delavcev in delavk v Beogradu v navzočnosti delegatov iz več tovarn vložil spomenico za povišanje plače v tobačnih tovarnah mo-nopolske uprave. Žalostna resnica pa je, da še v teku enega leta nismo nič dobili. Monopolska uprava je zadrževala pol leta predno je dovolila malenkost od 6 dinarjev dnevno. Finančno ministrstvo pa zadržuje drugega pol leta. Tako je minulo eno leto. Upravičeno sumimo, da se to namenoma dela. Gospodje od ravnateljstva naše tovarne in pieko vseh v poštev prihajajočih instanc do ministrstva socialne politike, ministrstvo financ, kličemo vam: To je bilo leto bede, trpljenja, stradanja, bolezni itd. Kličemo vam: Poglejte haše delavce, delavke! Upadlih lic, z razstrgano obleko in njih otroci, ki imajo postati enkrat koristni in dobri državljani naše blažene SHS, hodijo s praznim želodcem in raztrgano obleko v šolo, odnosno v pouk k mojstrom. Dvomimo, da bodo kedaj dobri učenci, še manj pa dobri državljani. Tudi Orjuna jih ne bo spravila na pot Nacije. Mi jim bomo pove- čejo k temu pravilniku zastopnika delavstva. Mi vemo zakaj! Zato, ker bo izglodal tako famozno, da jih je že sedaj strah, da bi ga mi videli. Prišel bo čas, ko bomo mi napravili druzega. Povedal je tudi ta gospod, tki je finančni minister poslal po informacije glede po-višice 6 Din na Češko in v Italijo in je rekel, da mi nič slabše nismo plačani, kot tam. Mi tega enostavno ne verjamemo in tudi protestiramo, da išče informacije v tujini, kjer so čisto drugi pogoji za življenje. Infomacije se dobijo pri nas doma in sicer takole. S pomočjo ministrstva zdravja se izdaja knjiga Zdravje«, tam je napisano od zdravnika, koliko rabi človek za preživljanje razne brane. Tisto naj se izračuni, koliko stane. Potem se še izračuni, koliko stanejo druge potrebščine n. pr. kurjava itd. Koliko znaša to na mesec, toliko naj se plača povišica, pa bodo vse informacije rešene. Splošna delavska Unija. (odsek-: keramična stroka.) Prvi strel jje padel na kolektivno pogodbo, strokovno organizacijo in delavske mezde za 23% znižanje dosedanjih prejemkov. Kje se je to zgodilo? V tovarni be-loprstene posode v Gotovljah v Savinjski dolini. V omenjeni tovarni je obstojala do-sedaj kolektivna pogodba med organizacijo in podjetjem, po kateri so imeli delavci določene prejemke: Kurjač 5.04 Din na vsako normalno delovno uro; pomožni kurjač 4.51 Din; pomožni kurjač 4.05 Din; steklarice 3.85 Din; pomožne delavke v kurilnici 2.97 Din; kovač? 4.34 Din na vsako normalno delavsko uro. Torej najnižja plača je bila za delavke 2.76 Din na uro. Delavci v omenjeni tovarni se tega niso zavedali, kar dokazuje dejstvo, da v zadnjih 3 mesecih je padlo članstvo očividna zlasti v tem, ko se ni hotelo več priznavati strokovne organizacije, ampai; le obratne zaupnike. Ko je podjetje videlo, da ima že 52% delavcev ua svoji straui, je poslalo dne 20. junija 1924 obratnim zaupnikom (med katerimi so bili tudi neorganizirani) dopis, s katerim je naznanilo znižanje plač, ki bodo iznašale od 20. junija le: Kovač 4.10 Din na normalno delovno uro; pomožni kurjač 3.67 Din; pomožni kurjač 3.30 Din; steklarice 2.42 dimarja; pomožne delavke v kurilnici 2.24 Din; kovač 3.53 Din; skladiščarke pa 2.16 Din na normalno delovno uro. Iz tega je razvidno, da izgubi 1. kurjač na vsako uro 0.94 Din, na šiht 7.52 dinarjev, pri 8-urnem delu ali na teden 48 ur pa 45.12 Din, medtem ko izgubi delavka celih 0.60 Din na uro ali 4.80 dinarje na šiht in na teden 20.80 Din. Prispevek za organizacijo znaša pri SDU samo 2% od vsakih zasluženih 100 Din. To je bilo vsekakor onim delavcem- ki so izstopili iz organizacije preveč, ker bi jim še ostalo od vsakih 100 Din 98 Din, ljubše jim je seveda, da sedaj kapitalisti poberejo v svoje malhe kar 23% od vsakih dosedanjih 100 Din tako, da ostane delavcem le še samo 77 Din namesto 98 Din. (Tako delajo seveda ljudje, ki ne marajo sebi dobro, op. poročevalca.) Edino pametno so napravili obratni zaupniki, da so položili svoje mandate in odstopili zadevo strokovni organizaciji. Ta strel je svarilo vsem delavcem, ki so včlanjeni v SDU, da se zganejo ob dvanajsti uri, da strnejo svoje vrste; posebno velja ta klic delavcem v Pečovniku, Objave. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razglaša, da je prijavnice in odjavnioe obratov in druge tiskovine, ki so se doslej dobivale le pri njegovih ekspoziturah, oddal v razpečavanje trgovinam, prodajalnam tobaka, zadrugam in občinskim pisarnam, tako da delodajalcem poslej ne bode več treba naročati jih po pošti ali hoditi po več ur daleč ponje, temveč jih bodo lahko dobivali vsak dan v svojem kraju. Povsod se bodo dobivala tudi potrdila o zaposlenosti obolelih članov in kuverte za poštnine prosto pošiljanje prijav, odjav in službenih dopisov ekspozituram in uradu. Vsa oddajna mesta tiskovin so označena z opozorilnimi tablami. Ako bi v katerem kraju oddaje tiskovin še ne bilo, blagovolijo naj prizadeti na to opozoriti pristojno ekspozituro, ki bode potrebno ukrenila. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega svojega ukrepa: Počenši z mesecem julijem t. 1. urad plačilnih nalogov, ki znašajo na mesec 30 Din in manj, ne bo več razpošiljal vsak mesec, temveč za tri mesece skupaj tako, da lo plačilne naloge kakor doslej za vsak mesec posebej. Vsemi Naj ne bo zavednega člana strokovnih organizacij, ki bi ne naročil pri svojem blagajniku takoj knjižice: SLOVENSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE OD LETA 1919 DO 1924. Poročilo Strokovne komisije za Slovenijo k strokovni konferenci slovenskih strokovnih organizacij. Knjižica vsebuje dragocene podatke o članskem gibanju naših organizacij in gmotnem položaju našega delavstva v povojnih letih. Dragoceno kot spomin na skupno izvršeno delo, nujno za globlje razumevanje našega pokreta in položaja. VSEM! Teden po volilnih zborovanjih za pokrajinsko strokovno konferenco imajo prispevati vsi člani strokovnih organizacij še en tedenski prispevek za dele-gacijski fond! šišenska četa UDR in DTE priredita v nedeljo 6. julija celodnevno tuborenje » Mostecu pri šiški (Wiihringshofen) Na taborenje so povabljene tudi godba in pevski zbor »Svobode v Mostah: in vse bližnje organizacije »Svobode«, članice ženske organizacije, strokovne organizacije GRSJ, ter člani političnih ir. gospodarskih organizacij. Zbirališče ob 8. uri dopoldne pred cerkvijo v Šiški. Jestvine naj vzamejo izletniki s seboj. Člani UDR vzamejo s seboj kotle za kuho, jedilno posodo, kruh v nahrbtnikih in šatore. Otroke naj pripeljejo družine s seboj, za njihovo zabavo bo z različnimi igrami vsestransko preskrbljeno. * Kdor želi čistega zraka in oddiha v prosti naravi, v domači delavski družbi, med brezskrbno mladino, ta naj se očisti mestnega in fabriškega prahu in naj gre z nami. Vsa pojasnila se dobe v Strokovni komisiji (s. Golmajer), v tajništvu »Svobode«, v Šišenski prodajalni Kons. društva, v tajništvu SSJ (Vidovdanska c. 2) in v tajništvu O. D. kemičnih delavcev (s. Rojc) v Mostah. Pri slabem vremenu bo izlet preložen na prihodnjo nedeljo. Prireditelji. Pravila Glav. Raditlikega Saveza Jugoslavije. mila, bodo pripadali eni strokovni organizaciji mešane industrije. VII. Imovinski odnosi in prestanek organizacije. Organizacijski sistem sindikatov. Čl. 28. Sistem sindikalnih savezov je v finančnem pogledu centralističen za celo državo. Ali organizacija notranjega dela ne sme omejevati iniciative in akcije skupin in oblasti. Čl. 29. Profesionalni (strokovni) državni savezi se delijo po značaju strok in podjetij tako, da se izvede princip — eno podjetje, en sindikat. Čl. 30. Princip organizacije: eno podjetje, en sindikat se izvaja na ta način, da se organizirajo vsi delavci in delavke enega in sličnih obrti in ene in sličnih industrij v eni strokovni organizaciji. Delavci in delavke od (več raznih strck, kaklor mizarji, mehaniki itd., se organizirajo v oni poklicni savez, katerega značaja je dotično podjetje. Delavci zaposleni pri grobi drvarski in tekstilni industriji, industriji papirja, celuloze, kemikalij, stekla, cementa, tu tkala, sladkorja, čokolade, piva, mazil in ČL 31. Vsaka strokovna organizacija, centralizirana za celo državo ali pokrajinska, ki je v članstvu GRSJ je pravna oseba in more kot taka po predpisih svojih pravil polnopravno razpolagati s celo svojo imo-vino premično in nepremično. č’l. 32. Kakor vse organizacije, ki so v njegovem sestavu, je tudi Glavni Radnički Savez pravna oseba in njegova centralna uprava razpolaga polnopravno s celo njegovo imovino. Čl. 33. Likvidacija GRSJ se more skleniti samo na sledeči način: 1. Ako stavi njegova centralna uprava ta predlog kongresu ali 2. ako stavi polovica njemu priključenih strokovnih central ta predlog centralni upravi najmanj tri mesece pred sestankom rednega strokovnega kongresa in 3. ako je za to na kongresu dve tretjine članov GRSJ. Čl. 34. Če se izpolnijo sprednji predpisi, odloči kongres o vprašanju razpolaganja z imovino GRSJ. Čl. 35. Kot organi GRSJ so njegovi oblastni in krajevni medstrokovni odbori v toliko pravne osebnosti, v kolikor prinese GRSJ na nje gotov del svojih poslov. Ali vsa imovina, ki jo oni upravljajo, je last GRSJ. Čl. 36. Za slučaj prestanka funkcij kateregakoli oblastnega ali krajevnega med-strokovnega odbora kakor tudi za slučaj odcepljenja kakega oblastnega ali krajevnega medstrokovnega odbora od GRSJ, kakor tudi za slučaj, da centralna uprava kak svoj oblastni ali krajevni medstrokovni odbor izključi iz članstva GRSJ, se vsa premična in nepremična intovina, katero je upravljal dotični odbor, temu odboru odvzame in njo upravlja Glavni Radnički Sa-vez Jugoslavije. VIII. Predhodne določbe. Čl. 37. Dokler se ne izvede ujedinje-nje dosedanjih pokrajinskih strokovnih organizacij v centralizirane državne saveze — se pripušča začasno članstvo večjega števila sindikatov ene stroke. Iz ene pokrajine pa ne more pripadati niti začasno po več savezov več kakor ena organizacija iste stroke GRSJ. To velja tudi za take nove organizacije, Čl. 38. Pri* ujedinjevanju pokrajinskih Savezov v centralizirane Saveze za celo dižavo, se bodo odrejali sedeži njihovih central sporazumno s centralno upravo, odnosno izvrševalnim odborom GRSJ tako, da dobi vsaka dosedanja pokrajina po eno strokovno centralo one profesije, katere industrija je v dotični pokrajini najbolj razvita. Čl. 39. S tem Statutom se zamenjuje začasni pravilnik Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije, predpisan od Državne konference z dne 7. in 8. januarja 1922. Ivedba tega statuta pa se prepušča centralni upravi odnosno izvrševalnemu odboru GRSJ, vsi drugi organi centralne instance, kakor vse Savezne organizacije pa se pozivajo, da izvedbo podpirajo Ta štatut je sprejet na prvem rednem kongresu GRSJ, ki se je vršil 27. in 28. aprila 1924 v Beogradu. Beograd, 28. aprila 1924. Predsedniki kongresa: Blagoje Bračinac 1. r. Viljem Haramina 1. r. Josip Petejan 1. r. Tajniki: Josip Beker 1. r. Voja Jakovljevič 1. r. Jurij Arh 1. r. Ta štatut je bil predložen tudi Delavski zbornici za Slovenijo, ki ga je odobrila s sledečim odlokom: Podpisana Delavska zbornica je pregledala priložena pravila Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije in je našla, da odgovarja organizacija s takimi cilji predpisom čl. 33 tretjega oddelka ustave, kakor tudi § 35 zakona o zaščiti delavcev. Ker se je GRSJ v smislu točke 7 § 37 zakona o zaščiti delavcev prijavil v evidenco podpisani zbornici, ga je ista sprejela in vpisala v svojo evidenco kot legalno delavsko strokovno organizacijo, kar se s tem potrjuje. Začasna Delavska zbornica za Slovenijo. Tajnik: Predsednik: Stanko Likar. Melhijor Čobal. Razno. V imenu patriotizma. V veliki zagrebški pekarni so stopili pekovski pomočniki vsled nizke plače in mizernega položaja v štrajk. Zaznalo se je potem da nameravajo tudi ostali redoljubni pekovski mojstri odvzeti delavstvu nekaj pridobljenih pravic, vsled tega je nastala med delavci cela pobu-na. — Kakor se čuje, namerava nasloviti občinski svet na rodoljubno delav- stvo apel, da se naj ne bimi proti šika-nacijam pekovskih mojstrov, ker to samo otežkoča politični položaj tisočletne kraljevine Hrvaške, na korist beograjskim vlastodržcem. Člansko gibanje: Povprečno števib članstva osrednjih organizacij Strokovne komisije za Slovenijo je znašalo: 1919 1920 1921 1922 1923 Osrednje društvo kovinarjev 3394 3949 3095 2849 2539 Osred. društvo kem. delavcev 1497 2035 1495 1401 1455 Osred. društvo živil, delavcev 652 1168 1165 766 576 Osrednje društvo usnjarjev 699 917 1042 815 895 Osred. društvo cblač. delavcev 237 189 164 107 55 Unija stavbinskih delavcev 1834 1987 259 192 182 Osred. društvo lesnih delavcev 1062 1572 1161 1022 Unija slovenskih rudarjev 7842 6981 1908 1238 1055 Savez monopolskih delavcev 320 324 199 212 413 Društvo nam. Okrož. urada 120 120 120 120 120 17657 19242 10608 8722 7290 Delavske mezde v Sloveniji. (Po statistiki O. U. Z. Z. D. iz II. pol!, leta 1922) Tedenska plača je znašala nad Za delavcev: v odstotkih: Din 1000 6887 10 — 925 4615 6-70 785 5712 S'3.3 666 6935 10 09 550 8978 13 07 460 4809 7 — 385 5873 855 320 5548 8 02 pod 220 8909 12 98 brez plače 10413 ali 15 16 Skupaj . . . 68691 ali 100% Kupna moč jugoslovanske krone (dinarja). (Po indeksnih številkah, vodenih od Strokovne komisije za Slovenijo.) Jugoslovanska krona (dinar) je odgovarjala kupni vrednosti predvojne av- Konec izkoriščanja stavbinskih in drugih delavcev ter brezposelne krize v gradbeni, mizarski, ključavničarski, kleparski, soboslikarski in pleskarski stroki bo takoj, če bodo vsi zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, soboslikarji in p!eskarj: pristopili kot člani k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi u Celja" katera se je ustanovila na temelju sklepa kongresa »Splošne delavske Unije« z dne 24. februarja 1924 in je te dni začela z obratovanjem, kakor: popravljanje in belenje ter pleskanje hiš i. t. d. Pri zadrugi sodeluje centrala »Unije« ' z vsemi njenimi podružnicami, in podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije Celje, in podružnica lesnih delavcev v Celju, ter sprejema kot člana vsakega posameznega člana od gorinavedenih strok — Vpisnina Din 50—. Delež Din 250'—, ki se pa lahko odplačuje v tedenskih obrokih po poštni položnici ček. račun štev. 13.708. Sprejemajo se hranilne vloge potom znamk SGPZ Celje in na posebno vknjižbo proti 10% obrestni meri. Naročila za oddajo dela kakor priglase za pristop je nasloviti na: Splstna grcAna produKtltina zodnisn, r. z. z o. z. v Celju, v hotelu uri Jroni", Ljubljanska cesta 101. Tu niso vpošteti: Rudniški revirji in plavži na Jesenicah. Zgoraj navedeni delavci so zaslužili glasom cenitve na podlagi te statistike I. 1922 okrog 377 milijonov dinarjev. (24 milijonov predvojnih kron.) Povprečno je bil delavski Din predv. kron teden, zaslužek jul. 1922 132 50 10 50 „ jan. 1922 1 13 — 11 10 „ 1921 72 45 10 40 strijske krene: Jugosl. K Din 1. julija 1918 0 20 080 januarja 1919 0 20 0.80 1. marca 1919 maksim. cene se odpr. 15. marca 1919 0 062 0*248 15. julija 1919 0 062 0 248 januarja 1920 0-0457 0-1628 julija 1920 0 0370 01180 januarja 1921 0 0353 0 1440 julija 1921 0 0353 0-1440 januarja 1922 0 0246 0-0984 julija 1922 0 0170 0 0680 januarja 1923 0 0122 0 0488 julija 1923 0-0125 00500 januarja 1924 0 0138 0-0552 V imenu GRSJ.: Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. V novi obleki namreč v rjavo-medro-beii etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih. — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičojo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. — NAZNANILO. Cenjenim interesentom naznanjamo, da smo svoj vodovodni instalacijski oddelek razširili na inštalacijo centralnih kurjav, parnih kuhinj in sušdnic. Kakor za vse druge oddelke, razpolagamo tudi za centralno kurjavo s prvovrstnimi monterji in izkušenim tehničnim vodstvom Naročila se izvršujejo točno, solidno in po najnižjih cenah. _ »JUGOMET AL! J A“ ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka Petek & Ivan Lungof Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani. r. z. z o. z. splošna kovinarska industrija, Ljubljana, Kolodvorska ul. štev. 18. Telefon 729. mbezx Inseriraite v Jelascul Znižan« im za otroSke vozitks. Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko Zadružno banka v Ljubljani, Aleksandrova cesta S sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice, obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska štev. 367. 1 za K'i| išče Strojarsko društvo »Sila«, tehnička poslovnica i strojarska radionica v Zagrebu, Draškovičeva ulica 11, na k faro e poslati cenjene ponudbe z navedbo plače.