leto xliii, št. 22 ' Ptuj, 7. junija 1990	cena 5 dinarjev
Rokometaši
Drave
po dvajsetih
letih znova
v 1. SRL
(stran 11)
Mladi raziskovalci
bodo predstavili
svoje naloge
Odbor za raziskovalno dejav-
nost pri ptujskem izvršnem svetu
obvešča, da bodo mladi razisko-
valci v okviru gibanja »Znanost
mladini« 14. junija ob 13. uri v
Srednješolskem centru (za malim
odrom) predstavili svoje razisko-
valne naloge. Sodelovali bodo
mladi raziskovalci iz osnovnih šol
Toneta Žnidariča in Olge Meglic
ter Srednješolskega centra.
Odbor vabi na srečanje z mla-
dimi raziskovalci predstavnike
podjetij, šol in družbene skupno-
sti. Ne gre samo zato, da bi mla-
dim raziskovalcem na ta način iz-
rekli priznanje za dosedanje delo,
temveč je srečanje tudi priložnost
za seznanjanje z delom mladih, ki
je pogosto skrito. Že danes, naj-
pozneje pa jutri bodo mladi tisti,
ki bodo prevzeli delo sedanjih ge-
neracij.
MG
V Ivanjkovcih raste nova šola
Samo še slab mesec bodo učenci osnovne šole Ivanjkovci obiskovali pouk v stari šoli pri Svetinjah. V doli-
ni, sredi novega naselja, raste novo šolsko poslopje, ki bo na široko odprlo svoja vrata 1. septembra letos.
Tekst in foto: Vida Topolovec
NADAUEVANJE DRUGEGA ZASEDANJA SO PTUJ
Še stopnička do novega občinskega vodstva
Glede na vzdušje v nadaljevanju 2. skupne seje
zborov ptujske občinske skupščine je trditev, da nas
do novega občinskega vodstva loči le še stopnička,
utemeljena.
Nadaljevanje skupne seje, ki je bila prekinjena
po dveh neuspešnih glasovanjih za tedanje kandi-
date, je minilo v prijetnem vzdušju. V občinskem
parlamentu zastopane stranke so odstopile od svo-
jih predsedniških kandidatov, dobili pa smo neod-
visnega kandidata, predlaganega po desetih delega-
tih zbora krajevnih skupnosti. Tako je novi pred-
sedniški kandidat VOJTEH RAJHER, v politiki ne-
znano ime, iz Kidričevega. Je diplomirani inženir
montanistike (montanistika — znanost o rudah), za-
poslen v sestavljenem podjetju Unial v Mariboru,
kjer dela v razvoju. Pred tem je bil zaposlen v TGA
Kidričevo, še pred tem pa na Metalurškem inštitutu
v Ljubljani. Dopolnilno se izobražuje na Visoki ko-
mercialni šoli v Mariboru. Je poročen, oče dveh
otrok in od leta 1979 živi z družino v lastni hiši. Del
iz njegovega življenjepisa: »Nisem član nobene
stranke, pač pa so vzgoja, okolje in življenje v meni
izoblikovali humanističen in socialističen pogled na
razvoj družbenih odnosov.«
Od nadaljevanja drugega skupnega zasedanja
imamo znova dva kandidata za podpredsedniško
funkcijo. Demos je za to funkcijo znova predlagal
Ano Jagarinec (roj. 1955), socialisti pa doktorja
Alojza Arka (roj. 1944). Socialisti so svoj predlog
utemeljili s tem, da bi bilo prav, da ob predsedniku
iz materialne proizvodnje dobimo podpredsednika
iz tako pomembne družbene dejavnosti, kot je
zdravstvo.
Na koncu so postavili Zeleni tri delegatska vpra-
šanja v pisni obliki, na naslednji seji pa pričakujejo
odgovore. Gre za vprašanja v zvezi z gradnjo avto-
ceste, problematiko telesne kulture in kartodromom
v Hajdošah.
Naslednje zasedanje zborov SO Ptuj bo v petek,
15. junija, ob 12. uri in takrat lahko pričakujemo iz-
volitev predsednika in podpredsednika skupščine
ter predsednika in članov izvršnega sveta SO Ptuj.
Jože Bračič
Program
v dosedanjih programih kandidatov in strank
je zapisano dosti tega, kar bi morali narediti, da
bi uredili življenje boljše in lepše. Težko bo zapisa-
ti kaj novega, ne da bi povzemal ta ali oni pro-
gram. Kljub temu si želim:
—	da hi skupščina s svojimi sklepi vzpodbujala
in omogočala raznolikost političnega življenja v
celi občini Ptuj;
—	da bi se prek poslancev v republiški skupšči-
ni aktivno vključevali v nastajanje in sprejem no-
ve slovenske ustave:
—	da bi predvsem dograjevali in spreminjali
obstoječe in brezkompromisno rušili le tisto, kar
ni dobro:
—	da bi gradili sistem, ki bi v največji meri
razvil intelektualne in delovne sposobnosti naših
ljudi:
—	da bi razvijali in vzpodbujali ustvarjalnost,
intenzivnost, iniciativo podjetništvo:
—	da hi na osnovi bolj pošteno prepoznane
akumulacije, ki jo ustvarja gospodarstvo naše ob-
čine, pridobili lasten potencial za nov razvojni ci-
klus:
—	da bi zgradili sistem skupne odgovornosti
za regionalni razvoj, za sanacijo in revitalizacijo
okolja:
—	da bi nam Haloze, Slovenske gorice, Ptuj-
sko polje. Dravsko polje in mesto Ptuj v enaki me-
ri pomeniti bogastvo in ne revščine:
—	da bi ustvarjanje in sprejemanje kulturnih
in obče duhovnih dobrin bogatilo naše življenje:
—	in da ne bi vsega, kar ustvarimo, porabili,
ker moramo nekaj prihraniti tudi bodočim rodo-
vom.
Rajher Vojteh, dipl. ing.
Kandidat za predsednika SO Ptuj Vojteh Raj-
her je sprejel kandidaturo pogojno. Prebral je na-
slednjo izjavo in jo dal v odločitev delegatom:
»Prvaki, strank se zavezujemo, da bomo v pogo-
jih razvoja političnega pluralnega življenja in jav-
nosti ohranili človeško dostojanstvo, osebno inte-
griteto in svobodo odbornikom in izvoljenim pred-
stavnikom občinskih teles.«
Odgovor delegatov: APLAVZ!
Kandidat za predsednika SO Ptuj Vojteh Raj-
her, dipl. ing.
UVODNIK
Obremenjenost
Ohrerttenitev je po slovenskem pravopisu cela vrsta. Z dolgom
je lahko obremenjeno posestvo, obremenjenost je lahko dedna,
obremenitev je lahko popotna, delna, osna, udarna, drsna, ekscen-
trična . . . Obremenilna je lahko izpoved priče na sodišču. Obreme-
njeno je naše gospodarstvo — z davki, prispevki. Od januarja do
konca aprila je imelo v Sloveniji vsak mesec povprečno 238 podjetij
blokirane žiro račune.
Dežurni krivec številka ena so običajno družbene dejavnosti,
pa dajatve državi, pa prispevek za nerazvite. . . Dokler .so banke
brez zadržkov dajale kredite in so jih podjetja kljub visokim obre-
stim kar naprej najemala, je še šlo. Zdaj ne gre več.
Ce se ustavimo pri družbenih dejavnostih (kar pa ne pomeni, da
je tukaj vse lepo in prav): te zagotovo niso krive, da je ptujsko go-
spodarstvo tam, kjer je. Če so se do nedavnega lahko delegati iz go-
spodarstva obregnili ob vse v družbenih dejavnostih, delavci le —
teh niso imeli nobenega vpliva kako (ne)gospodarijo v podjetjih. Tu-
di občinska vlada, »zaslepljena« (hote ali nehote) od političnih inte-
resov, ne. Politiki in prvi možje gospodarstva so se iz politike selili
na direktorske stolčke, pa spet nazaj v politiko. Nihče niti pomisliti
ni smel. kakšni so stroški na enoto proizvoda, ali imajo programi
prihodnost, ali je morda delavcev preveč. . . Samo in zgolj samo
gospodarstvo je ustvarjalci novi proizvod, kar mu je dajalo privilegi-
je, ki pa danes to niso več.
Posledice pa žal niso obšle nikogar. . . Nataša Vodušek
Za prometno urejenost
nezadostno
Pred kratkim smo imeli na radiu Ptuj oddajo v živo, namenjeno
prometni urejenosti ali natančneje neurejenosti Ptuja in okolice. Izvr-
šni svet je imenoval posebno komisijo, ki si je ogledala ceste na ob-
močju občine in ugotavljala napake v prometni signalizaciji, pregled-
nosti oziroma nepreglednosti križišč in vsega drugega,kar vpliva na
varen promet.
Komisija je ugotovila kar 47 velikih pomanjkljivosti in seveda
predlaga, da pomanjkljivosti odpravijo. Nekatere so vzdrževalci že
odpravili, veliko, tudi takih, ki jih komisija ni opazila, nas morda iz
dneva v dan ogroža na cestah. Zato vabimo bralce, da javno opozarja-
jo na napake v prometu, da se skupaj z nami borijo za varnejšo upo-
rabo cest. Več o tem pišemo na strani 8.
JB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
7. junij 1990 —
TEDNll^
TEMEUNA ORGANiZACUA OSNOVNO
ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ
OdloČili smo se za
samostojnost
Konec maja je bil v temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno
varstvo Ptuj referendum o izločitvi iz Zdravstvenega centra dr. Jožeta
Potrča Ormož-I^uj in oblikovanju delovne organizacije Osnovno
zdravstvo Ptuj. Na samostojnost se v tej zdravstveni organizaciji pri-
pravljajo že dlje časa. Prvič so referendum razpisali že konec marca,
vendar so takrat na zahtevo družbenopolitične skupnosti glasovanje
začasno odložili. Drugič je delavski svet referendum razpisal sredi
maja.
V temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj je za-
poslenih okrog 200 delavcev, v četrtek pa so se za izločitev odločali
na dveh voliščih. Za izločitev in s tem za samostojnost je glasovalo
93,9 odstotka vseh, ki so glasovali.
Temeljna organizacija Osnovno zdravstveno varstvo želi postati
samostojna s prvim julijem letos.
Ptujsko-ormoški zdravstveni center počasi razpada: prvega apri-
la letos se je izločila ormoška psihiatrija, sedaj je podobno odločitev
sprejelo Osnovno zdravstveno varstvo. Gotovo je, da bo v prihodnjih
dneh organiziranost ptujskega zdravstva še kako prisotna v razpravah
občinskih forumov.
MG
KRITIČNE EKONOMSKE RAZMERE V
SLOVENSKIH VETERINARSKIH ZAVODIH
S stavko nad težave?
Republiški odbor sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije je na
svoji drugi seji obravnaval kritične ekonomske razmere v slovenskih veterinar-
skih zavodih in soglašal oziroma podprl zahtevo delavcev v tej dejavnosti, da
organizirajo opozorilno stavko, če se njihov ekonomski položaj ne bo v najkraj-
šem času izboljšal. V pismu, ki so ga poslali izvršnemu svetu Slovenije in izvrš-
nim svetom občinskih skupščin, navajajo, da so zdajšnje razmere posledice neu-
rejenega financiranja veterinarskih storitev v občinah, ki so tudi ustanoviteljice
zavodov in ki bi glede na določila zakona o zdravstvenem varstvu živali morale
zagotavljati sredstva za izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Gre za varstvo zdravja ljudi pred zoonozami in zastrupitvami, varstvo živali
pred kužnimi boleznimi ter varstvo zdravega človekovega okolja.
Osemdeset odstotkov veterinarskih dejavnosti je takih, da po zakonu sodi-
jo med dejavnosti posebnega družbenega pomena, družba pa jim tega ne pri-
znava.
Nesmisel je zato, da se veterinarski zavodi »obravnavajo« kot gospodarske
organizacije, kar pomeni, da plačujejo takšne davke in prispevke kot gospodar-
ske organizacije.
Pri zdajšnjih kritičnih razmerah v veterinarskih zavodih ima vmes prste
(posledica je izpad dohodka) tudi neustrezno vrednotenje stalne pripravljenosti
in dežurstva, ki prinaša veterinarjem izgube. Stalna pripravljenost je zakonska
obveznost veterinarske službe, sodi med dejavnosti posebnega družbenega po-
mena, zanjo so zainteresirani vsi prebivalci, tistega, ki bi pa to plačal,.pa glava
ne boli (vsaj za zdaj ne). Denar za stalno pripravljenost in dežurstvo bi morale
zagotoviti občine oziroma republika. Sedaj je to skoraj izključno »v rokah«
kmetov in veterinarjev.
Ne nazadnje gre pri napovedani opozorilni stavki tudi za to, da se uredijo
plače veterinarjev. Sedaj ima večina okrog 700 nemških mark osnovnega oseb-
nega dohodka, kar je glede na visokošolsko izobrazbo in zahtevnost dela izred-
no malo. Zahtevajo vsaj 1200 nemških mark osnovnega osebnega dohodka ozi-
roma da se jim osnovna plača poveča od 30 do 40 odstotkov.
Republiški odbor sindikata delavcev Kmetijstva in živilske industrije bo vztra-
jala, da se financiranje veterinarskih storitev kot dejavnosti posebnega družbenega
pomena čimprej uredi, odMvore pa od republiškega In občinskih Izvršnih svetov
pričakujejo do 10. junija. Če do tega datuma ukrepov za Izboljšanje ekonomskega
položaja delavcev v slovenskih veterinarskih zavodih nf bo, bodo organizirali opo-
zorilno stavko. V času stavke bodo ustavili delo veterinarskega nadzora v vseh
klavnicah, kar pomeni prekinitev prometa z živalmi in živili živalskega izvora
(zato bo motena oskrba z osnovnimi živili), ustavljeni bodo kurativni posegi in
izvajanje stalne pripravljenosti razen nujne medicinske pomoči, ustavljen bo
odvoz poginulih živali in odpadkov živalskega izvora, prav tako pa tudi umetno
osemenjevanje na terenu.
Gotovo je, da bodo na osnovi tega izvršni sveti in drugi odgovorni morali
ukrepati. Prva naloga je »rešetanje« zakonov in spreminjanje zakonodaje.
Pripravila: MG
Kako neki je storilcem uspelo tri metre nad zemljo sklatiti in stolči tole
svetilko? (Foto: M. Ozmec)
Komu so napoti obcestne luči
Mladostna objesnost je vedno aktualna, žal pa tudi vse dražja. Tako so
nam v Komunalnem podjetju Ptuj povedali, da so zadnje čase nepridipravi v
Ptuju in bližnji okolici povzročili veliko škode na cestni razsvetljavi. Na Roga-
ški cesti (pri Roku) je delno ali popolnoma uničenih kar sedem svetilk javne
razsvetljave. In če velja posamezna svetilka okoli 3.500 dinarjev, je mimogrede
samo na tem območju nastalo za okroglih 60 tisočakov škode. To pa bo potreb-
10 pokriti iz naših žepov — in verjetno tudi iz žepov povzročiteljev? .OM
PODJETJE OLGA MEGUČ IN REŠEVANJE TEŽAV
Nezaupnica vodstvu
Delavski svet podjetju Olga MegUč je na četrtkovi izredni seji ra-
zrešil direktorja Antona Zorca in računorodkinjo Majdo Cenčič ter na
njuni mesti imenoval vršilca dolžnosti: za dela in naloge direktorja Mi-
lana Križeja, za računovodske posle pa Ivico Ličen. Dosedanji direktor
Anton Zoreč bo po sklepu delavskega sveta pomagal novemu vršilcu
dolžnosti direktorja, Majca Cenčič, dosedanja računovodkinja, pa bo v
bodoče referentka za plan in analize.
Delavski svet je tudi soglašal, da komisija, ki jo je ptujski izvršni
svet imenoval 24. maja in jo vodi Boris Horvat, v obdobju priprav na ste-
čajni postopek nadzoruje poslovanje, poskuša najti donosni program in
pripravi predlog nove organiziranosti podjetja. Delavski svet Olge Me-
gUč je v četrtek še odločil, da bo delovni čas v bodoče od 6. do 14. ure
oziroma izmenski ter da je prva sobota v mesecu delovna.
Predsednik delavskega sveta
Vladko Črešnik je na sejo poleg
delegatov povabil še vodje sek-
torjev, predstavnike sindikata,
pravnika, predstavnike stavkov-
nega odbora, ptujskega izvršne-
ga sveta, poslovne enote banke v
Ptuju, službe družbenega knjigo-
vodstva in druge, ki lahko na ka-
kršenkoli način pomagajo pri re-
ševanju težav te ptujske kovinske
organizacije, v kateri je zaposle-
nih okrog 430 delavcev.
Direktor Anton Zoreč in raču-
novodkinja Majda Cenčič sta na
seji pojasnila trenutno stanje
podjetja, predstavnik poslovne
enote banke Franc Likman pa je
opozoril na nekatere nerazumlji-
ve poteze, ki so tudi povzročile
sedanje težave. Predvsem gre za
razvoj firme, ki so ga načrtovali
brez razumne finančne osnove.
Predsednik občinskega komi-
teja za družbenoekonomski raz-
voj in planiranje SO Ptuj Boris
Horvat je na seji sodeloval kot
predstavnik izvršnega sveta in
obenem predsednik delovne sku-
pine, ki jo je svet imenoval, da
pomaga pri reševanju težav. V
komisiji sta še Dragica Verbega,
svetovalka za računovodsko po-
dročje, in zasebni obrtnik Ivan
Gomilšek. Komisija je že pred
sejo delavskega sveta sestavila
svoj program dela. Delavski svet
ga je potrdil, prav tako pa je tudi
soglašal s sestavo komisije. Poleg
tega je naložil vsem zaposlenim,
da komisiji pomagajo pri delu.
Stroške za delo komisije bosta
poravnala izvršni svet in podje-
tje: za predsednika bodo zagoto-
vili sredstva v proračunu, za čla-
na v podjetju Olga Meglič.
Predstavnik delavcev je na seji
zahteval razrešitev direktorja, vo-
dje računovodstva in vodja trže-
nja. Predstavnik izvršnega sveta
je menil, da takšna poteza v tem
času ni najbolj smotrna, saj ni
pričakovati, da bodo glede na
stečajni postopek in siceršnje te-
žave dobili kadre od zunaj. An-
ton Zoreč pa je predlagal, da bi
vodjo trženja izvzeli iz predloga
za razrešitev. Njegov predlog so
upoštevali.
Po enournem posvetovanju je
delavski svet razrešil Antona
Zorca in Majdo Cenčič. MG
Odgovor na delegatsko vprašanje
v času ekološke katastrofe — onesnaženja pod-
talnice Dravskega polja — smo 2. avgusta 1989
podpisali skupno pogodbo med izvajalcem Hidro-
montažo Maribor ter mariborskim in ptujskim vo-
dovodom za gradnjo magistralnega povezovalne-
ga vodovoda od črpališča Skorba do črpališča Do-
brovce v dolžini 12.700 m s premerom 300 oz.
350 mm. Rok, s katerim smo se pogodbene stranke
obvezale končati vsa izvajalna ter montažna dela,
je bil dva meseca. Delo je obsegalo vsa zemeljska
fradbena dela, dobavo jeklenih cevi, armatur in
ompletno montažo vse opreme.
Sodelovanje med občino Maribor in Ptuj, inve-
stitorjem — mariborski vodovod in ptujski vodo-
vod — in glavnim izvajalcem — Hidromontažo —
je bilo odlično, saj je bilo delo v zelo kratkem roku
glede na obsežnost del v rekordnem času končano.
Gradbena dela smo pričeli takoj po podpisu gla-
vne pogodbe, istočasno je izvajalec dobavil jekle-
ne cevi ter pričel montažo in polaganje cevovoda v
pripravljene jarke.
Ocenjujemo, da je bilo uspešno opravljeno v re-
kordnem času in v odlični sodelavi med projektan-
ti, nadzorom, dobaviteljem cevovodov, izvajalci
del, družbenopolitično skupnostjo, naročnikom
del, predvsem pa s krajani tega območja.
Predračunska vrednost povezovalnega voda
Skorba—Kungota—občinska meja Maribor v dol-
žini 4747 m je znašala 1.511.013,90 din.
Viri:
— republiški solidarnostni sklad
(zakon)	970.000,00
—	sredstva komunalne skupnosti 291.013,90
—	premostitveni kredit SKS občine
v ceni vode	250.000,00
Skupaj:	i,iii.on!yo
Z javnim izvajalcem je investitor KG P Ptuj —
TOZD Vodovod m kanalizacija sklenil pogodbo v
višini 1.346.168,90 din ter aneks za dodatna dela v
višini 21.600,00 din, skupaj 1.367.768,90 din. Do-
datno je investitor sklenil pogodbo za tehnično
dokumentacijo s Projekta inženiringom Ptuj v viši-
ni 77.845,00 din ter posebej za odškodnine v višini
37.592,00 din.
Tehnični pregled ni bil opravljen zaradi nedo-
končanih del na mariborskem področju, saj izvaja-
jo gradbena dela sekundarnega voda ter priklruč-
kov v naseljih Prepolje, Marjeta, Trniče ter Do-
brovce. Vsa dela bodo končana v tem mesecu.
Ves povezovalni vod Skorba—Dobrovce je na-
polnjen z neoporečno pitno vodo, opravljen je bil
tlačni preizkus in v pnrneru ponovne havarije se
bo omenjeni povezovalni vod aktiviral, sedaj pa se
pripravlja poraba pitne vode med KS Prepolje,
Marjeta in Trniče ter navezave vodovodnega
omrežja med Kungoto, Kidričevim ter Apačami s
povezovalnim vodom iz črpališča Lancova vas.
Dokončni obračun izvajalskih del bo izdelan ta-
koj po opravljenem tehničnem pregledu in skupni
izdfaji gradbenega dovoljenja za celotno povezo-
valno omrežje med Skorbo m Dobrovcami.
v. d. direktorja Komun, podj.:
Jože Cvetko, dipl. ing.
OB DESETLETNICI TOVARNE SLADKORJA
Pesa že na 7.600 hektarih
Proslavitev lO-letnega dela ne-
ke tovarne je pomemben dogo-
dek. Posebej pomemben v času,
ko nam v gospodarstvu ne tečeta
med in mleko in ko so uspešne
tovarne redkost. Ena uspešnih je
pred desetimi leti pričela delati v
Ormožu. Gre za tovarno sladkor-
ja, ki je iz začetnih težav zrasla v
gospodarskega velikana, in nje-
na uspešnost je prinesla veliko
novosti tudi v naše kmetijstvo.
V petek je bila v ormoškem
domu kulture slovesnost ob de-
setletnici tovarne. O prehojeni
težki, a uspešni poti je govoril di-
rektor magister Vinko Stefančič.
Tovarna, ki je prvi sladkor proiz-
vedla 16. januarja 1980, ga je do-
slej — v desetih letih — proiz-
vedla že 300 tisoč ton. Od prvih
80 hektarov poskusne pridelave
sladkorne pese v letu 1976 raste
pesa letos že na 7.656 hektarih
(2.790 hektarov v družbenem in
4.866 hektarov v zasebnem kme-
tijstvu). Že sedem let tovarna
uspešno sodeluje z Madžarsko,
tudi letos pričakuje od tam 80 ti-
soč ton sladkorne pese. Tovarna
bo tako letos prvič proizvedla
več kot 50 tisoč ton sladkorja
(dosedanji rekord je bil 43 tisoč
ton.)
Na slovesnosti v Ormožu je bil
tudi član predsedstva Republike
Slovenije Ivan Oman, kije pride-
lovalcem čestital v svojem ime-
nu, v imenu predsedstva in še
posebej v imenu predsednika
Milana Kučana. Dejal je, da je
tovarna z rezultati, doseženimi z
roko v roki z dobrimi kmetoval-
ci, ovrgla prejšnje očitke, da gre
v Ormožu za politično tovarno
brez ekonomske upravičenosti.
Dodal pa je, da je tovarna v ne-
kem smislu vendarle politična.
Posebno v času, ko iz različnih
razlogov lahko odpove oskrba iz
drugih delov Jugoslavije. V tem
primeru je sladkor iz Ormoža tu-
di življenjsko in politično po-
memben.
Tudi letos so v Tovarni slad-
korja podelili priznanja najbolj-
šim pridelovalcem sladkorne pe-
se v lanskem letu. Najboljše pri-
delovalne rezultate v zadružnem
sektorju so dosegli v Poljopri-
vredni zadrugi Čakovec, v druž-
benem sektorju pa so se najbolje
odrezali prav tako v Čakovcu
oziroma v obratu Kotoriba. To-
varna vsako leto razdeli uspešne
pridelovalce na prvo, drugo in
tretje mesto. Osnova za to so do-
seženi pridelovalni rezultati pese
in biološkega sladkorja na hek-
tar. Z našega območja so tako
najboljši (uvrščeni na prvo me-
sto) naslednji pridelovalci: iz
Kmetijske zadruge Lovrenc Slav-
ko Peršuh, Pleterje 57, iz Kmetij-
ske zadruge Ptuj Anton Glažar,
Hajdoše 36, Franc Cigula, Dor-
nava 96, in Stanislav Valič, Bo-
rovci 28. Med ormoškimi pride-
lovalci sta se na prvo mesto uvr-
stila Martin Torič, Frankovci 38,
in Jože Šala, Obrež 31.
Letos so na osnovi za nekaj let
zbranih podatkov razglasili tudi
najboljše sejalce sladkorne pese.
Kakršna setev, takšna žetev na-
mreč velja tudi za sladkorno pe-
so.	J. Bračič
S Turističnim društvom v Salzburg
v soboto, 16. junija, bodo člani ptujskega Turi-
stičnega društva in drugi ljubitelji turizma imeli
študijski dan. Obiskali bodo Salzburg in si ogleda-
li nekatere njegove najlepše zgradbe. Med drugim
katedralo, frančiškansko cerkev, Mozartovo roj-
stno hišo, palačo Mirabel, salzburški grad, palačo
Helbrun in drugo. Nekateri pa bodo lahko tudi
nakupovali.
Udeleženci izleta se bodo zbrali 16. junija ob
peti uri zjutraj pred pošto v Ptuju. Cena izleta bo
primerna. Lepote Salzburga bodo spoznavali s po-
močjo vodnika.
Prijave sprejema turistični biro TD Ptuj, Trg
svobode 4. Lahko pa se oglasite tudi po telefonu
na številko 771-569.
Izlet v Salzburg je prvi letošnji izlet za člane Tu-
rističnega društva Ptuj. Jeseni bo predvidoma dru-
gi. Sicer pa se v tem trenutku v Turističnem dru-
štvu največ ukvarjajo s pripravami na veliko slo-
vensko prireditev — Dobrote slovenskih kmetij —
ki bo 29. junija v Ptuju.	MG
Nastop pevskega zbora Osnovne šole Olge Meglič
Tako kot že deset let doslej so se tudi letos mla-
di pevci Osnovne šole Olge Meglič predstavili v
dvorani glasbene šole. Ponedeljkov koncert je bil
doživetje, prijetno presenečenje in potrditev kako-
vosti tega zbora, ki ga vodi Magda Damiš. Očitati
mu je mogoče le to. da so v svoji prepričanosti, da
znajo peti, kar preveč skromni. Polna dvorana in
buren aplavz pa sta govorila prav o nasprotnem,
kar so po mnenju strokovnjakov dokazali tudi na
reviji mladinskih pevskih zborov občine Ptuj.
N. V.
Voditelja obeh svetovnih vel^
sil sta se v VVashingtonu pogo^
varjala o vročih točkah svetg
sklenila sta vrsto pomembnih rg
zorožitvenih sporazumov. Pog^"
vori, ki so se končali v nedeljo
so verjetno prinesli največ korist)
velesilama. Tako sta predsednica
sklenila, da bosta v svojih blo^ii^
za 30 odstotkov zmanjšala strate.
ško jedrsko orožje in postopoma
odpravila kemično orožje,
najbolj Ruse verjetno veseli spo.
razum o trgovinskem poslova.
nju, kjer bo po sporazumu imela
Sovjetska zveza status najbolj
priviligirane države v trgovanju z
ZDA.
• • •
Poslanci treh pribaltskih repu-
blik pa dalje bijejo svoj boj za
neodvisnost. V nedeljo so se v
Moskvi pogovarjali o skupni
platformi in strategiji dialoga o
neodvisnosti, ki naj bi ga začeli s
centralnimi oblastmi v Moskvi.
Vytautas Landsbergis je zanikal
izjavo Mihaila Gorbačova o
»avanturistih v Pribaltiku«, pre-
mierka litovske vlade Kazimira
Prunskiena pa je na predsednika
ZDA Busha in državnega sekre-
tarja Bakerja naslovila poslani-
co, katere podrobnosti niso zna-
ne. Razmere v Armeniji, zlasti v
glavnem mestu Erevanu, ostajajo
napete. Na volitvah v tej republi-
ki 20. maja bi morali izvoliti 259
novih poslancev, kot kaže, pa se
bodo dopolnilne volitve krepko
zavlekle, saj so doslej izvolili le
92 poslancev. Taki rezultati pa
so posledica slabe udeležbe na
volitvah, kršenja volilne proce-
dure in velikega števila kandida-
tov na listah.
• • •
Predsednik ZIS se je iz obiska
v Iraku vrnil dobre volje, saj je
od tamkajšnjih oblasti izsilil vr-
nitev dolga naši državi. Dobili ga
bomo v obliki najdražje iraške
nafte; do konca leta bo v natura-
lijah Irak vrnil 305 milijonov do-
larjev dolga našim podjetjem, ki
so tam v glavnem gradila objek-
te. Če iraške drage nafte ne bo-
mo vzeli, lahko odpišemo dolgo-
ve z Irakom, saj država nima de-
narja, da bi dolg vrnila v gotovi-
ni. Pred leti pa smo se hvalili s
sklepanji velikih gospodarskih
pogodb v tej državi!
• • •
Razhajanja med ZDA in Ev-
ropsko skupnostjo zaradi sub-
vencij kmetijstvu so globoko za-
znamovala letošnji sestanek
OECD. Prvič v treh desetletjih je
24 članic »kluba bogatih« v za-
ključnem sporočilu priznalo ra-
zlike, ki razdvajajo bodoče pod-
pisnike pogodbe o liberalizaciji
mednarodne menjave blaga in
storitev. Sporazum bi morali
podpisati čez šest mesecev.
• • •
Predsednik predsedstva SFRJ
seje udeležil konference skupine
15 Jug-Jug za posvetovanje in so-
delovanje, ki je bila v petek, so-
boto in nedeljo v Kuala Lumpur-
ju v Maleziji. Pogovarjali so se o
možnostih za pospešitev gospo-
darskega sodelovanja med drža-
vami v razvoju. V ponedeljek in
torek je Borisav Jovič ostal na
uradnem obisku v Maleziji.
• • •
Republiška vlada je sklenila,
da bo slovenski skupščini predla-
gala začasno ustavitev vseh iz-
plačil lanskih in letošnjih obvez-
nosti v sklad za nerazvite. Nada-
ljevala bi se le vlaganja v skupne
projekte.
^ ^ ^
s srečanjem med Bushom in
Gorbačovom se je tudi za Bonn
začel drugi krog konferenčnega
vrtiljaka, ki že daje slutiti, kakšni
bodo obrisi prihodnje evropske
ureditve. Pred evropsko in at-
lantsko zvezo je dobrih šest ted-
nov diplomatskih srečanj, ki so
posejana tako na gosto, da sega-
jo druga v drugo. Po besedah za-
hodnonemškega zunanjega mini;
stra Genscherja so poglavitni
elementi strukture novih institu-
cij vseevropski svet šefov držav
in vlad, svet zunanjih ministrov
in morda odbor šefov generalnih
štabov. Evropski svet naj bi delo-
val kot demokratičen parlament
Ureditev sveta torej še ostaja po-
drejena ekonomiji in potrebi p^
tokrat velikem in ne za vse odpf'
tem tržišču.
• • •
S podpisom protokola o op^'
rativnih ukrepih in sodelovanju
v boju proti trgovini z mamili
»balkanski poti« se je v Sofiji v
nedeljo končal dvodnevni sesta-
nek desetih evropskih držav-
med katerimi je tudi Jugoslavija-
Pripravila: M^
TEDNIK - 7. junij 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Peto srečanje ljudskih pevcev in
godcev na Šmartnem na Pohorju
Slovenjebistriška Zveza kul-
turnih organizacij je minulo ne-
deljo v prostorih osnovne šole
Srnartno na Pohorju pripravila
2e peto srečanje ljudskih pevcev
in godcev občine Slovenska Bi-
strica. V petih letih je občinsko
srečanje preraslo v območno, saj
se tu srečujejo kvalitetne skupine
ljudskih pevcev in godcev.
Za letošnje srečanje se je prija-
vilo kar 21 skupin in posamezni-
kov iz domače občine, vendar žal
vseh niso mogli uvrstiti v pro-
gram, ker bi bil le-ta preobsežen.
Po ožjem izboru in dogovoru
med prijavljenimi je nastopilo 15
skupin, od tega enajst iz občine
Slovenska Bistrica in štiri iz dru-
gih občin Podravja. Nastopili so
ljudski pevci in godci s Šmartna
na Pohorju, iz Slovenske Bistrice,
Zabovcev pri Ptuju, Tinja, z
Zgornje Polskave, Gradišča na
Kozjaku, iz Kovače vasi, Makol,
Impoia, Bučkovec, venčeseljske
ljudske pevke z Zgornje Ložnice
ter frajhajmska godba na pihala.
Več kot 400 poslušalcev je bilo
navdušenih nad izvajalci in so
ob dveurnem programu, ki se jim
ni zdel predolg, vidno uživali.
Vse je bilo v domačem, prijet-
nem vzdušju, ki ga imajo ljudje
nadvse radi. Po prireditvi so se
obiskovalci zadržali še pred šolo
ob stojnicah, ki so bile bogato
obložene z domačimi dobrotami.
Prisotni so ugotovili, da kvali-
teta prireditve raste in da je že
prerasla občinske okvire. Ker
mnogi prijavljeni niso mogli na-
stopiti, bo morala slovenjebistri-
ška ZKO misliti tudi na kakšno
novo obliko. Verjetno bo potreb-
no misliti na več izbranih prire-
ditev, kjer bodo izbrali najboljše
za šmarsko srečanje, ki bo potem
prišlo do izraza kot pravo štajer-
sko-podravsko območno sreča-
nje. Vsekakor pa je potrebno
Slovenjebistričane pohvaliti, da
so v občini znali vzbuditi zani-
manje za ljudsko pesem in glas-
bo, kar je vidno tudi iz nastopov
vedno novih skupin ljudskih
pevcev in godcev.
Sama prireditev na Smartnem
je vzorno in s srcem pripravlje-
na, tako da postaja šmarska šol-
ska dvorana premajhna za vse
poslušalce. Vsi, ki pri tej priredi-
tvi sodelujejo, želijo, da bi prire-
ditev doživela še kakšno višjo
obletnico ter s tem še bolj prispe-
vala k ohranjanju slovenske ljud-
ske kulture.
Tekst in foto
Vida Topolovec
Šmarčan Hinko Sernec, ljudski godec, član frajhajmske godbe in dobi-
tnik plakete zlate harmonike v Ljubečni.
Publika z zanimanjem posluša ljudske pevce in godce.
V Ptuju 26. srečanje mladih filmarjev
Učenci in učitelji osnovne šole Olge Meglič v Ptuju so bili v četrtek, 31.
maja, in v petek 1. junija, gostitelji tradicionalnega — letos že 26. srečanja
najmlajših slovenskih filmskih ustvarjalcev. Tokrat je na njem sodelovalo kar
37 mladih filmarjev in 12 spremljevalcev, ki so bili tudi člani strokovne komisije
za oceno posameznih izdelkov oziroma filmov.
V četrtek so si vsi skupaj ogledali ptujske znamenitosti, zatem pa so imeli v
mestnem kinu prvi del projekcij filmov z analizo in oceno. Gostje so prenočili
pri svojih gostiteljih doma, naslednji dan pa so se zbrali v videodelavnici, kjer
so izmenjali izkušnje pri izdelavi povečini animiranih filmov. Sledil je pogovor
z ustvarjalci in režijo, pa seveda analiza posameznih projektov. Mentorji, peda-
gogi in avtorji posameznih del pa so srečanje sklenili s poglobljenim pogovo-
rom o otroškem filmu na Slovenskem. Nekaj misli so strnili v zaključnem bilte-
nu, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Več o tem pa prihodnjič.
-OM
V soboto in nedeljo regata
na Ptujskem jezeru
v soboto in nedeljo se obeta ljubiteljem jadranja na deski spet
pravo doživetje. Ptujsko jezero bo prizorišče sobotne slovenske regate
za jadralce na deski v organizaciji Brodarskega društva Ranča iz Ptu-
ja. Regata sodi v okvir slovenskega prvenstva in tekmovanja za pokal
Slovenije, in sicer za klaso D 2 lahka, težka in za klaso Lechner v mo-
ški in ženski disciplini. V nedeljo pa bo v organizaciji brodarskega
društva Sidro MTT Maribor prav tako slovenska regata za jadralce na
deski v omenjenih disciplinah. Oba dneva bo start ob enajsti uri, bro-
darji, oziroma jadralci na deskah pa vabijo k ogledu.
-OM
Govori se . - -
... da se spet govori. . .
. . . da ho nova ptujska vlada,
vsaj po napovedih kandidata za
mandatarja, krepko posegla v re-
organizacijo in racionalizacijo:
novi izvršni svet naj hi imel 22 čla-
nov, doslej 9. . .
. . . da je bil najbolj iskan časo-
pis v Parizu Tednik, kljub temu da
že nekaj časa ni imel rubrike Go-
vori se.^^ je bilo oh množičnem
romanju .šolnikov v Pariz — pred
časom . . .
... da ptujski župan ne more bi-
ti vsak, četudi je član Demosa . . .
. . . da so ptujski novinarji brez
državnih odlikovanj, kot je bilo sli-
šati na obravnavi na sodišču, to
pa zasebnim tožiteljem (PP in nje-
nim članom poslovodnega organa)
ni bilo znano, kot tudi ne naslovi
obtožencev . . .
. . . da je kandidat za manda-
tarja dobil podporo pri orga-
nih za notranje zadeve. Ne govori
se, zakaj potrebuje policijsko za-
ščito . . .
. . . da je direktor Hiko Olge
Meglič vztrajal pri svojem do kon-
ca (skoraj do konca), saj je odsto-
pil .šele takrat, ko je bil dan že
predlog za stečaj firme . . .
. . . da je vse manj dobrih go-
stiln, kar je znano tudi Haloške-
mu biseru in .se jim na licitacijah
odreka .. .
-pismo »od daleč«-
v ospredju beograjske scene so seveda volitve, ki
naj bi bile, če gre verjeti Borislavu Joviču, do konca
leta. Sicer pa je tudi možno, da se je predsedniku
predsedstva države zareklo. Če bodo namreč seda-
nji oblastniki še naprej vztrajali, da je potrebno
najprej sprejeti novo srbsko ustavo in strankarski
zakon, je možno, da bi bile volitve šele naslednje
leto. ker skupščina Kosova ne bo dala pozitivnega
mnenja k predlogu nove ustave, ki ukinja vsakršno
avtonomijo, poleg tega pa naj hi pokrajinski skup-
ščini imeli odslej samo statute, čemur se je uprl ta-
ko zakleti miloševičevec, kot je Rahman Morina.
Sicer pa bo odločilen 13. junij, ko hi se v Beogra-
du lahko zgodila nova Žuta greda, saj opozicija
napoveduje veliki miting, medtem ko je beograjska
policija uspešno preganjala kakršenkoli poskus
zbiranja. Ali bo Srbija dobila novega revolucionar-
ja, ki bo kot Slobodan Milo.ševič namesto na Koso-
vem polju v Beogradu dejal zgodovinske besede:
»Niko ne sme da vas bije.« je težko reči. Vuk Dra-
škovič iz Srbske narodne obnove napoveduje zma-
go na volitvah s 60 %. in ker do konca maja od vla-
dajoče partije ni dobil zagotovU. da bodo večstran-
karske volitve do konca leta, ho Vuk verjetno ures-
ničil tisto o ljudeh na ulicah. Seveda pa Draškovič
za volilni hoj postavlja pogoj, da dobijo vsaj mesec
dni prej v roke medije, ki sedaj igttorirajo njihovo
gibanje, poleg tega pa ga policija preganja, kjerko-
li se v Srbiji pojavi. Glavni cilj opozicije je. da vrže-
jo z oblasti komuniste, zato bo gotovo pred volitva-
mi prišlo do koalicij. Stranke z jugoslovansko
usmeritvijo pa, mislim, da se ne bodo upale niti na
volitve. Ne zato, ker so jugoslovanske, temveč zato,
ker so absolutno zunaj časa in prostora, pravi Dra-
škovič. In zdi se mi, da ima prekleto prav. Sicer pa
bo brez dvoma osrednja osebnost srbske politične
scene.
Seveda pa niso vsi enakega mnenja kot Draško-
vič. Tako na primer Milan Nikolič iz Socialdemo-
kratske stranke meni, da bodo čimprejšnje volitve
najbolj ustrezale komunistom, saj so nove stranke
še vedno »mlade in neizkušene«, in zato se zavze-
ma za volitve šele čez leto dni. Rezultati bodo v Sr-
biji. kot pravi Nikolič, podobni slovenskim, saj bo-
do komunisti izgubili, gospod Miloševič pa dobil.
»Prepričani smo. da ho v času do volitev srbski na-
rod uvidel. kolikšna je krivda srbskega vodstva, da
je toliko glasov na Hrvaškem odšlo Tudmanu, uvi-
deti pa morajo tudi, kako nesmiselno je govoriti o
samostojni Srbiji, saj veliko Srbov živi zunaj srb-
skih meja. Prav tako pa mora razumeti, koliko so
tisti, ki so napovedali ekonomsko blokado Sloveni-
ji, prispevali k razbijanju Jugoslavije in zato mora-
jo odgovarjati,« končuje Nikolič.
Slobodan Inič iz DS si ne upa napovedati volitev
v Srbiji, saj je. kot pravi, pluralizem pri nas vzpo-
stavil strogo nacionalne rešitve. To pa ni dobro niti
za demokracijo niti za Jugoslavijo. Komunisti ho-
čejo na vsak način ostati, ampak ne zaradi ideje
komunizma, temveč zaradi .sebe, zavijajoč to v
plahte nacionalnega interesa, prav Inič. Z narod-
nim interesom pa mislijo tudi upravičiti oktruirano
ustavo, pa tudi večstrankarski sistem v Srbiji. Svo-
bodne volitve v Srbiji vsekakor bodo, pravi Inič, to-
da potrebno hi bilo sprejeti tri zakone: zakon o po-
litičnih strankah, zakon o svobodi tiska ter o volit-
vah, pri katerih hi morala sodelovati tudi opozicija.
Tudi Slobodan Turlakov iz stare radikalne
stranke pravi: Najprej ustavnotvorna skupščina in
šele nato nova ustava. Če pa enostrankarska skup-
ščina ustavo že hoče. pa naj k sodelovanju pri nje-
nem predlogu povabi tudi predstavnika drugih
strank. Turlakov tudi vprašuje, zakaj so komunisti
ubogi narod vrgli v stroške naprej z izrednimi volit-
vami, sedaj pa bodo morali še enkrat na volišče.
Toda narod bo pač plačal tudi ta strošek.
Vladimir Vodušek
Dober den! Gospe in gospodje, tovariši in tovarišice! Vsoki si naj za
svoje potrebe vzeme tisti naziv, ki mu pač najboj paše. Vidite, je pa jako
zanimivo, kak mi to v naši družbeni ureditvi hitro vemo iz gospodov tova-
riše nareti in potli iz tovarišov drgoč gospode. Tak van je to: med drugo
svetovno vojno in po njej smo gospode v tovariše preforhali, zdaj po totih
letošjih demokratični volitvah pa smo tovarišom gospodsko forbo naštri-
hali. Negda v mojih boj ta mlodih letih smo pravli, da tovariši bicikle
krodnejo. gne.šji den pa so gospodje becikle za avte zamejali... Ne kra-
di, provi ena izmed desetih božjih zapovedi, kije namenjena enako tova-
rišom in gospodom, biciklom in avtom. Saj še vena vete, kak smo pravli,
gdo so prišli na tržišče prvi jugoslovanski mercedesi, ko smo jim po do-
mače pravli — fičeki: »Lep gospod .se v fički pelje, a želodec melje kislo
zelje. . .«
Če jaz tak malo našo virstvo pogledan. firme, ki propadajo, delavce,
ki nemajo kaj delati, se mi zdi, da se nam drgoč bližajo cajti jičkov in ze-
lja. Mogoče pa se motim. To hi še najlep.še bilo. Lepo bi bilo, če bi nas to-
te nove stranke, koalicije, abolicije in zveze brez veze kunčno le pripelale
v obluhleno deželo, ki so nam jo vsipovprek pred volitvami ohlublali. Jaz
že dugo provin in pišem, da nas lehko reši samo pridno in pošteno delo.
dobra organizacija dela in za delo tudi pošteno plačilo. Vse tiste, kijih
pod pazduhami boli in majo dve levi roki. hi trebalo malo v remont vzeti
in levice z desnicami zamejati, pa še možgone malo posoliti.
Pa smo na kunci. Hvala bogeci, saj Mica že križom gleda in mi pro-
vi: »Ferdamani ded. namesto pisalnega stroja bi rajši motko v roke vzeja
in ša koruzo okopat.« Haska bi najbrž resen več bilo. nekaj pa si te tudi
moremo tak po domočen pogučati, malo vremen in oblost pošinfati z že-
ljo. da bi se obodvo zbojšala. Pa srečno.
Vaš pošinfani LUJZEK.
Če je šla krava, naj
gre še štrik
Po ljudski pameti je krava ptujskega gostinstva brez dvoma bil
— čeprav edini in prav zato — hotel. Vrli gospodarji so zdaj prodali
še hotel, in kot smo nedavno tega brali v vabilu na licitacijo, razpro-
daje še ni konec.
Ko je morala iz hleva krava, takrat kmet ni ime! več za davek ne
za hrano, a to še ni pomenilo dokončnega zloma; tragično je bilo, ko
je hišni prag prestopil že rubež.
Preprostemu človeku je težko doumeti, da je na vrata ptujskega
gostinstva že trkal rubež. Gostinstvo je namreč v nemajhnem sistemu
kombinata, kar je sicer mnogim bilo nelogično, vendar — tako je bilo.
V trdni družini pa pomoč nikoli ni bila vprašljiva, ali pač?
Nadaljevanje zgodbe je stara resnica. Saj veste: ko je šla od hiše
prva glava živine, prvi hektar zemlje, je bilo hudo, pri naslednji pro-
daji pa je bilo že slutiti vdanost v usodo: hlev je bil vedno bolj prazen
in zemlje je ostalo le še za ohišnico.
Denar ni prinesel odrešitve, poravnal je davek, dolg; od gospo-
darstva — kmetije pa ni ostalo nič. Ne da bi hoteli vedeževati, bog ne
daj . .. Pa vendar. Kratkoročno se bo verjetno gostinstvo izvleklo.
Dolgoročno pa . . . Ko je enkrat šla krava, gre z lahkoto še štrik.
Ni pričakovati, da bi ostanek gostinstva lahko izplaval. Poleg sla-
bega slovesa mu ostaja še precejšnje število delavcev iz prodanih
obratov, konkurenca pa je že doslej in bo vedno bolj neusmiljena. Pa
ne samo zaradi zasebnega sektorja, tudi znotraj sistema samega (Gor-
ca, Švabovo, Toplice).
In če se spet povrnemo k zdravi, zgodovinsko izpričani kmečki
logiki: ni več daleč čas, ko bo šel tudi štrik ...
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7. junij 1990 - tednik 1
V vrtu
Za vse vrtnine je značilno, da v obdobju najbujnejše vegetacije
najizraziteje pokažejo na pomanjkljivosti, ki smo jih storili pri njihovi
vzgoji. Slabša rast rastlin je običajno posledica okužbe z rastlinskimi
boleznimi ali napada škodljivcev, oveneli listi in vršički poganjkov so
znak pomanjkanja vlage, če pa listi nimajo za vrsto in sorto značilne
barve — so bledikavi, plodovi so majhni in nerazviti, rastni poganjki
pa zaostajajo v rasti — očitno gre za motnje v prehrani. V vsakem pri-
meru, če opazimo zaostajanje rastlin v razvoju, jim z različnimi agro-
tehničnimi ukrepi lahko pomagamo.
Ce so se pojavili škodljivci, jih z insekticidi ali drugimi ustrezni-
mi sredstvi uničimo; proti boleznim se s fungicidi zavarujemo preven-
tivno; če rastlinam primanjkuje vlage, to nadomestimo z namakanjem
ali zalivanjem; boljšo rast in razvoj rastline pa je mogoče doseči z do-
gnojevanjem. Za dognojevanje imamo na voljo hitro delujoča enosta-
vna in sestavljena rudninska gnojila, razna listna gnojila, kot so kemi-
čni koncentrirani pripravki v tekoči obliki, in ne nazadnje razne zeliš-
čne gnojilne prevrelke, ki jih pripravljamo sami.
O pripravi koprivove prevrelke in brozge je bil govor že v prejš-
njem sestavku nasvetov za opravila v vrtu. Opisana pripravka služita
za zatiranje rastlinskih škodljivcev, če pa želimo takšen zeliščni pri-
pravek uporabiti še za dognojevanje vrtnin, pa dodamo koprivam še
druga zelišča, ki vsebujejo raznovrstne aromatične snovi ali pa precej
beljakovin, kot so: plešec, preslica, vratič, regrat, kamilice in gabez.
Takšno zmes zelišč v vodi namakamo in ob vrenju enkrat dnevno
premešamo. Ko vrenje po nekaj dneh preneha, prevrelko precedimo
in takšno uporabljamo za zalivanje, razredčeno v razmerju 1:20 (en li-
ter zeliščne prevrelke v dvajsetih litrih postane vode ali deževnice).
Takšno zalivanje izredno pospešuje rast vseh solatnic in kapusnic, pa-
radižnika, paprike, kumaric in cvetlic. Zeliščna prevrelka kot gnojilo
ni primerna za zalivanje čebule in redkvic, ker pušča plodovom nepri-
jeten okus. Pri zalivanju moramo paziti, da ne omočimo rastlin. Zeliš-
čne gnojilne prevrelke imajo to prednost, da je njihova priprava eno-
stavna in poceni, da so hranljive snovi, med katerimi je največ kalija
in dušika, že v obliki, ki jo rastlina lahko sprejema kot hrano nepo-
sredno, takšni pripravki pa tudi nimajo negativnih posledic za okolje.
V	BIVALNEM VRTU prvo glavno cvetenje trajnic mineva. Vse
odcvetele dele sproti odstranjujemo, tako, da jih z ostrim vrtnarskim
nožem ali škarjami tesno odrežemo pri njihovi osnovi.
Med okrasnimi trajnicami je mnogo takšnih, da če jim pravoča-
sno odrežemo odcvetele dele, preusmerijo rastno energijo, ki bi jo si-
cer uporabile za tvorbo plodu in semena, v ponovno odganjanje rast-
nih in cvetnih poganjkov, s tem pa podaljšujemo dobo cvetenja, pa še
bivalni vrt bo tako ohranil videz negovanosti.
V	SADNEM VRTU je v začetku junija, če je podlaga še v mužev-
nem stanju, čas za okuliranje na »budno oko«. Ce okuliramo junija,
vloženi brst odžene že isto leto, če pa cepimo avgusta na »speče oko«,
brst odžene šele naslednje leto.
Tehnika cepljenja na način okulacije junija je enaka avgustovski.
Podlago zarežemo v obliki črke T, potem lubje nekoliko pridvignemo
in zanj vložimo oko, ga dobro pritisnemo in zavijemo z rafijo ali gu-
mico, pri čemer ostane prosto samo oko. Podlago takoj odrežemo pri-
bližno 10 cm nad cepljenim mestom, da preusmerimo hrano in ener-
gijo v zaraščanje cepilnega mesta in rast cepiča. Ob ta štrcelj bomo
nato privezali mlad poganjek in ga obvarovali pred lomom.
V	ZELENJAVNEM VRTU se po uporabi zgodnje zelenjave že
praznijo gredice. Da se ne bi zaplevelile, jih sproti plitvo obdelamo in
pripravimo za naslednjo setev. Ob upoštevanju setvenega kolobarja
ponovno sejemo mesečno redkvico, zgodnje korenje, nizki fižol.
Fižol, kumare, zelje, paradižnik in druge zelenjavne vrste ogri-
njamo, da se razrastejo korenine in s tem izboljša preskrba rastlin za
rast in razvoj. Korenaste zelene, ki jo bomo imeli za beljenje, ne sme-
mo ogrinjati, ker se razraste v veliko stranskih nezaželenih koreninic,
ki so v škodo korena.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za list, od 7. do 9. junija, za korenino od 2. do 5. in od 11. do
13. junija, za plod 6. in od 9. do 12. junija ter za cvet, kamor prištevamo
tudi zeljnate sadike cvetače, 5. in 6. ter od 13. do 15. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
NASVETI ZA VSAK DAN Preživiiiio prosti čas v naravi
Jedi na žaru iz teletine
Telečje meso je mehko, pusto
(nemastno) in lahko prebavljivo.
Najprimernejši kosi za pečenje
na žaru so file, stegno in zarebr-
nice, za pečenje na ražnju pa led-
vična pečenka in krače. Paziti
moramo, da mesa pri pečenju ne
posušimo; to dosežemo, če ga ne
pečemo predolgo oz. če ga med
pečenjem večkrat premažemo z
oljem. Kose mesa lahko tudi za-
vijemo v tanke rezine neslane
slanine ali pa jih mariniramo v
olju.
Kadar še posebej želimo, da
ostane meso sočno, je najbolje,
da prekrijemo žar z alufolijo in
meso na foliji spečemo.
Nabodala iz telečjega fileja po
madžarsko
Telečji file (ob kareju) nareže-
mo na 2,5 cm debele koščke. Pa-
radižnike razpolovimo ali nare-
žemo na četrtine, papriko nare-
žemo na kvadrate, mlado čebulo
pa na kolobarje. Izmenično nati-
kamo na nabodala rezine mesa,
paradižnika, paprike in čebule in
jih premažemo z oljem. Pečemo
jih na dobro namazanem žaru
pri pravilni temperaturi okrog 12
! minut. Med pečenjem jih večkrat
obrnemo in premažemo z oljem.
Pečene začinimo s soljo, poprom
in papriko.
Za 4 osebe jih naredimo iz:
2 telečjih filejev (skupaj tehtajo
okrog 60 dag)
4 manjših trdih paradižnikov
2	zelenih paprik
4 manjših čebul
3	žlic olja
1/2 žličke mletega zelenega po-
pra
1/2 žličke sladke paprike
soli
Marinirani telečji zrezki
Iz paradižnikovega soka, olja,
limoninega soka, 1/4 žličke rož-
marina in strtega česna naredi-
mo marinado in prelijemo zrez-
ke. Mariniramo jih 1 — 2 uri.
Med tem jih večkrat obrnemo.
Vzamemo jih iz marinade, od-
cedimo in damo peč na dobro
namazan žar. Na polovici peče-
nja zrezke obrnemo in ponovno
premažemo z marinado (na vsaki
strani jih pečemo 3 — 5 minut).
Ko so pečeni, jih solimo. Zraven
ponudimo solato iz kumaric,
krompirja, začimb in jogurta.
Za pripravo 4 zrezkov potre-
bujemo:
4	telečje zrezke a 18 dag
za marinado:
4 žlice paradižnikovega soka
2 žlici olja
1 žlico limoninega soka
1/4 žličke rožmarina
1 strok česna
sol
Telečji ptički
Narežemo zelo tanke zrezke. Z
roko jih potolčemo na obeh stra-
neh in rahlo popramo. Na zrezke
položimo rezine šunke in olu-
pljena kuhana jajca. Zvijemo v
rulado in spnemo z zobotrebci.
Premažemo z oljem in damo peč
na namazan in pravilno razgret
žar. Pečemo od 10 do 12 minut.
Med pečenjem ptičke obrnemo
in jih ponovno premažemo z
oljem. Pečene solimo in ponudi-
mo s paradižnikovo solato in be-
lim francoskim kruhom
Za 4 ptičke smo porabili:
4 zrezke a 12 dag
bel poper
4 rezine šunke
4 trdo kuhana jajca
3 žlice olja
sol
Nadevani telečji zrezek
Narežemo tanjše zrezke in jih
z roko potolčemo. Popramo in
polovico zrezka obložimo z rezi-
nami šunke in sira. Prekrijemo z
drugo polovico zrezka in z zobo-
trebci spnemo. Premažemo z ma,
slom. Zrezke pečemo na dobro
namazanem žaru 5 — 7 minut
Med pečenjem jih premažemo ?
maslom, na koncu jih solimo i^
ponudimo s svežo zelenjavo.
Naredili smo jih iz:
4 zrezkov a 20 dag
belega popra
4 rezin šunk
4 rezin sira
2 žlic raztopljenega masla
soli
Telečji medaljoni s šampijoni
Medaljone narežemo iz teleč.
jega fileja. Na osebo računamo 2
medaljona a 7,5 dag.
Medaljone rahlo z roko pritis.
nemo in jih z vrvico zvežemo.
Premažemo jih z oljem in konja-
kom. Pokrite mariniramo 1 uro.
Spečemo jih na namazanem in
pravilno razgretem žaru na vsaki
strani 3 — 4 minute. Pečene soli-
mo.
Šampinjone očistimo, zrežemo
na lističe in pokapljamo z limo-
no. Prepražimo jih na maslu, so-
limo, popramo, potresemo z n'a-
sekljanim zelenim petršiljem in z
njimi obložimo medaljone.
Za 4 osebe potrebujemo:
8 medaljonov
2 žlici olja
1	žlico konjaka
sol
16 srednje velikih svežih špampi-
njonov (lahko tudi vložene v sla-
nico)
2	žlici masla
1 žličko nasekljanega petršilja
sol
poper
Želim vam obilo zadovoljstva
pri pečenju in dober tek! V na-
slednji številki Tednika boste
lahko spoznali nekaj novih re-
ceptov za pripravo jedi na žaru
pod geslom Preživimo prosti čas
v naravi.
Tehnolog Haloškega bisera
Dušan Bombek
Marija pomagaj nad
jezerom
Leta 1893 je Stiper, kmet iz Radehove, zgradil cerkvico ali bolje
rečeno kapelico kot prošnjo Mariji, da bi dobil potomce. Po izročilu
bi morala v Radehovi stati skakaška cerkev,ki so jo pripadniki te sek-
te krščanstva večkrat zgradili na teh tleh. Gradili so lesene kapele, pa
so jih drugače nastrojeni vedno skurili. Po izročilu naj bi zadnja kape-
la stala na desni strani ceste Ptuj—Lenart, požrla pa naj bi jo zemlja
kot kazen brezbožcem. Na mestu nekdanje skakaške kapele je še tJa-
nes vrtača.
Kapelica leži nad jezerom in le slepec ne vidi tukaj velikih mož-
nosti za zaslužek.
MS
VZOREN PRIMER KDZ DR A VINJSKI VRH
Spodbujevalcem in uresničevalcem »razvoja zadružništva in sociali-
stične preobrazbe vasi« je bil v vsakem času potreben kak »paradni
konj«, ki ga lahko kažejo drugim za vzor. V ptujskem okraju je bila to
najprej zadruga Osojnik, potem Sobetinci, v drugi polovici leta 1951 pa
je to postala KDZ Dravinjski Vrh.
CK KPJ je v jeseni 1951 dal partijskim organizacijam obširno navo-
dilo za delo in »sistematično socialistično preobrazbo«. V tem navodilu
je bilo med drugim zapisano:
»Kmečke delovne zadruge je treba postopno reorganizirati tako, da
pridejo od trudodneva v naravi na plačilni fond v denarju. V okviru seda-
nje ekonomske politike je treba s pravilno davčno in kreditno politiko,
zlasti pa z boljšo organizacijo delovne zadruge doseči, da bo zadružnik
čimprej občutil, da so njegovi dohodki znatno večji od dohodkov privatni-
kov. Na drugi strani pa je treba zaostriti progresivnost v obdavčevanju
ostankov vaških bogatašev.
To so v ptujskem okraju že začeli izvajati z novim načinom odmere
davka, ko so prehajali iz ugotavljanja dohodka na katastrski dohodek.
Na splošno pa so ocenjevali, da zasebni kmet živi boljše kot zadružnik.
Za preoblikovanje kmečkih delovnih zadrug pa so za vzorčni primer iz-
brali KDZ Dravinjski Vrh, delno tudi zato. ker so v vodstvu te zadruge
bili ljudje, ki so jim zadružniki vsaj delno zaupali in so bili tudi dojemlji-
vi za novo smer.
Na okrajni partijski konferenci, ki je bila v soboto, 29. septembra
1951, je Jože Šeruga, sekretar KDZ Dravinjski Vrh, takole spregovoril o
zadružništvu v ptujskem okraju in o novi smeri, ki jo uveljavljajo v njiho-
vi zadrugi:
»Mi v ptujskem okraju v zadnjih letih nismo želi tistih uspehov, ki hi
jih morali imeti glede na mentaliteto ptujskega okraja. To iz več razlo-
gov, v prvi vrsti pa zaradi tega. ker je bila v prvih letih vsa politika naše-
ga gospodarstva usmerjena po ruskem načinu. Vu načini dela, ki smo jih
uvajah po KOZ. so bili kopirani po ruskem sistemu. Za predsednike smo
postavljaU ljudi, ki so bili nekako komandirji, za brigadirje pa take, ki
niso bili nič drugega kot priganjači. Odslej bomo šli za tem. da bo vsa
produkcija usmerjena na socialistični akord. Kakšne prednosti ima ta si-
stem?
Prvič, če pogledamo vprašanje poglabljanja socialistične demokraci-
je na vseh sektorjih gospodarstva, vidimo, da danes vse bolj jemlje ljud-
stvo oblast v roke, da odloča zbor volilcev. Zato je potrebno, da se tudi v
zadrugah napravi preokret, da ne bomo šli po sistemu priganjaštva. am-
pak bomo dali vsakemu zadružniku pravico soodločbe. To smo v malem
že dosegli v zadrugi Dravinjski Vrh. kjer smo pred kratkim — skoro pre-
pozno — pričeli s socialističnim akordom.
Naši vinogradi so1 razen nekaj izjem, slabo obdelani, vendar so za
50 odstotkov boljši kot privatni. Zakaj? Odpravili smo stari način priga-
njaštva. Brigadirji niso več nekdanji šafarji (oskrbniki — op. avt.). Letos
bomo pridelali do 40 hI vina na hektar, kar je treba pohvaliti. Na drugi
strani bo dal nov sistem dela v KDZ vsem zadružnikom nove pogoje, ka-
teri bodo tudi bolj oprijemljivi za privatne kmete, ki bodo stopili v prihod-
njih letih v zadruge. Tu bo človek, ki ga ne bodo več dirigirali sem in tja,
ampak bo vsak zadružnik sličen svojemu gospodarju in bo plačan po svo-
jem delu. čimveč bo dosegel koristi za celotno družbo, tem več bo dobil
od nje. Zadružnik bo v resnici lastnik zemlje in bo plačan po trudu, ki ga
bo vložil. Da gremo v utrjevanje demokracije, se vidi tudi po tem, da se
bo vsaka skupina prostovoljno postavljala, in kar bo pridelala katera od
skupin, ho njeno. Vsaki skupini bo določen hektarski donos in bo v toliko
plačana že vnaprej. V kolikor bo skupina presegla plan. toliko bo dobila
več. V kolikor pa plana ne bi dosegla po lastni krvidi, v toliko bo sama
nosila materialno odgovornost. Naši kmetje ne gledajo samo na materi-
alno korist, ampak gledajo tudi na svojo čast. Mi moramo gledati po no-
vih pogojih, da bomo dali zadružništvu tako podlago, da bo zadružnik
sličen privatnemu kmetu in da bo imel možnost razvoja v vseh smereh.
Zakaj danes pričenjamo z novim načinom dela ? Zato, ker smo prva leta
utrjevali tak način dela, kije za naše prilike nemogoč. To je bil nekak vo-
jaški sistem. Navadni zadružnik je bil nekak hlapec. Danes tega ni. Da-
nes bo imel zadružnik več možnosti, kot jih ima privatni gospodar. Imel
ho svoje parcele, katere bo z vso zavestjo prevzel zato. da jih obdela. Do-
bil bo na razpolago stroje. Razpolagal bo s pridelkom, on bo sovrstnik ali
pa še desetkratno na boljšem kot bivši kulak, kije prej V50 zemljo opra-
vljal.
Kar se tiče akordnega sistema bi poudaril gospodarski račun, kije
nujno potreben za krepitev zadruge. V začetku razvoja zadružništva smo
forsirali določene panoge gospodarstva, ki niso bile rentabilne. Po novem
načinu dela. ko bomo točno postavili kalkulacijo, ko bomo vedeli naprej,
koliko bomo na koncu leta zaslužili, bomo gojili samo liste kulture, ki se
bodo izplačale. To je nujno potrebno glede na nov finančni sistem, v ka-
terem se bodo morale tudi zadruge same vzdrževati.
Delo osnovnih partijskih organizacij v zadrugah: Tu smo premalo
napravili. V ptujskem okraju bi lahko dosegli večje uspehe. Apeliral bi na
konferenco, da bi sprejela sklep, da bomo v prihodnjem letu — do nove
konference bolj utrdili in razširili KDZ. ki so edini način socializacije na-
še vasi in da bomo ustanovili še več novih. Videli smo že pred kratkim, ko
se je zadruga Dravinjski Vrh borila za gostilno, so se vsi faktorji borili
proti njej. Mislim, da mora imeti vsaka zadruga čim več obratov. Tej za-
drugi je potrebna tudi kovačija, kolarija. torej potrebni sta tisti obrti, ki
krepita gospodarsko moč zadruge. Upam. da bodo KDZ v ptujskem
okraju dosegle tiste cilje, ki so potrebni za njihovo gospodarsko moč. V
imenu zadruge Dravinjski Vrh bi vam čestital k najboljšemu uspehu in
vas pozdravljam. Naj živi slavna KPJ s tov. Titom na čelu!« (Zapisnik
zasedanja IIL okrajne partijske konference KPS okraja Ptuj z dne
29/9—1951 — kopija pri avtorju.)
To spodbudno razpravo sta ocenila kot eno najboljših na konferenci
tudi navzoča člana CK KPS Milko Goršič in Maks Krmelj. Čez leto in
nekaj dni, 4. 10. 1952, je bila spet konferenca. Na njej so glede KDZ po-
navljali skoraj enake besede, kar pomeni, da ni bilo nobenega napredka,
le nekaj že močno razrahljanih zadrug je med tem razpadlo. V KDZ
Dravinjski Vrh pa so še naprej hodile delegacije zadružnikov ugotavljat,
kako se uveljavlja novi sistem, in se učit na njihovi praksi. Pri tem pa je
tudi ostalo. Znova se je pokazal velik prepad med namenom in uresničit-
vijo. Kljub tako vnetemu natikanju naočnikov za kratkovidne je mnogim
zadružnikom in tudi aktivistom le uspelo včasih poškiliti mimo teh nao-
čnikov, da so videli malo naprej. Tam pa so se kmečke delovne zadruge
zgubljale v megli. Tudi Dravinjski Vrh je po dveh letih prenehal obstajati
kot zadruga, vinogradnike — bivše viničarje pa so vpregli v nov jarem, ki
so mu rekli državno posestvo.
Enako kot je Dravinjski Vrh v letu 1951 dobil vlogo najboljše KDZ,
je sosednja zadruga Gorca—Dežno postala vzorčni primer »Črne ovce«,
kjer so »napravili konec predsednikovi samopašnosti«. Zato nekaj stav-
kov tudi o tem.
KOZ-a Gorca —Dežno je bila ustanovljena leta 1946 kot plod »bor-
be vinogradniških delavcev proti zaostalosti in bednemu življenju«. Že
takrat so izvolili za predsednika Jakoba Geča v prepričanju, da bo kot
zadružnik »podrejen vzgoji in disciplini KP«, saj je tudi sam bil »preizku-
šen v skromnem življenju in težkem haloškem delu«. »Zaupali so mu za-
družniki. zaupali organi krajevne in okrajne ljudske oblasti. To zaupanje
je vodilo tako daleč, da so mu zaupali vse . . . Imel je ključe od zadružne
kleti in je vedel, komu je potrebno postreči z zadružnim pridelkom in ko-
ga odpraviti brez vsega. Geča so poslušali v Halozah, poslušali in verjeli
so mu v Ptuju in mu zaupali, on je govoril v imenu zadružnikov in tudi v
njihovem imenu sprejemal pohvale in priznanja.« — Tako so prej pošte-
nega človeka skupno napravili za »malega boga in veliko batino« za pre-
proste in vsega hudega vajene ljudi v Halozah.
Ker je zapihal nov veter, so tudi v razmere KDZ Gorca — Dežno po-
.segli od zunaj. Posebna okrajna komisija je opravila temeljit pregled
upravljanja in gospodarjenja v zadrugi. Ugotovila je »nered in škodo«
predlagala sklic izrednega občnega zbora zadružnikov. Ta zbor je bil
22. septembra 1951 zvečer. Na njem so Jakoba Geča odstavili in spraše-
vali, kako bo »nadoknadena škoda vsled zamujene obnove 56 ha vino-
gradov. propadlega materiala itd.« Jakob Gečje takrat baje dolgoval za-
dugi 135.000 din. IzvoliU so novega predsednika, ki je bil tudi sekretar
OPO. (Glej Ptujski tednik št. 39 z dne 5. oktobra 1951. stran 3. J
Kljub temu je zadruga Gorca—Dežno hirala naprej in dve leti kas-
neje je postala del državnega posestva Podlehnik.
Prihodnjič: STARI //V !\OVI REAKCIONARJ'
TEDNIK - 7. junij 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 5
ZAČETEK SOJENJA PROTI ENAJSTIM NOVINARJEM
Ptujski proces
\ četrtek se je nekaj po osmi uri na ptujski enoti Temeljnega sodišča Maribor začelo sojenje proti enaj-
stim novinarjem, ki delajo na Ptuju. Proti obtoženim Martinu Ozniecu, Francu MilošiČu, Darji Lukman, Jo-
letu Šmigocu, .\ataši in Branku Vodušku, Majdi (>oznik. Vidi Topolovec, Veri Peklar, Jožetu Bračiču in .\e-
tenki Dobljekar je vloženih šest obtožnic. Od obtoženih zahtevajo milijon dinarjev.
Zasebne tožbe so vložili druž-
beno podjetje Perutnina Ptuj,
/\|ojz Gojčič, Dimče Stojčevski,
dr. Roman Glaser, Andrej Kovač
in Erik Sara, vsi vodilni delavci
omenjenega podjetja. Obtožnica
je dolga pet tipkanih strani, v
njej pa je zapisano, da je bilo v
izjavi za javnost, ki je bila obja-
vljena februarja v časopisih De-
lo, Večer, Kmečki glas in ptujski
Tednik, nekaj takega značaja, da
bi lahko imelo za vodilne Peru-
tnine in družbeno podjetje hude
posledice zaradi zmanjšanja po-
slovnega ugleda in na njihovi ča-
sti in dobrem imenu. V obtožnici
piše tudi, da je zaradi objavljene
izjave ptujskih novinarjev nasta-
la premoženjska škoda zaradi
zmanjšanja poslovnega ugleda.
Spor, ki se je začel na lanski
osrednji občinski proslavi dneva
žensk, seje torej končal na sodiš-
ču. Ker ni bilo vseh obtoženih,je
sodnica Biserka Rojic od priso-
tnih pobrala le osebne podatke.
Obtožene Vide Topolovec ni bilo
na sodišče, ker ni dobila vabila,
Perutninin odvetnik namreč so-
dišču ni predložil pravega naslo-
va. Na prvo obravnavo ni bilo še
Jožeta Smigoca, novinarja, saj je
vabilo prejel istoimenovani upo-
kojenec iz sosednje vasi. Dva ob-
toženca sta vabila sprejela le dan
pred sojenjem.
Branilec novinarjev mag. Dra-
go Demšar je na izziv sodnice Bi-
serke Rojic sicer predlagal porav-
navo, če se Alojz Gojčič novinar-
jem javno opraviči za izrečene
besede na proslavi ob osmem
marcu lani, ko jim je kot trdijo
novinarji, očital, da lažejo. Odve-
tnik Perutnine je odgovoril, da
poravnava ni mogoča, ker tožilci
nanjo pristanejo Ic v primeru, da
se novinarji javno opravičijo Pe-
rutnini in vodilnim.
Sojenje so prestavili na
28. junij, ko naj bi bili prisotni
tudi tožitelji. Tokrat jih na soje-
nje ni bilo zaradi službene zadr-
žanosti. Kot je povedala sodnica
Biserka Rojic po sojenju, je bil
Alojz Gojčič ta dan v Beogradu,
pogovarjal se je s podpredsedni-
kom ZIS Živicom Preglom, dva
tožitelja sta bila v Nemčiji, eden
v Švici, za enega pa se odvetnik
Perutnine ni mogel spomniti,
kam je odpotoval. Vse potne na-
loge je podpisal Alojz Gojčič,
njemu pa je potovanje odobril
Andrej Kovač.
V obtožnici je bilo najprej na-
pisanih trinajst novinarjev; zakaj
sta bila pozneje izvzeta Ludvik
Kotar in Jože Slodnjak, še sama
natančno ne vesta. Iz sredstev
javnega obveščanja sta izvedela,
da zato, ker korektneje pišeta o
Perutnini, čeprav sta podpisala
sporno izjavo za javnost. Pri-
pomnimo še, da večina obtože-
nih o Perutnini nikoli ni pisala.
Obema neobtoženima je težje bi-
ti na strani neobtoženih kot ob-
toženih, sta povedala.
Tekst in foto: M. Samec
Razpoloženje pred sojenjem.
V sodni dvorani je bila precejšnja gneča.
Upokojenec Jože Šmigoc pomotoma med obtoženimi.
Soočenje odvetnikov Jožeta Vidoviča in mag. Draga Demšarja po prvi
obravnavi največjega procesa proti novinarjem pri nas.
Iz obtožnice, str. 5: Zasebni
tožilci (Alojz Gojčič, predsed-
nik poslovodnega odbora,
Dimče Stojčevski, dr. Roman
Glaser in Andrej Kovač, vsi tri-
je podpredsednik PO. ter Erik
Šara, direktor PE — opomba
pisca) so vodilni delavci D P
»Perutnina« ter uživajo doma
in v tujini ugled. Z objavo ne-
resničnih okoliščin v časopisih
Večer, Delo, Tednik in Kmečki
glas, je kršena njihova čast in
ugled, kar pa lahko škoduje
njihovi časti in dobremu ime-
Predsednik aktiva ptujskih novinarjev Martin Ozmec pred sodiščem.
»Ne
kadimo
— zdravo
živimo«
Pod tem geslom je mari-
borsko Društvo nekadilcev
izdalo lično priponko. Da-
tum izdaje je 31. maj — sve-
tovni dan kajenja, ki je letos
potekal pod naslovom »Mla-
dost brez kajenja«.
Izkupiček od prodaje pri-
ponk bo mariborsko Društvo
nekadilcev uporabilo za na-
daljevanje propagandnih ak-
cij nekajenja. V Ptuju je pro-
dajo prevzela občinska Zveza
prijateljev mladine. Ta bo ob
koncu šolskega leta organizi-
rala tudi posebno prodajo na
stojnici.
Akcije nekajenja so še po-
sebej namenjene staršem in
njihovim otrokom.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
Številni Ptujčani so z veliko
bolečino v srcih in množično
pospremili na zadnji poti nepo-
zabno gostinsko in turistično de-
lavko Marijo Jaušovec.
Njena življenska pot se je za-
čela na samo novo leto 1943. leta
v hrvaškem Lješču, sredi vojne
vihre. Mlada leta je preživela v
Beli Krajini, svojega poklica pa
se izučila v Ljubljani. Delovne
izkušnje si je nabirala v hotelih
na Bledu, v Podvinu in od leta
1970 tudi v našem ptujskem ho-
telu. Po odprtju blagovne hiše
Mercator pa je prevzela vodstvo
Pepsi bara. Vendar je svoj ži-
vljenjski cilj dosegla šele pred
dobrimi desetimi leti, leta 1979,
ko je postala z odprtjem KAVA
BARA ORFEJ sama svoj gospo-
dar.
Orfej je bil celo desetletje njen
in naš ponos, ponos turističnega
Ptuja. Mnogi, zbrani ob njenem
grobu, so radi zahajali v njen lo-
kal, saj so bili poleg čistoče, do-
bre postrežbe (predvsem kavice)
deležni tudi tople besede dobro-
došlice in prijaznega nasmeha.
Marijo bodo pogrešali tudi do-
bri športniki, kot sta Mirko Vin-
diš ali Mateja Svet, saj je bila ve-
lika prijateljica športa in tudi sa-
ma dobra tekmovalka v keglja-
nju.
Še bolj pa jo bodo pogrešali
na Obrtni zadrugi Ptuj obrtniki,
saj so izgubili zelo aktivno in de-
lavno članico izvršilnega odbora
in predsednico sekcije gostincev.
Pogrešali bodo njene predloge in
pripombe za boljši jutri gostin-
stva in obrtništva. Pogrešali bo-
do tudi kakšno pikro na račun
birokratov in zaviralcev hitrejše-
ga razvoja obrti iz občinskih, re-
publiških ali zveznih vrst in ne
nazadnje pogrešali jo bodo kot
dobro organizatorico raznih turi-
stičnih prireditev.
Toda kako jo bo šele pogrešal
njen mali, toda delavni kolektiv
in kako jo bosta pogrešali lju-
bljeni hčerki Janika in Simona,
ki bi bili še kako potrebni tolaž-
be, besede, njenih nasvetov, lju-
bezni.
Da, pogrešali jo bodo vsi, ki
so jo cenili in spoštovali, vsi, ki
so jo imeli radi.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(33. nadaljevanje)
17. 7. — Odprema 45 moških
v Mauthausen (imena niso na-
vedena)
23. 7. — Premestitev 56 jetni-
kov iz Celja na Bori (imena sla-
bo čitljiva, navedena bodo v se-
znamu borlskih jetnikov, op. V.
R.)
30. 7. — Prijava 29 jetnikov
za živilske nakaznice pri župa-
nu občine Bori (Ankenstein)
(Gre za izpuščene zapornike,
op. V. R.): Kari Žličar (1906),
Miloš Lašič (1913), Melhior
Bele (1898), Mihael Konče
(1914), Milena Bokša (1926),
Jožefa Šnuderl (1909), Adolf
Urbančič (1911), Johan Gsel-
man (1904), Ladislav Koren
(1925), Vida Jošt (1924), Jože
Polh (1912), Alojz Kosi (1911),
Roza Platinovšek (1920), Vida
Bleiweis (1916), Marija Bizjak
(1898), Anton Tomanič (1912),
Roza Križan (1870), Jože Pre-
moš (1924). Alojzija Goričan
(1918), Kari Goričan (1920),
Alojz Kukovec (1913), Anton
Majhen (1921). Stanko Taučer
(1907), Konrad Versia (1909).
Ana Marija Kožar (1924) Ana
Veršnak (1910), Johan Haber-
man (1892), Johan Fras (1919),
Stanko Lenarčič (1905).
18. 8. — Seznam ustreljenih
komunistov v Celju 15. 8. 1942.
(Lepak o ustreljenih ni prilo-
žen.)
25. 8. — Izpuščen Boris
Knez r. 19. 5. 1926 (pomemben
vpis v zvezi z zgodovino Slo-
venskogoriške čete, op. V. R.)
14. 12. — Prevzem jetnikov
iz Celja (brez imen, op. V. R.)
Leto 1943:
8. 2. — Dopis o zadrževanju
prebivalcev v zasedenih pokra-
jinah Zg. Kranjske in Sp. Šta-
jerske
16. 2. — Dopis varnostne po-
licije v Mariboru o načrtu za
uporabo Borla.
Izpuščeni so vpisi o prevze-
mu jetnikov z navedbo števila,
ker je seštevek naveden na dru-
gem mestu tega poglavja.
(Viri: Delovodnik hrani Mu-
zej narodne osvoboditve Mari-
bor. Odpustnico K. Kojc hrani
odd. LR Pokrajinskega muzeja
v Ptuju).
Pomudimo se še pri razpolo-
ženju borlskih jetnikov.
Razumljivo je, da je jetnike
najbolj mučil strah, da jih bo
okupator ustrelil. Strah so pod-
žigale vesti o ustreljenih talcih
v Mariboru in Celju, med kate-
rimi so bili tudi bivši boriski
zaporniki. Jetnike je mučila še
velika žalost za ustreljenimi
svojci: za možem, ženo, otroki,
brati, sestrami, starši, prijatelji.
Mučil jih je tudi strah, da bodo
poslani v nemška zbirna tabo-
rišča nasilja in smrti.
Čeprav je do sedaj ugoto-
vljeno, daje padlo med talci 44
borlskih zapornikov, predvide-
vamo, da jih je bilo veliko več.
Zakaj? Ker je okupator ustrelil
prav v času boriske mučilnice,
to je leta 1941 in 1942, največ
talcev. V 22 skupinah so jih na-
cisti ustrelili kar 2025. Do kon-
ca vojne jih je okupator po la-
stni objavi ustrelil še 550 v 35
skupinah. Na Borlu so se kar
naprej menjavali zaporniki, za-
to je zelo verjetno, da so bili
med njimi tudi tisti, ki so jih z
Borla napotili pred puške. Že
24. septembra 1941 je dr. Mac-
hule, namestnik komandanta
varnostne policije in varnostne
službe na Sp. Štajerskem, dolo-
čil, da je potrebno osebe, ki so
aretirane kot talci, poslati na-
slednji dan na Bori. Iz tega sle-
di, da je bilo poslanih na Bori
•več talcev, kot je bilo ugoto-
vljeno. Zato bo potrebno še po-
izvedovati, kdo od ustreljenih
talcev je bil zaprt na Borlu, da
bo izpopolnjen seznam ustre-
ljenih borlskih talcev.
Koliko borlskih zapornikov
je moralo umreti v taboriščih
Auschvvitz, Mauthausen, Ra-
vensbriick, Dachau in drugih.
tudi še ni ugotovljeno iz že na-
vedenih vzrokov.
Čeprav je bila smrt v tabori-
ščih strašna, saj so ljudje umi-
rali v njih zaradi lakote, mraza,
bolezni, napornega dela in raz-
nega trpinčenja, so šli jetniki
raje na to trnjevo pot, kakor da
bi padli na moriščih talcev. Že-
lja pa življenju je bila tako mo-
čna, da so se oklenili upanja,
da bodo v taborišču preživeli
vse strahote.
Vemo za odpremo jetnikov z
Borla 28. avgusta 1942. Z Borla
so jih najprej odpeljali v Mari-
bor. Tu so jim pridali še druge
jetnike in z njimi nadaljevali
vožnjo z vlakom v Auschvvitz.
Novo odpremo jetnikov so
Nemci pripravili za Auschvvitz
9. decembra 1942. Med njimi je
bila Ptujčanka Lojzka Kojc
(21), po vojni poročena Strop-
nik. Do vdora okupatorja je bi-
la zaposlena v trgovini nam že
znane trgovke Fini Vugove v
F*tuju. Lojzko so aretirali 31.
julija 1942. Zaprli sojo najprej
v ptujski zapor, 29. oktobra pa
so jo odpeljali v mariborskega.
V Mariboru je bila z njo v celi-
ci zaprta Ptujčanka Olga Me-
glič (32), članica ptujskega
okrožnega komiteja KPS. Ker
je Olgo zeblo, ji je Lojzka po-
sodila pleteno jopo. Ko so Ol-
go 4. novembra odpeljali na
streljanje, je Lojzki po paznici
poslala jopo. Lojzko je presu-
nilo: v trenutkih pred smrtjo je
Olga pomislila, da mora vrniti
izposojeno.
Se nadaljuje
Slikano na Borlu v grajskem vinogradu jeseni 1942. Na trgatvi so
pomagale jetnice. Prva levo je Slavica Prislan iz Logarske doline,
zadnja je Katarina Murko.
Boriske jetnice in jetniki pri prevzemanju hrane v pozni jeseni 1942.
Peta od leve je Lojzka Kojc iz Ptuja.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7. junij 1990 - TEDNIK'
Veliko poslanstvo
malih ljudi
4. junij ~ dan krvodajalcev je za večino ljudi, kljub veliki huma-
nosti, ki jo izpričuje, ostal anonimen. Je že tako, da smo nekatere
vrednote v naši družbi uspešno »razvrednotili« in da nekaj veljajo le
takšni in drugačni javni nastopi. Vse drugo ima drugotni pomen.
Število krvodajalcev (navkljub nepriznavanju večjega dela druž-
be) raste iz leta v leto. Lani seje za odzvem krvi na ptujskem transfu-
zijskem oddelku prijavilo 4800 občanov. Nekaj (4 do 6 odstotkov) so
jih morali zaradi zdravstvenih razlogov odkloniti. Lani sta dragoceno
življenjsko tekočino darovala 4502 občana. Odvzeme organizira Ob-
činska organizacija Rdečega križa Ptuj. Vedno več občanov pa priha-
ja na odzvem posamično. Takih krvodajalcev je že blizu petdeset od-
stotkov.
Prejšnje leto je bilo po številu krvodajalcev rekordno. Krvodajal-
ci so skupaj darovali 1800 litrov krvi. Po besedah dr. Jožice Vrečko iz
ptujskega transfuzijskega oddelka so odvzeto kri v glavnem uporabili
za potrebe ptujske bolnišnice. Ce pa je treba, pa s to nujno potrebno
življenjsko tekočino pomagajo tudi drugim bolnišnicam ali pa te ptuj-
ski, zlasti ko gre za redke krvne skupine.
Vsako odvzeto kri pregledajo, in to za primer spolne bolezni, zla-
tenice B in AlDS-a. V zadnjem času se pogosteje odločajo za to, da jo
hranijo v plastičnih vrečkah, saj jo na ta način »ohranijo pri življe-
nju« dlje časa. V steklenicah kri »živi« tri tedne, v vrečkah pa štiri-
najst dni dlje.
Edina nagrada za požrtvovalne krvodajalce so dela prosti dnevi.
V zadnjem času tudi v ptujski občini delovne organizacije nagrajujejo
krvodajalce z dvema prostima dnevoma. Ne glede na to pa je za krvo-
dajalca največja nagrada to, da je s svojo tekočino pomagal sočlove-
ku.
MG
V Stojncih še diskont
Od sobote imajo v tem naselju zasebni diskont »Darinka«. V
njem dela Darinka Meznarič, prej je službovala v SDK; podjetje, v
okviru katerega je tudi diskont, pa sta ustanovila skupaj z možem.
Začetna ponudba nove stojnske pridobitve so najrazličnejše al-
koholne in brezalkoholne pijače. Ponudbo bodo po besedah Darinke
Meznarič oblikovali po željah in potrebah kupcev.
Diskont »Darinka« domuje v nekoč zapuščeni zgradbi — na hi-
šni številki 66. Za kupce bo odprt vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto
od 7. do 13. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure.
MG
V novem diskontu so naprodaj brezalkoholne in alkoholne pijače. (M.
Ozmec)
Društvo za cerebralno paralizo je zaživelo
v ponedeljek, 28. maja, je bil v prostorih
doma Franca Krambergerja v Ptuju občni
zbor Društva za pomoč osebam s cerebralno
paralizo občin Ormož in Ptuj. Na dnevnem
redu je bilo poročilo o delu društva za leto
1989, finančno poročilo in poročilo nadzor-
nega odbora ter program društva in finančni
načrt za leto 1990. Izvolili smo tudi predsed-
nika društva. Zaradi preobremenjenosti na-
mreč dosedanja predsednica Silva ( ajnko ni
več mogla opravljati te dolžnosti. Soglasno je
bil izvoljen Milan Klajnšek. Program je bil
končan s strokovnim predavanjem o ortoped-
skih pripomočkih.
Naj uvodoma spomnim, da je bilo Društvo
za pomoč osebam s cerebralno paralizo ob-
čin Ormož in Ptuj ustanovljeno pred enim le-
tom. Osnovni namen društva je ustvarjati
strokovne in družbene razmere, v katerih bo-
do dane možnosti za komplekso pomoč ose-
bam s cerebralno paralizo in njihovim star-
šem oz. svojcem. V društvu so vključeni starši
otrok s cerebralno paralizo, odrasle osebe s
cerebralno paralizo in strokovnjaki, ki se
ukvarjamo z zdravljenjem, habilitacijo, var-
stvom in socialno obravnavo teh oseb. Cere-
bralna paraliza označuje motnje v gibanju in
drži. Vendar pa so motnje, ki nastanejo zara-
di nepravilnosti v razvoju možgan ali njiho-
vih okvar pred rojstvom, med porodom ali v
zgodnjem otroštvu, lahko različne. Poleg mo-
tenj v gibanju ima otrok lahko tudi motnje
vida, sluha, govora, epileptične napade in je
lahko tudi umsko manj razvit. Zato morata
biti obravnava in zdravljenje raznolika, kom-
pleksna. Otroku s cerebralno paralizo nudi
najboljše okolje družina, ki pa je s progra-
mom usposabljanja svojega otroka dodatno
obremenjena in potrebuje zato posebno
družbeno skrb in pomoč.
Zgodnja diagnostika in terapija otrok s pri-
zadetostjo ob možganski okvari poteka tudi v
l^tuju že nekaj let pod strokovnim vodstvom
Pediatrične klinike v Ljubljani. Kljub ka-
drovskim in predvsem prostorskim težavam
se trudimo, da bi čimveč naših otrok s cere-
bralno paralizo lahko imelo obravnavo v bli-
žini doma. V terapevtski obravnavi je osno-
vno neurofizioterapija, za katero imamo do-
datno izobražene fizioterapevte. Še vedno pa
ni dovolj poskrbljeno za druge kadre, ki so
nujni del strokovnega teama (specialni peda-
gog, logoped, delovni terapevt, psiholog). Za-
radi kompleksne obravnave želimo, da .bi bi-
lo čimveč otrok s tovrstno prizadetostjo
vključenih v otroške varstvene ustanove ter
da bi nadaljevali šolanje ali usposabljanje
čim bližje "svojemu domu.
Iz poročila o delu društva za leto 1989 je
bilo razvidno, da je društvo zaživelo. Izpo-
polnili smo evidentiranje; pri tem žal ugota-
vljamo, da v glavnem niso zajete osebe s ce-
rebralno paralizo, starejše od 18 let starosti,
in le-te verjetno ostajajo brez ustrezne pomo-
či. Za starše smo pripravili predavanje o ce-
rebralni paralizi, neurofizioterapiji in zakon-
skih osnovah za pomoč osebam s cerebralno
paralizo. Štirje otroci so se skupaj s starši
udeležili zdravstveno terapevtske kolonije v
Strunjanu. Pripravili smo tudi obdaritev ded-
ka Mraza; te se je udeležilo 22 otrok. Dru-
štvo je razpolagalo s skromnimi sredstvi, ki
jih je dobilo od Zveze društev za cerebralno
paralizo Slovenije, posameznih interesnih
skupnosti ter nekaterih ptujskih podjetij (To-
varna glinice in aluminija in Mercator Izbir^
Panonija) in posameznikov.
Tudi v letu 1990 si bomo prizadevali, da
bodo osebe s cerebralno paralizo zajete v
vseh življenjskih obdobjih, z različnimi pri.
stopi in čim bližje svojemu domu. Za tiste
osebe, ki so doma in niso vključene v nobeno
od oblik strokovne obravnave, bomo nudih
mobilno pomoč na domu v obliki mobilne
službe (fizioterapevt, specialni pedagog, lo-
goped, socialni delavec). V primerih nujne
odsotnosti staršev otrok bomo organizirali
občasno dnevno varstvo ali varstvo za dolo-
čen čas. Skupino otrok in potrebnih strokov-
nih delavcev bomo napotili v habilitacijsko
terapevtsko kolonijo. V Ptujskih toplicah bo-
mo organizirali rekreativno-terapevtske vaje
v bazenu. Nadaljevali bomo srečanje staršev
s strokovnimi predavanji ter pripravili tudi
družabna srečanja skupaj z otroki. Tudi letos
bomo pripravili novoletno praznovanje z ob-
daritvijo dedka Mraza. Za adaptacijo in
opremo prostorov neurotlzioterapije v bol-
nišnici v Ptuju bo potrebno izvesti akcijo za
pridobitev sredstev. Še naprej bomo sodelo-
vali z Zvezo društev za cerebralno paralizo
Slovenije in drugimi društvi. Za izvedbo pro-
grama bodo seveda potrebna ustrezna finan-
čna sredstva, zato društvo računa na širšo
družbeno pomoč.
Upamo, da bo društvo še bolj zaživelo in
pritegnilo k aktivnejšemu sodelovanju tako
strokovne delavce kot tudi starše.
dr. Tončka Potočnik
Zahvala vsem
občanom za
uspešno akcijo
zbiranja oblačil
Občinska organizacija Rdečega kri-
ža Ptuj je 31. maja organizirala že
enaindvajseto akcijo zbiranja oblačil,
obutve, posteljnine in pohištva. Akci-
ja je že tradicionalna aktivnost vseh
organizacij Rdečega križa po vsej Slo-
veniji in v občini. Zbiranje smo izved-
li v vseh krajevnih organizacijah Rde-
čega križa v Ptuju, na Hajdini, v Ro-
goznici in na Ptujski Gori.
Zbranih je bilo 2500 kg oblačil in
drugega materiala.
Oblačila smo takoj poslali krajev-
nim organizacijam Rdečega križa v
Juršince, Cirkulane in Stoperce kot
pomoč socialno ogroženim družinam,
otorkom in invalidom. V akciji so so-
delovali mladi člani, mladina ter akti-
visti Rdečega križa.
Veliko razumevanje za akcijo so
pokazale delovne organizacije Ptuja:
Emona-Mekrur, Perutnina, Metalka,
MIP, Elektro DES, AGIS, KGP-
TOZD vodovod, Agrotransport, La-
bod-TOZD Delta Ptuj, Tobačna to-
varna in Skupščina občine Ptuj, ki so
nudile brezplačne prevoze za zbiranje
in nato še za razdeljevanje oblačil v
KS Juršinci, Cirkulane in Stoperce.
Vsem darovalcem in vsem, ki so
pomagali, da je akcija uspela, poseb-
no mentorjem mladih članov RK,
mladim članom in mladini RK, vsem
šoferjem, vsem aktivistom RK, vsem
darovalcem oblačil in štabu akcije se
zahaljujemo za sodelovanje.
Ce morda želite oddati oblačila
med letom, lahko to opravite vsak
dan od 7. do 16. ure na Občinski or-
ganizaciji RK, Natašina pot l/a (ga-
silski dom). Občinska organizacija
Rdečega križa Ptuj
V soboto srečanje diabetikov
Ptujski diabetiki še pomnijo lansko prisrčno sre-
čanje s sotrpini iz Novske. V soboto, 9. junija, se
bodo srečali že četrtič. Ptujčani in Ormožani se na
snidenje že dolgo pripravljajo; Novčanom želijo
vrniti vsaj del prisrčnosti, ki so je bili tudi sami de-
ležni.
Goste iz Hrvaške bodo s pesmijo in harmoniko
pričakali okrog 10. ure pred Delavskim domom
Franca Krambergerja. Pel bo ženski pevski zbor
DPD Svoboda iz Ptuja pod vodstvom Grete Glatz,
na harmoniko pa bo igrala Jožica Dokša iz Ormo-
ža.
Po krajšem pogovoru, ki bo prav tako v Delav-
skem domu, si bodo gostje iz Novske ogledali me-
sto in arheološki muzej. Srečanje z gostitelji pa bo
v osnovni šoli Dornava. Z vodstvom doma dr. Ma-
rijana Borštnarja so se dogovorili, da bodo Novča-
nom pokazali nove sodobne prostore, v katere se
kanijo preseliti že jeseni.
Društvo diabetikov iz Novske je sicer majhno
društvo, vendar po svoji družabnosti in navezova-
nju stikov s podobnimi organizacijami veliko. Pri-
srčne stike imajo tudi z mariborskimi sladkornimi
bolniki, s katerimi so se srečali 19. maja letos.
MG
Slavje v 1100 let stari vasi
Največja in po zgodovinskih
virih najstarejša vas v krajevni
skupnosti Videm pri Ptuju, Po-
brežje, je bila nosilka aktivnosti
ob tokratnem, 12. krajevnem
prazniku. Vas se ponaša z asfalti-
ranimi cestami prav do vsake va-
ške hiše, z dodatnim krajevnim
samoprispevkom pa prav ta čas
urejajo še drugo asfaltno plast.
Vaščani so pripravljeni prijeti za
delo tudi potem ko ga opravijo
na svojih kmetijah. Rezultat ta-
kega dodatnega dela in dodatnih
sredstev je tudi njihov vaški
dom, ki mu do dokončne podo-
be manjka še kak mesec ali dva.
Dvanajsti krajevni praznik so
v videmski krajevni skupnosti
proslavili na običajen način.
Prejšnjo nedeljo so pripravili sre-
čanje nad 70 let starih krajanov,
organizirali so medšolski turnir v
malem nogometu, turnir v isti di-
sciplini med vasmi v krajevni
skupnosti, na kulturnem večeru
so se predstavile domače folklor-
ne, glasbene in pevske skupine.
Na zadnji dan tokratnega praz-
novanja so sklicali svečano sejo
skupščine krajevne skupnosti in
nanjo med drugimi povabili tudi
sokrajane, kandidata za predsed-
nika izvršnega sveta SO Ptuj Ja-
neza Laha. O uspehih in načrtih
krajevne skupnosti je govoril
predsednik sveta Franc Koder-
man, štirim zaslužnim krajanom
(Ivanu Fridauerju, Jožetu Mur-
šku, Francu Flajsu in Štefanu
Murku) so podelili bronasta
odličja OF, dvema (Štefanu To-
polovcu in Marjanu Bratošku)
pa posebna priznanja krajevne
skupnosti. In vse skupaj seje na-
to prijetno izteklo z ansamblom
Prerod.	J. Bračič
Nefrološka dejavnost na internem
oddelku ptujske bolnišnice
Do leta 1979 je bila nefrologija del splošne
interne medicine na internem oddelku. L.
1979, natančno 15. februarja, smo napravili
prvo hemodializo in od takrat se je organizi-
rano razvijala tudi nefrologija. Ker smo prev-
zeli obvezo nadomestnega zdravljenja do-
končne odpovedi ledvis za bolnike z našega
področja, ki so se sicer vozili dva ali tri krat
tedensko v Ljubljano ali Slovenj Gradec, je
bilo logično, da smo posebno skrb posvetili
vsem ledvičnim bolnikom. Marsikatero sta-
nje ali bolezen lahko pripelje do začasne ali
celo do končne odpovedi ledvične funkcije.
Na ta način smo do danes v okviru nefrologi-
je dobili oddelek za hemodializo, kjer dela-
mo kronične in akutne hemodialize, pa tudi
bolniki, ki potrebujejo dializo in pridejo kam
v bližino na dopust, se večkrat dializirajo pri
nas. Več let dela usmerjena nefrološka ambu-
lanta, kjer spremljamo bolnike z ledvičnimi
obolenji. Največ je bolnikov s težko vodlji-
vim zvišanim krvnim pritiskom, vnetji sečil,
nekaj je imunološko pogojenih obolenj sa-
mih ledvic, precej pa tudi odpovedovanja
ledvic, lažje ali težje stopnje.
Ker ima zvišan krvni pritisk približno 40 %
vseh internističnih bolnikov, je jasno, da je
delo v ambulanti in na nefrološko usmerje-
nem pooddelku obsežno, odgovorno, končne
hude posledice pa itak vidimo vsak dan na
hemodializi, tako da smo še posebej usmerje-
ni k preprečevanju takega najbolj neugodne-
ga poteka.
Strokovno smo dobro povezani z nefrolo-
ško kliniko UKC v Ljubljani. To sodelovanje
je bilo do sedaj vzorno, kar je najpomemb-
nejše za naše bolnike, ki so bili deležni, ka-
dar je bilo potrebno, vseh, tudi vrhunskih
medicinskih uslug. Samo znanje o ledvičnih
obolenjih hitro napreduje. Vsako leto se po-
javljajo nove metode zdravljenja, ki jih pri
nas s pridom uporabljamo. S temi dosežki so
dobro seznanjeni tudi zdravniki na terenu.
Ilustrativno je, da že dlje časa na oddelek ni-
smo sprejeli najhujše oblike hipertenzivne
bolezni; to se dogaja le tam, kjer je splošna
zdravstvena služba dobra.
Trenutno delamo na tem področju trije in-
ternisti s teamskim načinom dela. Boljšo kva-
liteto deja nam onemogočajo splošno slabe
razmere, ki so v vsej republiki enake. Vsako-
dnevno prisotnost pri bolnikih nam onemo-
gočajo prosti dnevi po dežurstvu. Včasih za-
radi pomanjkanja sredstev ni možno iti na
najenostavnejša strokovna izpopolnjevanja.
Rezultati našega dela so morda po naključju
boljši, kot jih je pričakovati, ker je bolnišnica
majhna in je vsak bolnik deležen večje skrbi
kot v velikih centrih. Naši bolniki, ki so odšli
na presaditev ledvic — pet po številu — so
bili uspešno transplantirani. Danes več ne
potrebujejo dialize.
Podobno velja za druge oblike zdravljenja
ledvičnih obolenj, kijih uporabljamo pri svo-
jem delu.
Za bodoče bi želeli nekaj moderne opre-
me, tako za zdravljenje kot za diagnostiko,
da bi ob znanju, ki ga že imamo, in sposob-
nostih medicinskih teamov, s katerimi razpo-
lagamo, lahko našim občanom nudili opti-
malno pomoč, ko jih prizadene bolezen.
Preden končam še kratek nasvet:
Dokler je človek zdrav, lahko marsikaj na-
pravi za preprečevanje teh obolenj. Primerna
prehrana z malo maščob in soli, vzdrževanje
telesne pripravljenosti, dobra splošna higie-
na so itak splošni pogoji za zdravje. Pravoča-
sen obisk pri zdravniku bo preprečil kroni-
čno obolenje_-Kontrola krvnega pritiska po
40. letu starosti, bb slabem počutju pa že
prej, bo preprečila njihove škodljive posledi-
ce. Res pa je, da nekaj ledvičnih obolenj po-
teka precej prikrito in to je tudi za rutinirane
zdravnike trd oreh.
dr. Janez Mršek.
specialist internist
f EDNIK - junij 1990
OD TU IN TAM - 7
Z DRUGEGA ZASEDANJA LENARŠKE SKUPŠČINE
Hitro se učijo demokracije
Po prejšnjem zasedanju, ki je
Ijjlo po besedah očividcev burno
»balkanski« način, je drugo
potekalo brez večjih zapletov in
težav. Poslanci so razpravljali do-
t,rjh pet ur, podelili so priznanja
in i/volili manjkajoči del vodstva.
Lenarški izvršni svet bo poslej vo-
dil diplomirani inženir varnosti
Avgust Zavernik, novi podpred-
sednik pa bo Kdo Zorko.
Avgust Zavernik je rojen 26. julija 1961 v Mariboru. Osnovno
šolo j^ obiskoval v Pernici in Pesnici, potem se je vpisal na srednjo
strojno .šolo, po končani pa na vi.šjo v Ljubljani. Na visoki šoli je di-
plomiral oh delu pred tremi leti. Med leti 1983 — 86 je bil zaposlen
i' Elektrokovini. od takrat dalje pa v Klemosu. kjer je, kol sam pra-
vi. imel možnost opazovati in spoznati največje probleme gospodar-
stva. Je član Socialdemokratske stranke. Pri sestavi članov izvršne-
ga sveta je upošteval le strokovnost. Živi v Močni pri Lenartu.
Po uvodnih formalnostih so
podelili knjigi bivši predsednici
skupščine in predsedniku izvrš-
nega sveta v zahvalo za doseda-
nje delo in občinska priznanja.
Plaketo občine Lenart je dobil
Martin Raduha, uspešen pridelo-
valec jagodičevja, priznanja pa
so prejeli Jože Ferenc, Franc Fe-
konja, Cilka Neuvirt, Milan
Gumzar in Alojzija Zemljič.
Obravnavali so aktualno infor-
macijo s področja obrambnih
priprav. Ta točka je prišla na
dnevni red skupščine zaradi od-
peljanega orožja iz občine, ki je
bilo last lenarške teritorialne
obrambe. Predsednik skupščine
Jože Škrlec je povedal, da so od
ustrezne organizacije zahtevali
pisni ukaz o predaji orožja. Ta-
koj so poklicali ustrezne organe
v republiki in ti so s predajo so-
glašali. V občini so napisali pro-
testno pismo zaradi odvzetega
orožja, poslali pa so ga na vse
oddelke za notranje zadeve in
sredstvom obveščanja. Ukaz za
predajo orožja v skladišča JLA je
bil namreč izdan zaradi slabega
varovanja skladišč orožja, tega
pa za skladišče v Lenartu — po
besedah Jožeta Škrleca — ne bi
mogli trditi. Gre namreč za nov
objekt, zgrajen po vseh predpi-
sih, z dobro zaščitenimi in dvoj-
nimi vrati. Poleg tega so sredstva
za orožje dali Lenarčani in pred-
sednik lenarške skupščine meni.
da bodo orožje dobili nazaj. Na-
čelnik lenarškega oddelka za te-
ritorialno obrambo Jože Jurša je
od skupščine zahteval, da poskr-
bi za vrnitev orožja, Franc Kri-
vec pa je pripomnil, da se sklepi
in mnenja o oddaji orožja poja-
vljajo šele sedaj, ko je prepozno,
in zahteval odgovornost za tiste,
ki so orožje dali. Bojan Knuplež
je povedal, da gre za krajo, in
zahteval časovno opredelitev.
Podal jo je Jože Jurša, ki je dejal,
da se zahteva za predajo orožja
pošlje zagrebškemu korpusu de-
set dni pred usposabljanjem, pri
tem pa je pripomnil, da je neu-
radno slišal, da so Ptujčani želeli
dvigniti svoje orožje iz skladišč
JLA, pa ga niso mogli. Razpravo
so sklenili z informacijo, da tudi
tamkajšnji rezervni vojaški stare-
šine zahtevajo vrnitev orožja.
Kandidat za predsednika iz-
vršnega sveta Avgust Zavernik je
pred volitvami za to mesto podal
program, saj drugih kandidatov
ni bilo. Poudaril je, da bosta pod
njegovim vodstvom politika in
gospodarstvo ločena, naloga iz-
vršnega sveta pa je ustvariti raz-
mere za dihanje gospodarstva.
Izvršni svet nima pristojnosti
ukinjati nevitalnih organizacij,
zato pa bodo poizkušali ustvariti
primerne pogoje, v katerih bodo
preživeli le uspešni. Prizadeval si
bo za zakonodajo, ki bo dolgoro-
čno znana, za to, da bodo ljudje
ustvarjali dobiček, ne samo da
imajo delo; za subvencije kmetij-
skih pridelkov se bo odločal le
izjemoma. Družbene dejavnosti
bodo živele le toliko, kolikor jih
bo zmožno financirati gospodar-
stvo. Zagotovil je tudi, da bo od-
stopil, če bodo delegati skupšči-
ne ugotovili, da svojega dela ne
opravlja dobro. Prizadeval si bo
za razvoj infrastrukture v Lenar-
tu, predvsem pa v okolici, saj je
to osnovni pogoj za razvoj turiz-
ma. Pri sestavi izvršnega sveta
sta prevladovala strokovnost in
uspešnost. Potem so delegati
mandatarju zastavljali vpraša-
nja; najzanimivejša je bila pri-
pomba delegata, ki je predlagal,
da se kmetijstvo občine tržno
poenoti, se prodaja pod isto
znamko in po možnosti v enaki
embalaži.
Nato so delegati volili pred-
sednika, podpredsednika in čla-
ne izvršnega sveta. Vsi so dobili
močno podporo. Poudariti velja,
da imajo vsi člani višje- ali viso-
košolsko izobrazbo in da so
predvsem mlajši ljudje, ki so de-
lali na področju kmetijstva, in-
dustrije in družbenih dejavnosti.
Tako so bili izvoljeni poleg Av-
gusta Zavernika še: za podpred-
sednika diplomirani ekonomist
Edo Zorko, ki bo skrbel za druž-
bene dejavnosti, diplomirani ve-
terinar Franc Breznik — za po-
dročje kmetijstva, inženir agro-
nomije Marijan Cuček — prav
tako za kmetijstvo, organizator
dela Stanko Kranvogl - za po-
dročje industrije. Z industrijo se
bosta ukvarjala še dva inženirja
strojništva: Ivan Vogrin in Ivan
Vohl. Z obrtjo se bo v lenarškem
izvršnem svetu ukvarjal obrtnik
Jože Petrovič, z družbenimi de-
javnostmi pa socialni delavec Jo-
sip Lukač.
Novoizvoljeni izvršni svet je
najavil radikalne spremembe v
občinski upravi in se obvezal, da
bo do prihodnje seje skupaj s se-
danjimi predstojniki občinskih
upravnih organov pripravil pred-
log racionalizacije, pa tudi pred-
log novih načelnikov posamez-
nih oddelkov uprave.
Nazadnje so lenarški poslanci
imenovali še tajnika skupščine;
to bo še naprej Ivan Jemenšek,
čeprav so liberalci imeli pomisle-
ke in so predlagali, da naj naloge
tajnika opravlja nekdo, ki ima
pravno izobrazbo. Delegati so
potrdili tudi člane najrazličnejših
skupščinskih komisij in odborov
in zmanjšali število članov s pet
na tri. Informacijo o proračunu,
ki so jo imeli na dnevnem redu,
bodo poslanci obdelali na na-
slednjem zasedanju, ko se bo s
stanjem proračuna seznanil tudi
novoizvoljeni izvršni svet. Dose-
danji predsednik pa je povedal,
da bo najbrž potrebno predlagati
rebalans v začetku leta sprejete-
ga proračuna, saj trenutno manj-
ka za kritje vseh njegovih potreb
15 odstotkov sredstev. Kakor za-
pisano, bodo poslanci v občinske
finance zagrizli na naslednji seji,
ko bodo sprejemali tudi program
izvršnega sveta.
S seje lenarške skupščine sta
poročali: Marija Samec in Darja
Lukman
Avgust Zavernik
Dobitnik najvišjega lenarškega priznanja Martin Raduha
Martin Raduha s Trat v lenar-
ški občini, letošnji dobitnik naj-
višjega priznanja te občine, je
vse svoje življenje posvetil kme-
tovanju. Natančneje: vzgoji in
pridelavi jagodičevja. In ni na-
ključje, da je z dolgoletnim po-
znavanjem njegovega vzgajanja
v sodelovanju s Kmetijskim za-
vodom v Mariboru razvil novo
sorto robid — martinovo robido.
Robido torej, ki je odtlej znana
po njegovem imenu. Njene odli-
ke so krajši čas zorenja in s tem
obiranja, kompaktnejši sadež, je
pa tudi zgodnejša od drugih sort
robide.
S pridelovanjem in vzgojo sa-
dik se Martin ukvarja že od leta
1975. Vse svoje življenje je delal
na kmetiji s 3,5 ha zemlje in ima
trenutno zasajenih 40 arov robi-
de, 50 arov ribeza, pol hektarja
črnega bezga in 15 arov malin.
Nekaj malega pa ima tudi kri-
žancev kosmulje in črnega ribeza
— joste in križanca tajberija, ki
je nastal s križanjem robide in
maline.
Ves svoj pridelek jagodičevja
prodaja prek Kmetijske zadruge
v Lenartu Fructalu. Sam pa pro-
daja vse vrste sadik jagodičevja
tako za večje pridelovalce kakor
tudi za vrtičkarje. Poleg tega da
je vzgojil lastno sorto, je Martin
Raduha tudi edini v Sloveniji, ki
vzgaja in prodaja sadike robide.
Martin je tudi aktiven pred-
sednik skupnosti za jagodičevje,
ki deluje v okviru KZ Lenart. Se-
dež pa ima ta skupnost na Tra-
tah, kjer je tudi večina nasadov
jagodičevja. Skupno ima na tem
področju Kmetijska zadruga
60 ha robidovih nasadov, 40 ha
ribezovih, 4 ha malin in 5 ha čr-
nega ribeza. Martin Raduha nam
je povedal, da imajo na njegovi
kmetiji, kjer poleg njega in žene
dela tudi hčerka, dovolj dela za
vse, saj jagodičevje zahteva pred-
vsem ogromno ročnega dela.
Omenil je, da z odkupno ceno ja-
godičevja pri Fructalu ni ravno
vse v redu, saj z njo komaj pokri-
va proizvodne stroške. A ni vide-
ti, da bi obupal. Kako tudi bi, saj
je vložil v^ svoje nasade in pride-
lavo sadik veliko svojega truda
in znanja. Pa tudi letni pridelek
10 ton robid, 2 toni malin, 2,5 to-
ne črnega bezga in 4 tone ribeza
je tak, da se splača vztrajati.
Martin Raduha
Z Rimljanom hitreje in ceneje do
strehe nad glavo
Novega zasebnega podjetja Rimljan s sedežem v Spublji 101, poja-
vilo se je na začetku leta, so bili občani, graditelji in drugi, ki si lepšajo
svoj življenjski prostor, izredno veseli. Podjetje je registrirano za vele-
prodajno in maloprodajno dejavnost (v registraciji je zapisano, da opra-
ylja trgovske, storitvene in tržne posle ter da gre za družbo z omejeno
odgovornostjo). Občane zalaga z gradbenim materialom, keramiko
(okrasno in uporabno), skratka s tistim, kar potrebujejo pri gradnji.
Sedem redno zaposlenih in
štirje po pogodbi, direktorje To-
ne Hlupič, mož eden od ustano-
viteljic podjetja, se trudi, da bi
stranke čimbolj zadovoljili. Ka-
kovost in čim nižje cene so nji-
hov moto.
Da delajo dobro in v korist
strank, potrjujejo graditelji vsak
dan. »Vračanje« kupcev je naj-
boljša reklama. Ne moti jih niti
Vedno večja konkurenca zaseb-
nih tovrstnih podjetij, do nedav-
nega so se v glavnem srečevali z
družbenimi. Sicer pa je za podje-
tja konkurenca nekaj najboljše-
ga, kar se mu lahko zgodi. Motiv
Več, da bo še boljše delalo. Kot
Poudarja Tone Hlupič, jim za
zdaj uspeva, da so najcenejši z
Večino izdelkov, ki jih ponujajo.
Na zdajšnji lokaciji imajo v naje-
niu trgovinski in skladiščni pro-
stor. V kratkem bodo urediti do-
datni sodoben pisarniški prostor.
saj jim v sedanjem zmanjkuje
prostora. Načrtujejo, da bodo s
širitvijo oziroma s pridobitvijo
novega skladišča ponudbo še
razširili. Predvsem želijo kupcem
postreči še z izolacijskim mate-
rialom, stensko keramiko, stavb-
nim pohištvom in drugimi izdel-
ki za nov dom. Trgovinsko mre-
žo pa kanijo širiti z akvizitersko
prodajo, posebej keramike.
Blago kupujejo izključno pri
proizvajalcih; pogodbe so skleni-
li s 40 različnimi dobavitelji.
Prek veleprodaje oskrbujejo slo-
vensko tržišče, prodrli so v Istro,
del Dalmacije in Podravino. De-
lovni čas so prilagodili zahtevam
kupcev; trgovina na drobno je
odprta vsak dan od 7. do 16.30, v
soboto od 7. do 12. ure. Posebej
so se v Rimljanu potrudili za čla-
ne Stanovanjske zadruge Žabjak,
za katere so uvedli ugodne 4-me-
sečne kredite. Poleg tega pa člani
te zadruge lahko opravijo vse
formalnosti v trgovini in tako
prihranijo čas, saj jim s predra-
čunom ni treba nazaj v zadrugo.
Poleg tega lahko kupci za neka-
tere izdelke in količinske nakupe
dobijo brezplačni prevoz.
Maloprodaja jim trenutno pri-
naša okrog 40 odstotkov v mese-
čni realizaciji. Za zdaj so mo-
čnejši v veleprodaji oziroma
tranzitu. V bodoče, najpozneje
pa v prihodnjem letu, bodo ma-
loprodajne poslovalnice odprli
tudi zunaj občine. S tem bodo
število zaposlenih še povečali,
nove ljudi pa bodo zaposlili že v
kratkem, bodo odprli novo skla-
dišče. Zaposleni v Rimljanu ima-
jo po Hlupičevih besedah dobre
prejemke.
Da so v podjetju Rimljan vzeli
svoje poslovanje zelo resno in
odgovorno, lahko sklepamo tudi
po izbiri imena in simbola (pan-
teon). Ta je v tesni povezanosti z
gradbeništvom. Zadovoljni ku-
pec pa je cilj, ki ga dnevno ures-
ničujejo. Tudi tako, da gredo po
želeno blago k sosedu. Se neda-
vno tega je bilo tako le v Avstriji,
mi pa smo se začudeno spraševa-
li, zakaj tudi pri nas ne moremo
tako delati. Cement, apno in les
— to so materiali, ki so trenutno
najcenejši. Načrtujejo pa še do-
datno klestenje cen v tistem zna-
nem sloganu: »Od nas ne boste
odšli s praznimi žepi«. )y|Q
(Posnetek:
M. Ozmec)
POGOVOR V ZAVRČU
Socialni problemi
v petek, 25. maja, so v Zavrču sklicali razširjeno sejo komisije za
socialna vprašanja, na katero so bili poleg članov potabljeni drugi obča-
ni, občinska sanitarna inšpektorica Vera l.under, socialna delavka iz
Ptuja, ki skrbi za završko področje, Darja .\adelzberger, socialna de-
lavka iz šole v Cirkulanah in pedagoški vodja iz podružnične osnovne
šole v Zavrču. Pogovarjali so se o socialnih problemih, ki jih je tudi v
okolju Haloz vedno več, o problemih pitne vode in šole v Zavrču.
Standard završkih družin pada
predvsem zaradi neurejenih ce-
novnih razmerij med kmetijskimi
pridelki in nesorazmerno visoki-
mi prispevki. Mnogi se celo nagi-
bajo k temu, da se bodo morali
zaradi visokih prispevkov odpo-
vedati pokojninskemu zavarova-
nju. Konkretnih rešitev socialnih
problemov na sestanku niso na-
šli, dogovorili pa so se, da bodo
poslali pritožbe in prošnje na
ustrezne službe v občini in repu-
bliki. Nekateri kmetje, ki so se že
osebno oglasili na ustreznih služ-
bah zaradi visokih prispevkov,
niso uredili ničesar; povsod so
bili zavrnjeni. Zato so sklenili,
da bodo poslali skupno pritožbo
zaradi previsokih dajatev na re-
publiško skupnost pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja.
Zelo kritično je tudi s pitno
vodo v Zavrču. Še vedno se tam-
kajšnji krajani veselijo dežja, saj
to pomeni preskrbo s pitno vo-
do, polne cisterne, studence in
mlake. Problemi so veliki ob su-
šah, ko je tisto malo vode opore-
čne zaradi škropiv in gnojil za vi-
nograde. Sanitarna inšpektorica
Lundrova je povedala, da prei-
skave pitne vode na tem področ-
ju kažejo oporečnost v nekaterih
obdobjih in da bo napisala po-
sebno poročilo o vodah v Zavrču
in okolici, kar naj bi pripomoglo
h gradnji vodovoda v okolici te
krajevne skupnosti. V planu za
leto 1990 je izdelava projekta na
Vrbanjšaku, kar naj bi omogoči-
lo napajanje s pitno vodo za
Zavrč in del Dolan, kjer bi začeli
cevi polagati v začetku leta 1991.
Osnovna šola v Zavrču ni bila
adaptirana že veliko let, prav ta-
ko ne njena kuhinja, ki je v tako
slabem stanju, da otroci ne bi
smeli več uživati hrane iz nje. Da
pa si občani sami ne bi skalili la-
stne juhe, saj otroci morajo mali-
cati, bodo poizkušali skupaj z
matično šolo v Cirkulanah najti
rešitev za adaptacijo tako kuhi-
nje kot šole. Ker pa sama kraje-
vna skupnost nima dovolj denar-
ja za popravila, pričakujejo sred-
stva iz občine, kjer se v ta namen
tudi združujejo.
Vse informacije o sestanku
smo dobili od tajnika krajevne
skupnosti v Zavrču Petra Vese-
njaka.
M. Samec
Obnovljena cerkev v Zavrču, v ospredju šola. (Foto: L. Kotar)
NA NAJČASTNEJŠI FUNKCIJI LENARTA
JE JOŽE ŠKRLEC
Kdo je lenarški župan
Lenarški župan seje rodil 29. februarja 1940 v Jurovskem Dolu v
številni družini. Živel je na manjši kmetiji; oče je bil delavec, mati pa
gospodinja, rodilo se jima je sedem sinov in hči. Pet razredov osno-
vne šole je Jože Škrlec končal v Jurovskem Dolu, nižjo gimnazijo pa v
Lenartu. Potem mu je umrl oče in moral seje zaposliti kljub veliki že-
lji po nadaljnjem izobraževanju. Prvo službo je imel v podjetju Meso
Maribor, kjer je pital živino, potem se je zaposlil v opekarni Košaki.
Leta 1961 ja služil vojsko v Novem Pazarju in Raški, po odsluženju
pa se je vpisal na mariborski IKŠ in se zaposlil v mariborskem
TAM-u kot ostrobrusilec. Poročil se je z Ivanko Kurnik na manjšo
kmetijo in v zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Pri hiši skrbijo še
za štiri rejnike. Trije otroci so že poročeni, Jože Škrlec pa ponosno
pove, da ima že dve vnukinji, Ano in Evo.
Tri leta je bil Škrlec na začasnem delu v Avstriji, vendar se je za-
radi smrti tašče vrnil. V Jurovskem Dolu se je zaposlil kot poštar in
končal šolo za poklicne voznike. Kot šoferje do leta 1980 delal v ma-
riborskem Intesu, potem pa je bil tajnik krajevne skupnosti Jurovski
Dol. Pred petimi leti je začel intenzivno kmetovati na dvanajstih hek-
tarjih svoje zemlje in na šestih najetih hektarjih.
Jože Skrlec je politično aktiven že od leta 1968. Bilje predsednik
K K Socialistične zveze, član sveta krajevne skupnosti, kot tajnik je
veliko storil za razvoj telefonije in cest v okolici Jurovskega Dola. Bil
je tudi predsednik gasilskega društva. Vedno je spoštoval revne in
kmete. Čutil je stanovsko odvečnost kmetstva, obenem pa potrebo po
organizaciji, ki bi zastopala le kmete. Z nekaj somišljeniki je v Lenar-
tu ustanovil podružnico Kmečke zveze, ki je pri ljudeh doživela veli-
ko odobravanj in velik uspeh na volitvah. Imajo ga tudi za idejnega
vodjo stranke.
8 — OD TU IN TAM
7. junij 1990 —
TEDNIK
PROMETNA NEUREJENOST PTUJA IN OKOLICE
Črni labirint cest, poti, ulic
Kot smo lahko ponosni na
svojo lepo deželo, ne moremo bi-
ti ponosni na naše ceste. Ptujska
občina je med največjimi po po-
vršini, tudi cest, poti in kolovo-
zov imamo ogromno.
Stanje cest je odraz večnega
pomanjkanja denarja za vzdrže-
vanje, tisto, kar gradimo s samo-
prispevki, pa ponavadi nima
ustrezne prometne signalizacije.
Nekdo pač investira v ureditev
vozišča in nekdo drug naj bi po-
stavil prometne znake, zarisal čr-
te. Tega drugega pogosto ni, po
sicer gladkih cestah se torej vozi-
mo na pamet ter se čudimo po-
gostim prometnim nesrečam.
Prometna urejenost ptujske
občine in njenega središča je sla-
ba. To je ugotovil tudi izvršni
svet in imenoval komisijo, ki naj
si ogleda mesto in podeželje ter
ugotovi, kje in kaj v prometu naj-
bolj škriplje. Komisijo sestavlja-
jo predstavniki Sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prome-
tu, oddelka za notranje zadeve,
prometni strokovnjaki, graditelji
in vzdrževalci cest. Komisija si je
aprila letos že ogledala stanje na
naših cestah in ugotovila kar 47
pomanjkljivosti in napak, ki bi
jih bilo nujno odpraviti. Največ
so jih opazili prav pri prometni
signalizaciji, tako pri talni kot
pri prometnih znakih. Res se je
podoba naših cest od aprila do
danes precej spremenila, vzdrže-
valci so v glavnem obnovili vse
talna označbe, ostajajo pa števil-
ni drugi problemi. Mnogokje
manjkajo prometni znaki za ob-
vezno ustavljanje, nekateri pro-
metni znaki so nepravilno posta-
vljeni, druge zarašča grmovje.
Seveda je naš veliki problem pre-
majhna prometna kultura vozni-
kov in pešcev, da o divjaštvu pri
razbijanju, obračanju ali druga-
čnem uničevanju prometnih zna-
kov ne govorimo. Miličniki so že
pripravljeni na poškodovane
prometne znake v vsakem kraju,
kjer je veselica. Taka vaška slav-
ja so vzpodbuda objestnežem, ki
na poti domov pač ne znajo po-
četi kaj manj škodljivega, kot je
znašanje nad prometnimi znaki.
Seveda je to pred prometno še
vprašanje druge vzgoje, o tem pa
bi se morali zamisliti vzgojitelji
— od staršev do učiteljev. Pro-
metna signalizacija je silno dra-
ga zadeva; v Cestnem podjetju
Ptuj tarnajo, da sredstva, ki jih
dobijo v te namene, zadoščajo le
za kakih dvesto prometnih zna-
kov letno, in to je premalo.
Posebno poglavje, vezano za
varnost našega prometa, je upo-
števanje, bolje rečeno neupošte-
vanje prometnih predpisov. Mili-
čniki so pred kratkim v sedmih
urah zaradi prehitre vožnje kaz-
novali kar 77 voznikov. Pa ni
verjeti, da so te kazni kaj prida
zalegle, saj so smešno nizke. Mi-
ličnik lahko za prehitro vožnjo
»pokasira« 20 dinarjev, to pa
kljub vse večjemu pomanjkanju
denarja ne pomeni prevelikega
udarca po žepu nevestnega voz-
nika.
Kako smešno nizke so kazni
za prometne prekrške, se lahko
iz dneva v dan prepričamo kar
na ptujskih ulicah. Vožnjo v sre-
dišče mesta iz vseh smeri prepo-
vedujejo dobro vidni prometni
znaki, pa jih malokdo ali skoraj-
da nihče ne upošteva. Podobno
je z znaki, ki na nekaterih mestih
prepovedujejo parkiranje. List-
kov za brisalci avtomobilov je bi-
lo v zadnjem letu na tisoče, pla-
čnike pa bi skoraj lahko prešteli
na prste. Vzrok je v tako smešno
nizki ceni prekrška, da ga ne vza-
memo resno, izterjava pa bi bila
dražja od zneska, ki je zapisan
na obvestilu o prekršku. Ptujska
občinska skupščina je sicer spre-
jela odlok in v njem predpisala
izredno visoke kazni za promet-
ne prekrške v mestu, toda odlok
je v nasprotju z zakonom in tako
ga ni mogoče upoštevati. Ptuj je
sicer že kronični bolnik v po-
manjkanju parkirnih prostorov,
res pa je tudi, da so nekatera par-
kirišča napol prazna, vsi pa bi ra-
di parkirali sredi mesta, najbolje
kar pred vrati trgovine ali svoje
službe. V dneh, ko je Ptuj še obi-
skoval pajek, je bilo nekaj več re-
da tudi v parkiranju. Kaže pa, da
so bile »storitve« pajka prepoce-
ni in da so komunali, ki je mora-
la pajka najeti, njegovi obiski ni-
so izplačali. Pajka torej več ni in
znova imamo popolni mir v svoji
vnemi napačnega parkiranja.
Pripravlja se sicer obisk drugega
pajka, s privatno podjetnostjo.
toda to je že druga zgodba.
Komisija je ugotovila, da se-
danja prometna urejenost Ptuja
ne vodi nikamor in da je nujno
nekaj spremeniti. Načrtovalec
sedanjega prometnega režima je
sicer želel zaščititi stari del me-
sta, prispevati k varni hoji turi-
stov in nakupovalcev po tem de-
lu očaka ob Dravi, pozabil pro-
metnega režima je sicer želel za-
ščititi stari del mesta, prispevati
k varni hoji turistov in nakupo-
valcev po tem delu očaka ob
Dravi, pozabil pa je na številne
druge okoliščine. Ena teh je naša
tradicionalna nepokorščina in
samo s popolno fizično zaporo
bi bilo mesto resnično brez jekle-
nih obiskovalcev. Seveda se v
tem primeru pojavi vprašanje
nujne dostave in oviranje stano-
valcev. Ukrep se je torej sprevr-
gel v mnogo večjo prometno
anarhijo od prejšnje. V promet-
no enosmernih ulicah je bilo za
pešce res precej nevarnosti, toda
danes v zaprtem delu mesta vozi-
jo avtomobili v obe smeri in
ogroženost je toliko večja. Izhod
je po mnenju komisije v ponovni
uvedbi enosmernega prometa ta-
ko, da bo možno stari del mesta
obvoziti oziroma delno (Prešer-
nova ulica) prevoziti po eno-
smernih cestah. Predlagatelj ta-
kega prometnega režima v ftuju
je tudi ugotovil, da bi pridobil
kakih 180 dodatnih parkirnih
mest, to pa niso mačje solze.
Nad tem predlogom gotovo ne
bo navdušen predlagatelj seda-
njega režima, vendar bo dokon-
čna rešitev le prišla iz poslanskih
klopi nove občinske skupščine.
Do takrat pa: naužijmo se pro-
metnega nereda, saj česa podob-
nega ne pri nas, ne v Evropi ne
bomo našli!	J. Bračič
Prebivalci Hajdine opozarjajo na prometne znake, ki so postavljeni tako, da tiste-
mu, ki zavija na magistralno cesto Hajdina —Macelj ali to cesto prečka, zastirajo
pogled nanjo. Ker vozniki na magistralki v glavnem niti približno ne upoštevajo
predpisane hitrosti (60 km), so prav na tem pa tudi na drugih križanjih magistral-
ne ceste nesreče pogoste, pretežno tudi z zelo hudimi posledicami.
Prometni znaki, ki označujejo prometno zaporo središča mesta, so dobro vidni, pa
jih ne upoštevamo. Zaradi tega, ker kazni niso takšne, da bi nas zresnile in disci-
plinirale, in zaradi tega, ker je sedanji prometni režim v Ptuju neživljenjski.
Poseben problem ptujskega prometa je križišče pred železniško progo. Četudi za-
pornice niso spuščene je ob konicah tu nepopisna gneča. Če promet usmerja mili-
čnik, je prepustnost križišča manjša, gneča in nestrpnost udeležencev v prometu pa
večja. Torej: znajdi se, kot se znaš.
Parkiranje je v Ptuju problem posebne vrste. Če je najbližje parkirišče polno, par-
kiramo pač na pločnikih in cestah.
Vožnja po Natašini poti do gasilskega doma ni več mogoča. Z druge strani pa je
zaprt del obvoznice. Kako iz gasilskega doma ali vanj? Požari, počakajte!
Bomo mestno središče znova
odprli za promet?
v torek, 29. maja, smo lahko poslušali po ptuj-
skem radiu kontaktno oddajo o načrtovani uredi-
tvi cestnega prometa v ptujski občini, zlasti pa na
Ptuju. Pohvaliti je treba skrb za tako pomembno
področje, od katerega je odvisno zdravje in življe-
nje velikega števila ljudi.
V članku bom navedel še nekaj svojih kritičnih
pripomb k temu. Najprej naj zapišem o ponovnem
odpiranju mestnega središča, ki je sedaj zaprto za
javni promet. Takšna rešitev seje izkazala v prete-
klosti za zgrešeno, zlasti ob dopoldnevih, ko so se
po mestnih ulicah drenjali pešci in avtomobilisti.
V razvitem svetu so središča podobnih mest, kot je
Ptuj, za promet zaprta. Tudi naši sosedje, Cakov-
čani, so svoje mestno središče lepo preuredili za
pešce in ga popolnoma zaprli za promet in menim,
da so storili prav.
To, da se veliko število voznikov ne drži prome-
tnih znakov in vozijo skozi središče mesta tam,
kjer ne bi smeli, še ne pomeni, da bi morali popuš-
čati njihovi samovolji in te ulice kar odpreti za
promet. To bi pomenilo popuščanje manjšemu šte-
vilu kršiteljev predpisov. Pred kratkim sem zapi-
sal, da svoboda ni to, da počne vsakdo, kar hoče,
pač pa le to, da mu ni treba delati tistega, česar no-
če. Da vozniki iz razvitih držav pri nas skoraj do-
sledno upoštevajo prometne znake, jim ni priroje-
no, pač pa pridobljeno z vzgojo in strogo kazno-
valno politiko — pri njih so denarne kazni za pro-
metne prekrške tako visoke, da prizadenejo tudi
premožnejše žepe. Menim, da bo nova vlada tudi
pri nas kmalu poskrbela za to, zato ne smemo
ustreči kršilcem prometnih predpisov. Edina izje-
ma, — ulica, ki bi jo odprli za javni promet — bi
lahko bila Bezjakova ulica, ki bi omogočila dostop
do novega hotela Zlati noj, po njej pa ne bo veliko
prometa.
Pa še o sto petdesetih parkiriščih, ki bi jih prido-
bili z odprtjem mestnega središča za javni promet.
Predlagam dvojno kompenzacijo za teh sto petde-
set avtomobilov:
1.	Tisti Ptujčani, ki imajo do svoje službe tako
blizu, da čakajo v prenatrpanih križiščih dlje, kot
bi porabili peš do službe, naj bi hodili v službo peš
(to bi koristilo tudi njihovemu zdravju).
2.	Za tiste bolj oddaljene FHujčane iz Turnišč,
Brstja, Budine, Spuhlje, Orešja, s Kraigherjeve
ploščadi, iz Ulice Jožefe Lacko itd. naj bi vpeljali
mestni promet, ki bi ga lahko uporabljali ne le
lastniki avtomobilov, pač pa tudi njihove žene in
otroci na poti v službo, vrtec ali šolo. V osebnem
avtomobilu, ki potrebuje parkirni prostor v mestu,
se pelje sam voznik ali kvečjemu še kak sopotnik,
v avtobusu mestnega prometa, ki parkirnega pro-
stora ne potrebuje, pa se lahko pelje tudi prek pet-
deset potnikov ob vsakem, za osebni avtomobil tu-
di neprimernem vremenu. Da bi bil mestni promet
velika razbremenitev za mestne ulice, ni treba po-
sebej dokazovati. Tudi manjša mesta, v katerih vo-
dijo smotrno politiko, so si ga omislila.
In končno še o najkočljivejšem križišču na Ptu-
ju, to je o križišču ob železniškem prelazu. O dvo-
nivojski rešitvi tega problema poslušamo že, odkar
je bil zgrajen nov most, to je dobrih trideset let, za-
deve pa se še niso premaknile z mrtve točke: še
vedno imamo enonivojsko križišče železnice s sed-
mimi priključki cest. Po verjetnostnih zakonih je
manj kot 20 % verjetnosti, da bomo dobili dvoni-
vojsico križišče v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju. Zato predlagam uvedbo semaforiziranega
križišča, da ne bodo vozniki, ki se pripeljejo s
stranskih ulic, izgubljali pretirano časa. Semaforji
bodo koristno služili tudi potem, ko bo zgrajeno
dvonivojsko križišče, le čas odpiranja posameznih
ulic bo treba spremeniti. Vem, da je to izredno
komplicirano križišče, toda strokovnjaki iz Pro-
metnega inštituta v Ljubljani so kos tudi težjim za-
devam. S semaforizacijo tega križišča bi presekali
dolgoletni ptujski gordijski vozel, ki se zaplete zla-
sti ob prihodih in odhodih iz službe.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
ZNAN JE VZROK POGINA ČEBEL
Zastrupitev s fluorjem
Najbrž se še spomnite, da smo
aprila pisali o umiranju čebel na
širšem območju Dravskega po-
lja. Največji jugoslovanski čebe-
lar Janez Pislak je takrat poklical
veterinarskega in sanitarnega ob-
činskega išpektorja. V sredini
maja pa je Zavod za zdravstveno
varstvo v Mariboru izdelal anali-
zo vzorca poginulih čebel in de-
ževnice v bližini čebelnjaka na
Ptujski Gori in mlake v Podlo-
žah. Ni nam sicer uspelo dobiti
uradne izjave občinskega veteri-
narskega inšpektorja o rezultatih
teh analiz, ker nam je ni želel da-
ti. Zato smo se pozanimali kar
na Zavodu za zdravstveno var-
stvo, ki je analize izdelal. Natan-
čneje: izdelal jih je diplomirani
biolog Boris Kolar iz Centra za
varstvo okolja pri mariborskem
zavodu.
O poteku in rezultatih prei-
skav nam je povedal:
»K nam v preiskavo smo dobi-
li čebele zasebnih lastnikov Jane-
za Pislaka iz čebelnjakov v Be-
lečki vasi in na Ptujski Gori ter iz
čebelnjaka v Zabovcih, katerega
lastnik je Alojz Korošec. V prei-
skavi smo naredili 10 analiz
vzorcev na fiuor. Analizirali smo
čebele iz čebelnjakov iz treh prej
omenjenih krajev in primerjalni
vzorec čebel iz Rogatca. Analizi-
rali pa smo tudi vzorce vode iz
mlak pod Ptujsko Goro in dežev-
nice na Ptuju Gori ob čebelnjaku
ter deževnico na smetišču pri Lo-
vrencu.
V vseh vzorcih smo ugotovili
fiuor v različnih koncentracijah.
V vodi je bila koncentracija pod
1 mg na liter, najvišja (0,74 mg
fiuorja na liter) je bila pri čebel-
njaku na Ptujski Gori. Izmed
vzorcev, analiziranih na fiuor pa
posebej izstopajo vzorci čebel iz
čebelnjaka na Ptujski Gori, kjer
je vsebnost fiuorja bila 17 mg na
kilogram po čebeli, vsebnost fiu-
orja v vsebini želodca teh čebel
pa med 17 in 25 mg fiuorja na ki-
logram. Primerjano s podatki iz
tuje literature, ki navajajo prime-
re koncentracije fiuorja kot akut-
notoksične, je razvidno, da so te
koncentracije bile dosežene pri
čebelah na Ptujski Gori. Na os-
novi teh podatkov in histoloških
pregledov lahko sklenemo, da so
čebele na Ptujski Gori poginile
zaradi zastrupitve s fiuorjem.«
Boris Kolar je v sklepu stroko-
vne ocene zapisal tudi. da pred-
laga pristojnemu občinskemu in-
špektorju, da na podlagi preiska-
ve čebel in deževnice ter stoječe
vode na fiuoride in splošnih raz-
mer v okolici Kidričevega zaradi
škodljivega obsega delovanja
fiuoridov in eventualne nevarno-
sti za ljudi, rastlinstvo in druge
živali (poleg čebel) obvestijo Re-
publiški veterinarski ter Republi-
ški sanitarni inšpektorat in Re-
publiški komite za varstvo okolja
in urejanje prostora. Kot nam je
povedal občinski veterinarski in-
špektor, je to tudi takoj storil.
Janez Pislak nam je ob vsem
tem povedal, da je škodo že dal
oceniti in da po skromnih oce-
nah znaša 82 044 dinarjev. Seve-
da se bo potegoval za odškodni-
no. Najbrž ni nobena skrivnost,
od kod lahko fiouridi v okolje v
Kidričevem in širši okolici pride-
jo. Navsezadnje je to že znano
tudi iz nekaterih dosedanjih ana-
liz, ki jih je opravil Zavod za
zdravstveno varstvo iz Maribora
v Kidričevem in okolici in iz ra-
ziskave o onesnaženosti okolja v
ptujski občini, ki jo hranijo na
Občinski raziskovalni skupnosti.
Izdelal jo je Geografski inštitut
Slovenije, zanjo pa smo Ptujčani
dali kar lepe denarce. Geografi
se v tej raziskavi ravno tako skli-
cujejo na dognanja Zavoda za
zdravstveno varstvo iz Maribora.
Najbrž tokrat ne bo mogoče
niti Janezu Pislaku niti novinar-
jem, ki o tem poročamo, očitati,
da ljudje zavajajo zizmišljotina-
mi in nestrokovnostjo. Janezu Pi-
slaku pa seveda lahko le zaželi-
mo, da bi mu povzročitelji go-
spodarske škode plačali odškod-
nino in da bi ga tuintam le opo-
zorili na nevarnost, ki preti nje-
govim čebelam zdaj že na precej
večjem področju, kot je to bilo
pred leti. Pa tudi opozorilo Za-
voda za zdravstveno varstvo o
tem, da je področje okoli TGA
potrebno stalno nadzirati glede
kvalitete zraka in podtalnice, ni
ravno tako nedolžno, predvsem
pa je strokovno utemeljeno.
Darja Lukman
(Foto: OM.)
TEDNIK
— 7. junij 1990
OD TU IN TAM - 9
BRANKA BEZEUAK-GLAZER DOBILA LINHARTOVO PRIZNANJE
Ob koncu gledališke sezone
Gledališče Delavskega pro-
svetnega društva Svoboda Ptuj je
^ letošnji sezoni pripravilo tri
premiere. Najmlajši skupina
Stopinje so v režiji Branke Beze-
Ijak-Glazer zaigrali delo Vikei
Grobovšek Noč, ko je posijalo
sonce. Teater III dramo Emila
pilipčiča Ujetniki svobode, Loj-
2e Matjašič pa je zrežiral še Nu-
šičeve Žalujoče ostale. V vseh
treh predstavah je sodelovalo 72
članov gledališča, vseh predstav
pa je bilo že več kot trideset.
Največkrat so nastopili z igrico
Noč, ko je posijalo sonce — kar
sedemnajstkrat. To pa je tudi
predstava, ki je bila izbrana za
republiško srečanje otroških gle-
daliških skupin Naša beseda 90,
ki je bilo v Gornji Radgoni.
O uspehu skupine Stopinje je
režiserka Branka Bezeljak-Gla-
zer povedala: »Že lansko in le-
tošnjo sezono smo poskušali de-
lati z najmlajšimi, to je z osnov-
nošolci in učenci prvih letnikov
srednjih šol, bolj sistematično.
Uvedli smo neke vrste igralski
studio, kjer so v skrajšanem teča-
ju dobili osnovne informacije o
igralski tehniki. Šele potem smo
izbrali igralce za Noč, ko je posi-
jalo sonce. Gre res za sistemati-
čno, pedagoško delo, ker je treba
zahtevnost teksta in predstave
same prilagoditi njihovemu zna-
nju, sposobnostim. Menim, da je
boljše, če se te stvari razvijajo
postopno.«
Na podoben način je nastala, v
njeni režiji tudi predstava Ujetni-
ki svobode. Ekipa je ostala ena-
ka, kot je bila zelo uspešna že v
lanski sezoni s predstavo Otroka
reke, ki je bila neke vrste preiz-
kus, koliko mladi zmorejo po in-
terpretacijski in spektakelski pla-
ti. V letošnji predstavi Ujetniki
svobode so se mladi igralci izka-
zali tudi solistično. Predstava je
bila nekakšno nadaljevanje lan-
ske, žal pa večina igralcev kon-
čuje šolanje na srednjih šolah in
jih v naslednji sezoni ne bo v
Ptuju, v sezoni, ko bi resnično
lahko dali vse od sebe.
Na republiškem srečanju otro-
ških gledaliških skupin pa je bila
tudi skupina iz Velikovca z av-
strijske Koroške s predstavo Ma-
li strah bav-bav\ prav tako v reži-
ji Branke Bezeljak-Glazer. Pred-
stava je bila izjemno dobro spre-
jeta tako pri strokovnjakih, pu-
bliki kot pri mladih igralcih.
Branka Bezeljak-Glazer je ta-
ko postala ena najuspešnejših re-
žiserk v ptujskem gledališču.
Skrivnost njenega uspeha z mla-
dimi je kot sama pravi, v tem, da
skuša vedno najprej na nek na-
čin prodreti v mlade ljudi in ugo-
toviti kaj je njim všeč, kaj jih za-
nima, in potem gradi na tem, na
njihovih zmožnostih. Šele nato
prične nastajati predstava; nasta-
ja tisto, kar naj bi skupaj dosegli,
se še naučili. Ce je v začetku vse
skupaj bolj zabavno, postajajo
kasneje vaje vse bolj resne in tr-
de. Zelo pomembno pa je za
Branko Bezeljak-Glazer pri delu
z mladimi to, da jih ne vkaluplja,
jih ne podreja videnju mentorja.
Sama pravi: »V začetku, ko za-
čnem pripravljati predstavo,
pravzaprav sploh ne vem, kakšna
bo, na koncu se zgodi, da je po-
vsem drugačna, kot sem si jo za-
mislila v začetku. Stvari se sproti
razvijajo, sproti prihajajo ideje,
se izmenjujejo, vsak utrinek,
vsak preblisk sproži plaz novih
idej in jasno je, da predstava na
koncu ne more biti takšna, kot je
bila zamišljena na začetku.«
In če se na prvi pogled zdi, da
se v gledališču nič ne dogaja, je
treba zapisati, da je zelo težko
najti prosti termin. Za tri gledali-
ške predstave je bilo 83 vaj, kar
je 346 ur. Od januarja do konca
maja je bilo 218 predstav, ki si
jih je ogledalo 7100 gledalcev.
Tako je bilo gledališče zasedeno
v 136 delovnih dneh kar 116 dni.
Gotovo je tudi to zasluga Branke
Bezeljak-Glazer, ki je poleg tega,
da je pri Zvezi kulturnih organi-
zacij režiserka, tudi organizatori-
ca prireditev. O gledališkem
abonmaju za odrasle ob izteku
sezone pravi: »Vsa naša pokli-
cna gledališča delajo v glavnem
samo velike predstave, ki na
manjše odre, kakršen je v Ptuju,
ne gredo. Ce pa že gre kakšna
predstava na naš oder, pa mo-
ram reči, da so za nas kar predra-
ge, ker imamo le dvesto sedežev.
Letos se je vpisalo samo 77 abo-
nentov; te smo letos peljali tudi
v Maribor na ogled Fausta. Zelo
pa je uspel otroški oziroma lut-
kovni abonma za otroke.«
Branka Bezeljak-Glazer je na
letošnjih tretjih Linhartovih dne-
vih v Postojni dobila za svoje
gledališko delo visoko priznanje
— Linhartovo listino. Čeprav sa-
ma meni, da gaje dobila prezgo-
daj, pa ga jf zaslužila, saj je vsa-
ka njena predstava nekaj izjem-
nega, je velika učna ura za vse
sodelujoče mlade, učna ura o
gledališču in vsem, kar neko
predstavo spremlja. Njene reži-
serske izkušnje pa so dobrodošle
in iskane ne samo v domači obči-
ni, ampak mnogo širše — na
predstavah, proslavah samih ali
na seminarjih. K številnim čestit-
kam se pridružuje tudi naše
uredništvo.	NaV
Branka Bezeljak
Kulturni
križemkražem
PTUJ • V petek, 1. junija, je
imel Mešani mladinski pevski
zbor Srednješolskega centra kon-
cert, s katerim so končali uspe-
šno sezono in se hkrati poslovili
od četrtošolcev. Bilo je ganljivo
in prisrčno. Zborovodkinja Dar-
ja Koter pa je znova dokazala,
da vrhunsko oblada zborovsko
petje.
PTUJ • V soboto, 2. junija, je
v viteški dvorani ptujskega gradu
spet zadonela zborovska pesem.
Nastopila sta Moški pevski zbor
TGA Kidričevo, ki ga vodi Ladi-
slav Pulko, in Leskovski oktet, ki
ga vodi Srečko Zavec. Pesem je
in ostaja — fantje obeh zborov
so to tudi dokazali — nepogreš-
ljiv del življenja.
PTUJ • Danes ob 18. uri bo v
paviljonu Dušana Kvedra otvori-
tev razstave likovnih izdelkov
učencev osnovnih šol, ki so obi-
skovali Likovno delavnico Po-
krajinskega muzeja. Razstava bo
odprta do 30. junija.
PTUJ • V torek, 12. junija ob
17. uri vabijo člani Cluba Fran-
^aise iz Srednješolskega centra
Dušana Kvedra v ptujsko gleda-
lišče na predstavo v francoščini
Pariš, toujours Pariš.
PTUJ • Danes ob 13. uri bo v
ptujskem gledališču nastopila
gledališka skupina Rusli iz mari-
borske Srednje družboslovne šo-
le s predstavo Življenje podežel-
skih playbojev. Gre za izmenjavo
srednješolskih gledaliških sku-
pin.
MARIBOR • V torek, 12. ju-
nija, bo v Domu JLA nastopil
Teater III DPD Svoboda Ptuj s
predstavo Emila Filipčiča Uje-
tniki svobode, ki jo je režirala
Branka Bezeljak-Glazer.
PTUJ • V soboto, 16. junija,
bo sklepna predstava Ujetnikov
svobode v gledališču ob 19,30.
GRAJENA • V soboto, 26.
maja, so proslavili petnajstletni
jubilej pevci iz Grajene. Pevski
večer sta obogatila še Ženski
pevski zbor iz Grajene pod vod-
stvom Jerneje Bombek, in Meša-
ni pevski zbor iz Gorišnice pod
vodstvom Slavice Cvitanič. Gra-
jenske pevce od vsega začetka
vodi prizadevni Ladislav Pulko,
predsedništvo zbora pa je v ro-
kah Štefana Jurančiča.
Muzej in šole načr-
tujejo skupno delo
Ena pomembnejših muzejskih nalog je vsekakor muzejsko peda-
goško delo, ki je predvsem namenjeno šolski mladini. Pomen te nalo-
ge so muzealci in šolniki spoznali že zelo zgodaj. Že leta 1869 so v sta-
ri Avstriji z zakonom določili tesnejše sodelovanje med šolami in mu-
ze^ji. Danes je potreba po tovrstnem sodelovanju še bolj poudarjena.
Civilizacijski razvoj je prinesel kup novih spoznanj in možnosti, kako
to sodelovanje kakovostno uresničevati. Vendar pa se osnovni princip
dobrega sodelovanja med muzeji in šolami ni spremenil od sredine
19. stoletja do danes. Muzealci morajo poznati učno-vzgojne progra-
me šol, šolniki pa muzejske programe. Le tako je s skupnimi močmi
možno zastaviti konstruktivno obojestransko sodelovanje. V okviru
sodobne muzeologije si je pedagoška služba utrdila pomembno me-
sto. Splošni razvoj pedagogike pa je vplival tudi na muzejsko pedago-
ško delo. Sodobno pedagoško delo v muzejih vse bolj vključuje akti-
vno sodelovanje šolske mladine pri izvajanju učnega procesa. Ta na-
čin dela se enako uspešno uveljavlja pri likovnem pouku, pouku splo-
šne zgodovine in domoznanstva, umetnostne zgodovine, še posebej
pa pri vključevanju šolske mladine v različne raziskovalne naloge in
ne nazadnje pri obvezni srednješolski praksi, ki se da še kako kori-
stno in zanimivo speljati tudi v muzejih.
V	Pokrajinskem muzeju v Ptuju se bolj ali manj uspešno ukvarja-
mo z muzejsko-pedagoškim delom že dobro desetletje. Zavedajoč se
pomembnosti te naloge, smo sklenili tovrstno delo kar se da posodo-
biti in v sodelovanju s šolniki zastaviti nadaljnje načrtno delo. Pri na-
črtovanju skupnega dela so že storjeni prvi koraki na področju izvaja-
nja likovnega pouka v okviru muzeja.
V	torek, 22. maja, je bil v Pokrajinskem muzeju sklican sestanek
muzealcev in učiteljev likovne vzgoje iz ptujske občine. V letošnjem
letu je to bil že drugi tovrstni sestanek. Prvič so se učitelji sestali v
muzeju 18. aprila na predavanju o grafičnih tehnikah in njihovi vlogi
pri pouku likovne vzgoje. To predavanje je ob »Didaktični razstavi
grafičnih tehnik« pripravil akademski slikar, prof. PF iz Maribora
Bojan Golia. Na prvem sestanku je bilo dogovorjeno, da se udeležen-
ci sestanka ponovno srečajo 22. maja in se dogovorijo o konkretnih
oblikah sodelovanja med muzejem in šolami na področju likovne
vzgoje. Glede na takrat pripravljajočo se razstavo »Ribe naših voda«
je prof. Golia predlagal, da učenci za to prirodoslovno razstavo ustva-
rijo likovna dela na temo fantazijskih rib. Temu izzjvu sta se odzvali
likovni pedagoginji OŠ Olge Meglič in OŠ Toneta Žnidariča. Učenci
višjih razredov teh šol so v okviru likovnega pouka ustvarili niz liko-
vno zelo zanimivih monotipij fantazijskih rib.
Na sestanku 22. maja je bilo načetih nekaj dokaj aktualnih vpra-
šanj. Učitelji likovne vzgoje so povedali, da pogrešajo zgodnejše ob-
veščanje o načrtovanih razstavah v muzeju, prav tako pa pogrešajo
strokovna vodstva tudi po razstavah sodobne likovne ustvarjalnosti.
Le-ta bi jim veliko pomagala pri posredovanju učne snovi učencem.
Muzej je pripombe upošteval in se je obvezal, da bo te pomanjkljivo-
sti v svojem delu odpravil. Udeleženci sestanka so se dlje časa zadrža-
li ob analizi rezultatov zimske likovne delavnice, ki je letos med zim-
skimi počitnicami bila na gradu. Ugotovljeno je bilo, da za normalno
sodobno pedagoško delo muzej nujno potrebuje ustrezno urejen pro-
stor. Muzejska predavalnica naj bi bila usposobljena za »splošno«
pedagoško delo na področju zgodovine in domoznanstva, umetno-
stne zgodovine, pa tudi za izvajanje likovnega pouka. Glede na infor-
macijo, daje v okviru sredstev za izobraževanje letos predviden denar
tudi za opremo muzejske predavalnice, obstajajo realne možnosti, da
se bo v kratkem to tudi uresničilo. Učitelji šol izven Ptuja so opozorili
na relativno težjo dostopnost muzejskih razstav vsem okoliškim učen-
cem; to jih povzročajo oddaljenost, neustrezne prometne zveze, fi-
nančni problemi šol in staršev, v manjši meri pa tudi organizacija
pouka v šolah, kar je seveda najlažje rešljivo. Zato na teh šolah pogre-
šajo gostovanje muzejskega pedagoga v okviru izvajanja učnega pro-
grama, ki bi dogovorjeno snov (razstave in druga področja muzejske-
ga dela) lahko posredoval s pomočjo diapozitivov oz. videozapisov.
Splošno mnenje prisotnih je bilo, da muzej pomeni takšno okolje, ki
gotovo lahko pozitivno vpliva na razvoj otrokove likovne ustvarjalno-
sti. Enako velja tudi za otrokovo zanimanje in umetnost na splošno.
Prisotni so bili mnenja, da bi se zimske likovne delavnice v času zim-
skih počitnic morale nadaljevati tudi v bodoče. Ko pa bo usposx)blje-
na muzejska učilnica, kaže tam formirati stalni likovni krožek.
Prvi rezultati načrtnega sodelovanja bodo dostopni javnosti na
razstavi, ki bo med 7. in 30. junijem odprta v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra. Javnosti bodo dostopne otroške likovne stvaritve,
nastale v času letošnje zimske likovne delavnice.
Likovni učitelji so muzeju predlagali, da pripravi didaktično raz-
stavo o umetnostnih slogih. To temo bi učencem na razstavi veliko la-
žje predstavili in bi jo le-ti lažje osvojili kot pa v likovnih kabinetih
OŠ prek reprodukcij.
Skratka letošnji začetek intenzivnejšega sodelovanja na področju
likovne vzgoje poraja realno upanje, da bomo na Ptuju muzealci in
prosvetni delavci skupno vendarle uresničili možnosti, ki se nam po-
nujajo. Aktivno vzpodbujanje likovne ustvarjalnosti najbolj talentira-
nih otrok pomeni tudi način dvigovanja splošne kulturne ravni med
otroki. Prav gotovo bodo nekateri izmed teh najbolj nadarjenih otrok
kmalu lahko našli svojo življenjsko pot med likovnimi ustvarjalci. To
je seveda pravilen način dela s šolsko mladino, pa tudi dokaz, kako
tudi uradne inštitucije, kot so šola, muzej, lahko prispevajo k vzpod-
bujanju nacionalne kulture.
Boris Miočinovič
Naša kulturna dediščina
v otroških očeh
Pokrajinski muzej Ptuj je v času zimskih počitnic, januarja 1990,
organiziral za učence vseh osnovnih šol petdnevno likovno delavnico
na ptujskem gradu. S tem smo učencem popestrili njihov prosti čas,
jim omogočili svojstven pogled na kulturno dediščino in spodbudili
njihovo svobodno ustvarjanje.
Glede na njihovo zanimanje so se preizkusili v upodobitvah del
starih mojstrov. Ustvarjali so v galeriji in viteški dvorani; v etnograf-
ski zbirki pa so jih navdušili kurenti.
Delo učencev je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju, ta-
ko je nastala vrsta spodbudnih likovnih del.
Lahko si jih boste ogledali na razstavi »Likovna delavnica«, ka-
tere otvoritev bo v četrtek, 7. junija, ob 18. uri v razstavišču Dušana
Kvedra na Ptuju. Otroško likovno dogajanje bo razstavljeno do 30.
junija.
B. Miočinovič
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
7. junij 1990 - TBfffint
Uspešno organizirano
strelsko tekmovanje
LD Velika Nedelja
Lovska družina Velika Nede-
lja je tudi letos uspešno organizi-
rala tradicionalno meddružinsko
tekmovanje v streljanju na glina-
ste golobe, in sicer v soboto in
nedeljo, 26. in 27. maja, na avto-
matskem strelišču pri lovskem
domu v Veliki Nedelji. Prireditev
so tudi tokrat organizirali in
uspešno izpeljali prizadevni čla-
ni družine.
Tekmovanje je potekalo v le-
pem vremenu, zato tudi vedrega
razpoloženja ni manjkalo. K raz-
položenju so prav gotovo pripo-
mogli domačini — organizatorji,
saj je bila prijaznost in ustrežlji-
vost na visokem nivoju.
Ekipe je sestavljalo po pet lov-
cev — strelcev. Vsak je v ekipni
konkurenci streljal na deset golo-
bov, v posamični pa na tri krat
pet golobov. V kategoriji ekip je
nastopilo 110 lovcev — strelcev
iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
Med 22 lovskimi družinami je
zmagala LD ZEC VRATIŠINEC
iz sosednje Hrvaške, drugo me-
sto je zasedla LD ORMOŽ in
tretje LD PREBOLD.
Med posamezniki je bil naj-
boljši ANTON NOVAK iz ekipe
LD Vinski vrhovi, drugo mesto
je zasedel Emil Osebek iz LD
Tomaž, tretje pa Željko Rošič iz
zmagovalne ekipe LD žec Vrati-
šinec.
Prve tri ekipe in prvi trije zma-
govalci so dobili v trajno last le-
pe kristalne pokale, zmagovalna
ekipa pa še prehodni pokal kra-
jevne skupnosti Velika Nedelja.
V	tekmovanju za posebno na-
grado je v športnem slogu med
74 tekmovalci dosegel prvo me-
sto Marjan Mesarič iz LD Zec
Vratišinec, na drugo mesto se je
uvrstil Zvone Udovič iz LD Li-
beliči in na tretje Miljenko Crn-
čec iz LD Vratišinec.
V	lovskem slogu je med 43 tek-
movalci zmagal dr. Bojan Ga-
berc iz Avstrije, drugo mesto je
zasedel Franc Galinec iz LD
Spodnje Ptujsko polje in tretje
Štefan Novak iz LD Libeliče.
Vsi nastopajoči v športnem in
lovskem slogu do 30. mesta so
prejeli praktične nagrade.
Že v soboto, 26. maja, je bilo
izvedeno tekmovanje posamezni-
kov — članov lovskih družin iz
občine Ormož za pokal krajevne
skupnosti Velika Nedelja. Med
43 lovci je zmagal Franc Toma-
žič iz LD Brestnica, drugo mesto
je zasedel domačin Avgust Kan-
drič, tretjeuvrščeni pa je bil član
Lovske družine iz Ormoža Tomo
Pšak.
Pozno popoldn je prireditev
sklenil starešina LD Velika Ne-
delja Dušan Cvetko. Vsem tek-
movalcem se je zahvalil za sode-
lovanje, najboljšim ekipam in
posameznikom čestital k uspehu
ter jim obenem podelil pokale,
diplome in praktične nagrade.
Tudi to pot je bila ob prisr-
čnem slovesu izrečena želja po
čim večkratnem srečanju.
Anton Kace
Nepopolna zmagovalna ekipa LD Zec iz Vratišinca.
Uspeh mladih
atletov Ptuja
Na atletskem stadionu Boris
Kidrič v Celju je potekalo finale
ekipnega prvenstva Slovenije v
atletiki za mladince in mladinke.
To so bile pravzaprav kvalifika-
cije za državno prvenstvo. Za fi-
nale so se prijavile ekipe: IBL
Olimpija, ŽAK Ljubljana, Ptuj,
TAM Maribor, Kladivar Celje in
Brežice, tako da se je tekmova-
nja udeležilo okrog 130 tekmo-
valcev. V obeh kategorijah — pri
mladincih in mladinkah — so pr-
vo mesto osvojili atleti TAM Ma-
ribor. Ptujčani so tekmovali le
pri mladincih in osvojili tretje
mesto ter zaostali za zmagovalno
ekipo TAM le slabih 133 točk.
Za mladimi Ptujčani so zaostali
atleti IBL Olimpija, ŽAK, ki
imajo gotovo boljše pogoje za
vadbo kot mladi atleti iz Ptuja.
Omeniti moramo, da v skoku s
palico niso imeli predstavnika,
tako da v tej panogi niso dobili
točk. Žal se je v štafetnem teku
4 X 100 m ponovno poškodoval
Iskra, tako da so tudi v tej disci-
plini dobili manj točk, kot so pri-
čakovali.
Na tekmovanju sta bila dose-
žena dva republiška rekorda;
pionirke Knifičeve (ŽAK) v sko-
ku v višino 167 ter Bezjaka v sko-
ku v daljavo (559 cm). Pri mla-
dincih je najboljši rezultat dose-
gel atlet Kladivarja Kocuvan v
teku na 100 m (10,6).
Mladi atleti Ptuja so v kar še-
stih disciplinah bili prvi. Doki je
ponovno zmagal v obeh svojih
disciplinah — suvanju krogle in
metu diska. Tako je ponovno po-
trdil, da v teh dveh disciplinah v
republiki nima pravega rivala. V
suvanju krogle je drugouvrščeni
Tašner (IBL Olimpija) zaostal
kar 89 cm, v metu diska pa je
drugouvrščeni Meglič (TAM
Maribor) zaostal 4,86 m. Zelo
dobra rezultata sta dosegla Pre-
log na 3000 m (8:51,9) in Poto-
čnik na 3000 m z ovirami (9:29,6)
Rezultati: Kladivo: 1. Fidrih
(TAM) 49,00, 4. Lenart (PT)
22,00; 110 m ovire: 1. Kop (IBL)
14,8, 6. Mesarič (PT) 18,8; skok v
daljavo: 1. Rozman (KL) 715 cm,
2. Hostnik 686 cm; suvanje kro-
gle: I. Doki (PT) 14,88 m;
100 m: I. Kocuvan (KL) 10,6, 3.
Iskra (PT) 10,9; 1500 m: 1. Boris
Repnik 4:09,1, 5. Makovec
4:23,9; 400 m: I. Jerenko (PT)
49,9; skok v višino: 1. Trajkovič
(BR) 203 cm, 4. Dimovski (PT)
190 cm; 400 m ovire: 1. Kocuvan
(KL) 51,6, 5. Mesarič 1:02,5;
3000 m: 1. Prelog (PT) 8:51,9;
4 X 100 m: I. Kladivar 44,4, 3.
Ptuj 45,1; 800 m: 1. Šestak
(ŽAK) 1:55,8, 3. Pralija (PT)
2:04,8, 7. Krajnc (PT) 2:14,3;
disk: 1. Doki (PT) 39,86; 200 m:
1. Cuček (ŽAK) 22,6, 2. Jerenko
(PT) 22,8; kopje: 1. Medved
(IBL) 52,06, 4. Žlebnik (PT)
48,14; troskok: I. Hostnik (PT)
14,36; 3000 m ovire: 1. Potočnik
(PT) 9:19,6; 4 x 400 m: I. ŽAK,
5. Ptuj.
Ekipni vrstni red: 1. TAM -
14422 točk, 2. Kladivar - 14265
točk, 3. Ptuj — 14089 točk, 4.
IBL Olimpija - 12530 točk, 5.
Brežice - 9753 točk. in 6. ŽAK
Ljubljana - 9570 točk.
I. Z.
Karate med legendo in resnico
Mnogo ljudi je že slišalo, še
več pa jih verjame, da lahko vr-
hunski karate mojstri z enim sa-
mim udarcem prodrejo v člove-
ško telo in iz njega iztrgajo re-
bro, srce ali goltanec; podobno
reč naj bi bili sposobni izvesti tu-
di pri konju, biku ali kakšni dru-
gi živali. Prav tako naj bi z goli-
mi rokami lahko porušili zid,
zdrobili kamen ali skočili na stre-
ho dvonadstropne zgradbe. Vsi
tisti, ki tako mislijo in govorijo o
karateju, so prepričani, da mu s
tem delajo veliko uslugo, v resni-
ci pa mu samo škodijo. Do neke
mere so zgodbe o razbijanju
desk, ledu in zidakov resnične,
ampak da bi nekdo nekomu lah-
ko iztrgal meso ali kost, je pa že
močno pretirano. S pravilnim
treningom se moč in odpornost
res večata, vendar obstajajo fi-
ziološke meje, ki jih ni možno
preseči. Dober karateist lahko
brez napora zlomi nekaj desk, to-
da to lahko doseže vsakdo, ki bo
dovolj časa vztrajno vadil tehni-
ke tameshivvarija (lomljenja), tu-
di če ni karateist. Pri tem pa se
moramo resno zavedati, da to NI
CILJ karateja! Mojstrstvo
(DAN) ni v sorazmerju s števi-
lom razbitih zidakov, temveč s
stopnjo tehnike in visoko razvito
moralo.
Mit o karateju in sorodnih bo-
rilnih veščinah, ki so »nekaj
več«, kot nam to pove njihovo
ime, počiva na znanstvenem dej-
stvu, da se zavedamo samo
majhnega dela svojega psihofizi-
čnega potenciala. S takšnim iz-
hodiščem se je po svetu nezadr-
žno širil tudi karate. Zaživel je
mit, ki trdi, da pest, oborožena z
duhovno disciplino, postane mo-
čnejša od jekla. »V karateju ni
nič nemogoče!« pravi P. Urban v
svoji knjigi »The Karate Dojo«.
Junaki pustolovskih filmov, ro-
manov in stripov uporabljajo ka-
rate ne glede na čas, v katerem
so. Z njim se ukvarja celo šerif
na Divjem Zahodu in v katerem-
koli pogrošnem romanu lahko
preberemo: »Mladi kavboj gaje
uspaval s karate udarcem.« In
vse to naj bi se dogajalo v ob-
dobju, ko karate niti z otoka Oki-
nawe še ni prispel na Japonsko!
Celo v znanstveno-fantastični li-
teraturi o daljni prihodnosti ju-
naki med seboj obračunajo v ka-
rate dvobojih.
Mite — arhaične in sodobne
— lahko razdelimo na dve skupi-
ni: prvi so KOZMICNI in govo-
rijo o prazačetkih ter o najsploš-
nejših zakonitostih sveta, drugi
pa so PROFANI, njihov pred-
met preučevanja je vsakodnevno
človeško življenje, ki je ozko po-
vezano s parapsihološkimi in
nadnaravnimi pojavi. Mit je sli-
ka sveta, ki jo proizvede kolekti-
vna zavest, predkritična in ne-
znanstvena. Legenda pa nastane
takrat, ko se s pomočjo mitskega
simbola poskuša pojasniti kak-
šen konkreten dogodek ali oseb-
nost.
Reklamne biografije šefov po-
sameznih karate stilov, ki jih je
že več kot sto, obširneje govorijo
o možnem bralcu kot o osebno-
sti, kateri je knjiga namenjena.
Takšen zelo nazoren primer je
avtobiografija Gogena Jamaguc-
hija, liderja godju-ryu šole. Svo-
jo življenjsko zgodbo je avtor po-
polnoma podredil stereotipom
ameriške družbe. Označil se je
kot pripadnik srednjega razreda,
ki nima bogastva, je pa zato ob-
darjen s sposobnostjo, da se
uspešno prebija skozi življenje
(ameriški mit, izražen s pojmom
»self-made man«). Zatem sledijo
miti o veččlanski srečni družini
(»home, sweet home«) in religi-
oznosti, ki privede mladega člo-
veka na pravo pot. Jamaguchi na
koncu gre že tako daleč, da se
okarakterizira kot antikomunist,
karate pa uporabi kot medij pro-
tikomunizma. Najbolj neokusen
pa postane takrat, ko trdi, da je
imel že več uspešnih kontaktov z
Nezemljani Tradicionalni japon-
ski vrednostni sistem je Jama-
guchi povsem zanemaril, zato je
njegova knjiga med Japonci na-
letela na veliko negodovanje.
»Tao kwon do je kot TVT!«
pravi Choi Hong Hi. »Ne odgo-
varjam za posledice, če bo kdo
uporabil tehnike iz te knjige!«
opozarja Ojama.
Na najbolj morbiden način pa
širi mit o karateju ameriški časo-
pis Black Belt, ki mesečno na se-
demdesetih straneh prinaša in-
ventar karate nasilja in ves čas
razglaša: »To je svet nasilja! Re-
šitev je v nas samih!« V svetu izi-
de na desetine takšnih revij in
enako število dvomljivih knjig.
Učenci šefov posameznih stilov
sprejmejo mit o vsemogočnosti
svojih učiteljev, širijo ga, s tem
seveda širijo tudi mit o sebi, po-
stopek ponavljajo spet njihovi
učenci in to se nadaljuje v ne-
skončnost.
Vsak ustanovitelj ali privrže-
nec nastopa logično, ko svojemu
stilu ali šoli pripisuje izjemno
učinkovitost, saj je od tega odvi-
sno število njegovih učencev.
Ogromno pa je takih, še posebej
v kapitalističnih deželah, ki de-
jansko živijo od karateja. Njim
mit o vsemogočnosti borilnih ve-
ščin vsekakor ustreza. Naletimo
pa lahko tudi na osamljene figu-
re že uveljavljenih inštruktorjev,
ki v javnosti rušijo lažne mite in
poskušajo razložiti realne vred-
note karateja. Naj iz preteklosti
omenim dva: za Chojuna Mijagi-
ja, ustanovitelja godju-ryu šole,
so mnogi trdili, da je nadnara-
vno močen. Žive priče so zagota-
vljale, da so ga videle, kako je
skočil do stropa in v njem zapu-
stil odtise stopal. Ko je Mijagi to
slišal, se je samo nasmehnil in
skromno pripomnil, da njegov
dojo (šola) nima stropa in da vsi
trenirajo na odprtem. Funakoshi
Gichin, oče shotokana, je na vsa-
kem koraku neusmiljeno obraču-
naval s šarlatani in ogorčeno ob-
sojal zlorabo karate veščine. Bil
je zelo izobražen mož in je nad-
vse cenil skromnost, pogum in
patriotizem. Zmeraj je zagovarjal
duhovne in moralne aspekte ka-
rateja ter jih postavljal nad cene-
ne karate trike, ki so neusmiljeno
gradili napačen mit o tej veščini.
Skoraj vsi avtorji knjig o kara-
teju poskušajo razložiti svoje
teorije o doseganju superučinko-
vitosti: Jamaquchi (godju-ryu)
pri tem kombinira šintoizem, zen
in jogo ter posebne fizične meto-
de; Ojama (kyokushinkai) se
prav tako sklicuje na zen in šin-
toizem, a pušča dovolj prostora
tudi zahodnim racionalnim poj-
movanjem; Choi Hong Hi (tae
kwon do) se zelo splošno poziva
na Newtonove in druge zakone
fizike; Ed Parker (kempo) trdi,
da karate tehnike oponašajo ži-
valske načine borbe.
Iz široke palete razlag bi kot
pozitivni omenil samo dve: Ma-
sahoshi Nakayama (shotokan) je
čisti praktik, ki se sklicuje na iz-
kušnje zena in znanstvene teorije
zahoda; Hidetaka Nischijama,
teoretik shotokan stila, pa na av-
tentičen način prenaša borilne
osnove iz najstarejših veščin in
razlaga učenja Funakoshija Gic-
hina, očeta sodobnega karateja.
Naj za konec uporabim bese-
de znanega japonskega generala
iz 13. stoletja Hoja Tokiyorija:
»Z enim udarcem razbijem ogle-
dalo, sestavljeno iz sedemintride-
setih let discipline. In glavna Pot
postane jasna!« Tudi mi z enim
udarcem znanja razbijamo ogle-
dalo karate mitov in se posveti-
mo realnim vrednotam karateja.
Zavrzimo zablode, saj nas le-te
oddaljujejo od cilja. Karate je
zdravje, moralnost in odgovor-
nost; zato bodimo do karateja
odgovorni tudi mi!
Silvo Vogrinec
OBČINSKO PRVENSTVO MALČKOV V KROSU
Prvič najboljša deklica
Letos so se že enajstič malčki iz
vseh enot Vzgojnovarstvenega zavoda
Ptuj med seboj merili v teku oziroma
krosu v naravi. V sodelovanju z Zve-
zo telesnokulturnih organizacij obči-
ne Ptuj je v posameznih enotah tek-
movalo 372 malčkov, vsi najbolje
uvrščeni pa so se prejšnjo sredo, 30.
maja, zbrali na igrišču enote Med Vrti
2 na finalnem tekmovanju. Tako je za
najvišji naslov tekalo 75 malčkov iz
petnajstih vzgojnovarstvenih enot v
občini Ptuj.
V ekipni konkurenci so bili najhi-
trejši malčki iz Raičeve 12 pred ekipo
iz Juršincev in tretjeuvrščeno Hajdi-
no. Med posamezniki pa si je prvič v
zgodovini teh tekmovanj prvo mesto
priborila oziroma pritekla deklica, in
sicer Nuša Mohorko iz Raičeve 12.
Drugo mesto je dosegel Tomaž Vin-
diš iz enote Hajdina, tretje pa Andrej
Glazer iz enote Jožefe Lacko na Ro-
goznici. Vsi prvouvrščeni so poleg po-
kalov prejeli še posebne diplome in
jih ponosno ponesli v svoje enote.
-OM
Najboljši malčki v ekipni konkurenci posameznih enot VVZ Ptuj
— in najboljši posamezniki, med njimi prvič na najvišjem mestu dekli-
ca. (Foto: M. Ozmec)
Andreja Razlag
druga
Na desetsteznem kegljišču na
Golovcu v Celju so se prejšnjo
soboto in nedeljo zbrali kegljači
in kegljavke iz vrst pionirjev na
drugem turnirju za republiške
pionirske naslove v kegljanju.
Več kot dvesto se jih je pomerilo
v šestih kategorijah.
Ptujčanka Andreja Razlag, ki
sicer tekmuje za celjski Emo, je
nastopila v drugi kategoriji (roje-
ni 1978 in 1979). Kegljala je odli-
čno in dosegla svoj rekord na sto
lučajev polno (z majhnimi kro-
glami). S 491 podrtimi keglji je
osvojila drugo mesto, za zmago-
valko Žnidaršičevo iz Bresta je
zaostala le za pet kegljev. Od
tretjeuvrščene je bila boljša za 32
podrtih kegljev in si s tem utrdila
drugo mesto po dveh turnirjih.
Rezultati po dveh turnirjih: 1.
Žnidaršičeva (999), 2. Razlagova
965, 3. Medenova (924), 4. Ko-
tnikova (887)...
Jeseni sta še dva turnirja, za
končni vrstni red pa se bodo šteli
trije najboljši. S še enim dobrim
nastopom bi Andreji uspelo os-
vojiti srebrno medaljo, kar bi bil
velik uspeh, saj bi lanskoletno
uvrstitev izboljšala za eno mesto.
M. Samec
Mala kegljavka Andreja.
f EDNIK - 7- junij 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
ORAVA-VELIKA NEDEUA 27:19 (10:8)
Po dvajsetih letih v prvi republiški ligi!
Najpomembnejši športni do-
godek minulega konca tedna na
^ašem območju je bilo odločilno
srečanje za prvaka vzhodne sku-
pine druge republiške lige v ro-
kometu. Sobotno večerno tekmo
si je v dvorani Center ogledalo
blizu 500 ljubiteljev rokometa od
blizu in daleč. Ti so videli dobro
tekmo, pravi derbi lige in zaslu-
ženo zmago domačinov, ki so ta-,
ko po dvajsetih letih in vmesni
prekinitvi z delom v moškem ro-
kometu znova v prvi republiški
ligi-
Igralci Drave so takoj prevzeli
pobudo in povedli z 8:3. Vendar
so igralci Velike Nedelje z boljšo
igro v obrambi razliko do polča-
sa znižali na le dva zadetka. V
tem delu privlačnega rokometa
ni bilo, razen uspešnih posami-
čnih potez igralcev ali pa dobrih
obramb vratarjev. V drugem pol-
času pa je bilo vse na strani Dra-
ve. Obramba 5:1 in poškodba
desnega zunanjega igralca go-
stov Hržiča sta bila dodatka k
učinkovitejši igri domačinov, ki
so štrli odpor Velike Nedelje in
zasluženo zmagali. Za dobro ro-
kometno predstavo sta zaslužna
tudi zvezna sodnika Babič iz
Domžal in Mehle iz Grosuplje-
ga, ki sta sodila korektno in z do-
sledno uporabo pravil igre. Tek-
ma je bila sicer zelo borbena,
vendar športna, čeprav je bila za
obe ekipi odločilna. Takšno je
bilo tudi obnašanje številnih bu-
čnih privržencev obeh ekip.
Skratka, srečanje je bilo na viso-
ki organizacijski in športni ravni.
Veselje v domači ekipi in med
njihovimi navijači je bilo veliko.
na drugi strani pa seveda žalost
poražencev, čeprav so ob koncu
športno čestitali Dravi k uspehu.
Velika Nedelja že četrto sezono
zapored nima sreče z uvrstitvijo
v prvo republiško ligo. Vedno je
bila v ožjem krogu favoritov,
vendar jo je vedno kau;ra od
ekip ob koncu prt-hitela. Morda
pa bo naslednjo sezono bolje.
Tokrat je bila okrepljena Drava
objektivno boljša.
DRAVA: Koštomaj, Kramber-
ger, Bučar Vrtarič 9, Habjanič,
Terbuc 3, Simac, Ramšak 4, Ke-
lenc'6, Sagadin 3, Hrupič 2, Mat-
jašič.
VELIKA NEDELJA: Zoreč,
Zorli 1, Prejac 2, Gregorič 3, Ra-
mot, Krabonja 2, Hržič 2, Cvetko
6, Ranfl, Mesarec 3, Kovačec.
V predtekmi so mladinci Dra-
ve z 22:9 premagali vrstnike Veli-
ke Nedelje.
Zadnje kolo v vzhodni članski
drugi republiški ligi bo v soboto,
vendar o prvem mestu ne bo
odločalo, saj ima Drava tri točke
prednosti pred Veliko Nedeljo in
Krogom. Drava bo gostovala v
Krogu, Velika Nedelja pa se bo v
svoji dvorani pomerila z Radgo-
no.	Tekst in loto:
1. kotar
Trenutek pred vrati Velike Nedelje. IMesarec in Ranfl sta takole ustavi-
la Sagadina. Levo Kelenc in Zorli, desno Hržič in Hrupič.
Moška ekipa RK Drava, novi član 1. SRL. Stojijo od leve: Jurič (tehni-
čni vodja), Simac, Kramberger, Čeleš, Sagadin, Habjanič, Vrtarič, Hru-
pič (trener in igralec) in Muhič (sekretar). Cepijo: Vajda, Matjašič,
Ramšak, Bučar, Koštomaj^ Kelenc in Žuran (pomočnik trenerja). Spre-
daj Ivan Gomilšek (predsednik kluba) in Terbuc. Manjkajo Osterc, Žu-
ran in Pucko (v JLA) ter Čučko.
NAMIZNI TENIS
PETOVIA ODLIČNA PETA
V	zadnjem kolu prvenstva v
medrepubliški ligi so se igralke
Petovije z dvema zmagama utrdi-
le na petem mestu in tako pono-
vile d^osedanjo najboljšo uvrsti-
tev. Pod vodstvom trenerja Pšaj-
da in zavzetega vodstva je to
uspelo Marinkovičevi, Karnični-
kovi, Čerčetovi in Mlakarjevi.
V	prvem srečanju zadnjega ko-
la so Ptujčanke z 8:1 premagale
ljubljansko Ilirijo, ki je izpadla
iz medrepubliške lige. Po tri
zmage :.ia dosegli Marinkovičeva
in Karničnikova, po eno pa Mla-
karjeva in Cerčejeva.
V	drugem srečanju je bilo te-
žje. 5:4 z zagrebškim Maratho-
riom. Marinkovičeva in Karni-
čnikova sta zmagali po dvakrat,
peto zmago pa je pri rezultatu
4:4 prispevala Cerčejeva.
Prvakmje so igralke Primexa
iz Vrtojbe pred Semedelo.
1. k.
ZLATA ROKAVICA JAMARJU
Ptujski boksarski klub je sku-
paj z BZS tradicionalno Zlato ro-
kavico Slovenije letos izvedel v
Murski Soboti. Nastopilo je 18
tekmovalcev iz Avstrije, Sloveni-
je in Hrvatske. Največ zmag so
dosegli Ptujčani, najvišje prizna-
nje revije pa je prejel Gorazd Ja-
mar iz Slovenske Bistrice. Med
nagrajenimi sta tudi Ptujčana
Mere in Horvat.
1. k.
PTUJ ŠESTI IN OSMI
Na reviji slovenskega pionir-
skega in kadetskega nogometa
sta uili tudi reprezentanci MNZ
Ptuj. Pionirji so osvojili šesto,
kacieti pa osmo mesto.
1. k.
Bronasta medalja
tudi
Dejanu Vogrincu
Na državnem prvenstvu za mlajše
mladince in pionirje v judu je dobro
šlo tudi Dejanu Vogrincu iz JK Dra-
va, saj je v pionirski kategoriji do 31
kilogramov osvojil tretje mesto in
bronasto medaljo.
Nekaj judoistov Drave pa je ob
koncu minulega tedna nastopilo na
mednarodnem tekmovanju v avstrij-
skem Wolfsbergu. V solidni medna-
rodni konkurenci je Peter Letonja os-
vojil drugo mesto v kategoriji do 95
kilogramov. Na turnirju pionirjev in
mlajših mladincev je bil Črtomir
Munda peti.	l K.
Pionirji Gimnastičnega društva Ptuj najboljši v republiki
Na nedavnem republiškem pr-
venstvu v množični gimnastiki za
pionirje je zmagala vrsta starej-
ših pionirjev iz Gimnastičnega
društva Ptuj, enako uspešne so
bile tudi mlajše pionirke. Med
posamezniki pa je republiški pr-
vak Davorin Gabrovec med sta-
rejšimi pionirji, prva pa je tudi
Vanja Hotko med mlajšimi pio-
nirji. Uspeh, ki daje slutiti, da bo
ptujska gimnastika tudi v nasled-
njih letih gotovo v samem vrhu v
republiki. Zasluge za to imajo
vaditelji Ida Lepej, Barbara Le-
pej in Oto Mesarič.
O samem tekmovanju in o
zmagi so mladi povedali:
Beno Gregorec: »Rezultati so
bili nepričakovani, samo tekmo-
vanje je bilo dobro. Treniramo
trikrat na teden in treningi mi ne
delajo težav.«
Primož ŠparI: »Tekmoval sem
na bradlji, drogu, v parterju in
preskoku. Najraje telovadim na
drogu in bradlji. Tekmovanje ni
bilo preveč naporno. Vadili smo
trikrat tedensko po tri ure.«
Uroš Grame: »Bil sem med
slabšimi med mlajšimi pionirji in
nasprotniki so bili močnejši.
Tekmovanje je bilo kar naporno.
Najraje delam na bradlji, tudi
preskok mi gre od nog, pa tudi
Vaje v parterju rad delam.«
Gordan Kranjc: »Pri mlajših
pionirjih sem bil tretji. Treniram
že tri ali štiri leta. Prvič pa sem
dosegel tak rezultat na republi-
škem tekmovanju. Lani sem bil
deveti. Letošnjega uspeha sem
zelo vesel.«
Davorin Gabrovec: »Zmagal
sem nepričakovano. Mislim, da
sem naredil kar nekaj napak, am-
pak vseeno imel sem srečo in
ocene so bile take, da sem zase-
del prvo mesto. Treniram že štiri
leta. Med počitnicami bomo zdaj
malo počivali.«
Uroš Esih: »Tekmovanje je bi-
lo tudi letos zelo zanimivo, saj
do konca nismo vedeli, kdo bo
zmagal. S svojo uvrstitvijo sem
še kar zadovoljen. Ko smo se pri-
pravljali, so bili zadnji treningi
kar precej naporni. Trud pa je
bil poplačan.«
Barbara Gačnik: »Tekmova-
nje mi je bilo všeč. Najboljše
smo se odrezale na bradlji, kjer
smo dobile najvišje ocene.«
Janja Hadler: »Ne zdi se mi,
da je bilo posebej težko zmagati,
čeprav je bila konkurenca kar
huda. Najraje delam vaje na
bradlji.«
Lea Stebih: »Tudi me smo va-
dile trikrat na teden in samo tek-
movanje ni bilo prehudo. Najra-
je delam v parterju in na brad-
lji.«
Mojca Zelenik: »Ko smo zma-
gale, smo bile zelo vesele. Tek-
movalo je 21 ekip. Vedele smo,
da lahko zmagamo, saj smo dale
vse od sebe. Tekmovanje ni bilo
preveč naporno. Najraje telova-
dim v parterju in na bradlji. <
Vanja Hotko: »Najvišje ocene
sem dobila v parterju in na gredi,
to je 9,9. Ko sem spremljala na
tekmovanju svoje nasprotnice,
ssem bila prepričana, da zmorem
več. Treniram štirikrat na teden
po dve uri in pol. Kot prva med
mlajšimi pionirkami v gimnastiki
v republiki se počutim super.
Najraje delam vaje na gredi in v
parterju.«
»Najboljše smo,« pravijo dekleta.
Takole so se fantje pbstavili pred objektiv.
DRAVA-PARTIZAN (SG) 2:3 (1:0)
Drava v medobčinski ligi?
Nogometaši Drave so v nedeljo popoldan v Ptuju izgubili najpo-
membnejšo tekmo sezone. Poraz z neposrednim tekmecem za pred-
zadnje mesto pomeni slovo od območne lige, ne glede na širitev, saj
po tekmovalnih propozicijah zadnjeuvrščeni ekipi izpadeta. Vendar o
izpadu ne moremo pisati kot o dejstvu, saj se je Drava pritožila in
upa na zmago za zeleno mizo. Razlog za pritožbo je v tem, da nekate-
ri igralci Partizana iz Slovenj Gradca s seboj niso imeli osebnih izkaz-
nic, ki bi jih na tekmah zadnjih kol morali imeti. No, imeli so tekmo-
valne izkaznice. Kakorkoli že, končno besedo bodo rekli organi repu-
bliške zveze.
Sicer pa morajo vzroke za nedeljski poraz in možnost izpada v
medubčinsko ligo poiskati v svojih vrstah. Nelogično je že, da se tak-
šna ekipa rešuje v zadnjem kolu. Še manj pa, da je veliko igralcev
pred odločilno tekmo veliko moči porabilo pri igranju malega nogo-
meta (kjer so seveda denarne nagrade!).
Večji del nedeljske tekme ni kazal na poraz, prav nasprotno.
Drava je bila precej boljši nasprotnik in v 50. minuti vodila z 2:0. Oba
zadetka (prvega v 13. minuti) je iz enajstmetrovk dosegel Miran
Emeršič. Lahko pa bi bilo tudi že 4:0, če bi imel Žitnik več sreče ali
pa prisebnosti. Namesto tega so gostje v dobri minuti (54. in 55.) ize-
načili, zmagoviti zadetek pa dosegli devet minut pred koncem. Dravi
je zadostovala točka, lahko bi jo osvojila, vendar Ramšak tik pred
koncem kar dvakrat iz idealnih položajev ni imel sreče. Ta je bila na
strani sicer slabih gostov. Tekmo je vodil Felbar iz Hotize, ki je malo
pred koncem izključil gostujočega igralca Kotnika in podelil še se-
dem rumenih kartonov.
DRAVA: Kotnik, Potočnik, R. Krajnc, M. Krajnc, Lončari6,
Ramšak, T. Emeršič (Lukas), Korošec, Vesenjak (Leben), M. Emeršič,
Žitnik.	1. k.
Odbojka se uveljavlja
Pred mesecem smo v Ptuju dobili odbojkarski klub, ki ga po uvrstitvi žen-
ske ekipe v drugo republiško ligo čaka veliko strokovnega in organizacijskega
dela. Ena večjih akcij je bil sobotni mednarodni turnir mladink v športni dvora-
ni Center pod nazivom Prijateljstvo, Ptuj '90. Nastopila je mladinska reprezen-
tanca ČSFR, zraven njih pa še mladinke Palome Branika in domače članice. Po
pričakovanju je zmagala močna mladinska ekipa iz ČSFR pred Mariborčanka-
mi in domačinkami.
V klubu so se odločili za načrtno delo z mladimi igralkami, zato so po-
membno področje vzgoje mladih prevzeli profesorji in učitelji telesne vzgoje.
Predsednik nove OTKO v Ptuju je profesor Marjan Gojkovič. Ob načrtnem
strokovnem delu z mladim rodom bodo posebno pozornost posvetili nastopa-
nju ekip v drugi republiški in medobčinskih ligah ter zagotavljanju pogojev za
nemoteno delo. Zato pričakujejo sodelovanje tako družbe kot delovnih kolekti-
vov, podobno kot je bilo ob pripravi in izvedbi uspelega mednarodnega turnir-
ja.	1. k.
Iz Kluba borilnih veščin
Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož sta 14. maja v osnovni šoli
Ljudevita Pivka v Ptuju organizirala občinsko prvenstvo za pionirje v
disciplini Karate-Kung fu.
Sodelovalo je 58 pionirjev iz F*tuja in Ormoža. Uspešno tekmova-
nje je vodil trener kluba Vladimir Sitar, ogledalo pa si gaje precej gle-
dalcev, predvsem staršev tekmovalcev.
Rezultati:
Klub borilnih veščin Ormož — pionirji: do 30 kg: 1. Nikola Pre-
muž, 2. Ivo Kolarič; do 40 kg: 1. Robi Dajčbaver, 2. Denis Zavratnik,
3. Robi Rihtarič; do 50 kg: 1. Igor Paušner, 2. Kristjan Kolarič, 3.
Ognjen Miličič; pionirke: 1. Maja Ozmec, 2. Andreja Jurčec.
Klub borilnih veščin Ptuj — pionirji: do 25 kg: 1. Barbara Murat,
2.	Andrej Vindiš, Matej Jakomin; do 30 kg: 1. Tonček Topolovec, 2.
Smiljan Vidovič, 3. Miro Jurovič; do 35 kg: 1. Matej Bombek, 2. Bošt-
jan Murat, 3. Jože Meško; do 40 kg: 1. Kari Šauperl, 2. Sebastian Zin-
reich, 3. Matej Vrbnjak; do 45 kg: 1. Aleš Gregorec, 2. Matjaž Vindiš,
3.	Boštjan Zajšek, Miha Ličen; do 50 kg: 1. Simon Fras, 2. Dušan Ga-
brovec, 3. Damjan Pernek, Smiljan Pernek.
Odprto prvenstvo Ptuja za mlajše
veterane in veteranke
Teniški klub Ptuj je odlično organiziral Odprto prvenstvo Ptuja
za mlajše veterane in veteranke. Udeležba je bila dobra, saj je bilo
tekmovalcev 32 in tekmovalk 12, kar je največja udeležba žensk do se-
daj. Kvaliteta iger je bila na zadovoljivem nivoju. Rezultati:
ženske: četrtfinale: Irena Filipič (Ptuj)—Kerhač (ZG) 2:1, Heči-
movič (ZG)—Kračun (SI. K.) 2:0, B. Kos (Mengeš)—Nahberger
(Ptuj) 2:1, Svarc (Varaždin)-Jemenšek (SI. B.) 2:0; polfmale: Heči-
movič—Filipič 2:0, Švarc—Kos 2:0; finale: Švarc—Hečimovič 2:0;
za 3. mesto: Kos —Filipič 2:0.
Moški: četrtfinale: Vengust (Mengeš)-Rola (Ptuj) 2:1, Kutnjak
(Maribor)—Albaneže (Ljub.) 2:1, Avsec (G. Radgona)—Klemenčič
(G. Radg.) 2:1, D. Žlebnik (Maribor)-Z. Zlebnik (Mb) 2:0; polfina-
le: Vengust—Kutnjak 2:1, D. Žlebnik—Avsec 2:0; finale: D. Žleb-
nik—Vengust 2:1 (2/6, 7/6,'7/5), za 3. mesto: Avsec—Kutnjak 2:1.
bot
Brata Marko in Damijan Petek osvojila
medalje na državnem prvenstvu
Od 1. do 3. junija je v Trebinju
potekalo državno prvenstvo za
pionirje in mlajše mladince v
moški in ženski konkurenci.
Med sabo se je pomerilo več sto
mladih judoistov iz vseh repu-
blik in obeh pokrajin.
Iz Judo kluba Gorišnica so v
reprezentanci Slovenije nastopa-
li štirje tekmovalci, vsi pa so bili
prej finalisti na republiškem pr-
venstvu in si tako priborili pravi-
co do nastopa na državnem pr-
venstvu.
Med pionirji je Gorišnico za-
stopal Marko Petek, ki je z glad-
kimi zmagami opravil z vsemi
nasprotniki iz drugih republik in
tako po razburljivem finalu proti
tekmovalcu iz Srbije, ki je prav
tako moral kloniti z rezultatom
10:0, osvojil naslov državnega
prvaka v kategoriji do 55 kg.
Damijan Petek je pri mladin-
cih v kategoriji do 77 kg najprej
gladko z rezultatom 10:0 prema-
gal tekmovalca iz Bosne in Her-
cegovine ter Vojvodine, nato pa
predvsem zaradi veliko večje fi-
zične moči moral kloniti proti
kasnejšemu državnemu prvaku,
tekmovalcu iz Črne Gore, v boju
za tretje mesto pa je že na začet-
ku borbe opravil z nasprotnikom
z 10:0 in tako osvojil svojo drugo
medaljo na državnem prvenstvu,
saj je bil že pionirski državni pr-
vak.
Zdravko Erhatič, ki je prav ta-
ko tekmoval pri mladincih, je
premagal dva nasprotnika, nato
pa moral kloniti ter je na koncu
osvojil peto mesto v kategoriji
do 49 kg,
V ženski konkurenci je Renata
Bezjak najprej z rezultatom 10:0
premagala nasprotnico iz Hrvat-
ske, nato pa morala kloniti pred
kasnejšo državno prvakinjo iz
Črne Gore. Zaradi neizkušenosti
in psihičnega pritiska ni mogla
zdržati tudi proti nasprotnici iz
Srbije, saj je tekmovanje na dan,
ko so tekmovali mladi iz Goriš-
nice, trajalo od 8. ure zjutraj do
1, ure ponoči.
Čeprav sta medalji z državne-
ga prvenstva lep uspeh za Goriš-
nico, pa seveda ni edini, ki so ga
dosegli tekmovalci v zadnjem
mesecu, saj so zraven petih me-
dalj na članskem parovnem tek-
movanju v Mariboru osvojili tu-
di ekipno tretje mesto v konku-
renci 16 ekip na mednarodnem
turnirju v Murski Soboti. Tretje
mesto so osvojili v konkurenci
pionirjev, mlajših mladincev ter
mladink. Vendar pa je uspeh to-
liko večji, če vemo, da v ekipi
Gorišnice zaradi finančnih sred-
stev skoraj ni bilo pionirjev in
sta prvouvrščeni ekipi Mladost iz
Zagreba ter domačin Murska So-
bota nastopili na turnirju z veli-
ko večjim številom tekmovalcev.
Miran Petek
Marko (levo) in Damijan Petek — zlato in bron na državnem prvenstvu.
12 - TV SPOREDI
7. junij 1990 - tednik
f EDNIK - 7. junij 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
7. junij 1990 - tednik!
TEDNIK - 7. junij 1990
OGLASI iN OBJAVE — 15
Zmagovalna ekipa OŠ Središče ob Dravi,
Testiranje,
Spretnostna vožnja v Mestni grabi.
Tomosov mopets
za Središčane
22. maja je v Mestni grabi v Ormožu potekalo medobčinsko tek-
movanje za varno vožnjo s Tomosovim mopedom. V ta namen so
predstavniki Tomosa iz Kopra in ormoški Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu, skupaj z blagovnico TIMA pripravili priložno-
stno razstavo Tomosovih izdelkov.
Največ znanja s področja cestnoprometnih predpisov in v snret-
nostni vožnji je pokazala ekipa osnovne šole Središče ob Dravi, ki je
na tekmovanju zastopala občino Ormož. Za nagrado so dobili varno-
stno čelado in Tomosov moped. Občino Lenart je zastopala osnovna
šola Benedikt, ptujsko pa osnovna šola Franca Osojnika.
Cilj tekmovanja je bil čimboljša usposobljenost mladih za varno
vožnjo z mopedi, ki so pri mladih priljubljeno prevozno sredstvo, ob
uporabi obvezne čelade seveda, ki seje mnogi mladi vozniki ne more-
jo prav navaditi.
(Jmenili smo že razstavo. Zanimivo je bilo, da so si jo radi ogledali
prav vsi, otroci in tudi odrasli. Omeniti moramo, da so ta dan v Or-
možu snemali priljubljeno televizijsko oddajo Periskop ob navzočno-
sti nepogrešljivega Josa.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Slovenske žalostinke in hvalnice
Minulo soboto, 26. maja, je dr.
Stanko Janežič, domačin od Mi-
klavža pri Ormožu, v organizaci-
ji domačega KPD predstavil svo-
jo novo pesniško zbirko SLO-
VENSKE ŽALOSTINKE IN
HVALNICE, ki je neke vrste na-
daljevanje pesniške zbirke Pun-
tarji, posvečene domačemu slo-
venjegoriškemu človeku in slo-
venskemu kmetu vseh časov.
Ideja za novo pesniško zbirko
je slovenstvo. Pesnik dr. Stanko
Janežič je zaveden Slovenec, ki
mu je veliko do tega, da bi se slo-
venska družba uredila, slovenski
ljudje pa postali spet veseli, nave-
zani na izročila, dobri, svetli, da
bi se med sabo razumeli, si odpu-
stili preteklo zlo, ki so ga drug
drugemu zadali, vendar pa nanj ne
pozabili.
Pesmi iz nove zbirke sta pred-
stavila Irma Trstenjak in Dani
Djuran, člana mladinske gledali-
ške skupine pri KPD Miklavž,
pogovor s pesnikom je vodil Ci-
ril Vnuk. Ves večer je izzvenel v
prijetni povezavi pesmi, vprašanj
in petja mešanega pevskega zbo-
ra od Miklavža, ki ga vodi Leon
Lah.
Pogovor s pesnikom se je vrtel
okoli zamejstva in povezave Slo-
vencev onstran naših državnih
meja z matično domovino, o slo-
venski kulturi (ali pa nekulturi).
o branju knjig, ki jih sicer na Slo-
venskem velika izdamo, bolj ma-
lo pa prebiramo, o odlivanju slo-
venske pameti v tujino. Med dru-
gim mu je Ciril Vnuk postavil tu-
di vprašanje, kako doživlja slo-
venjegoriško pokrajino danes in
kakšne so spremembe od časov
njegove mladosti. Ima danes ta
pokrajina sploh še svojo dušo?
To je bil resnično prvi večji na-
stop dr. Stanka Janežiča v rojst-
nem kraju Miklavžu.
Novo pesniško zbirko Sloven-
ske žalostinke in hvalnice je
vredno vzeti v roke in jo temelji-
to prebrati. Marsikoga bo oboga-
tila in mu odgovorila na številna
vprašanja, o katerih razmišljamo
zadnje čase bolj glasno, prej pa
smo samo potiho.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Dr. Stanko Janežič, recitatorja, Ciril Vnuk in mešani pevski zbor od
Miklavža ob predstavitvi pesniške zbirke Slovenske žalostinke in hval-
nice.
NESREČA S TRAKTORJEM
Prejšnjo nedeljo, 27. maja, po-
poldne je Alojz Tetičkovič iz Pa-
radiža 36, KS Cirkulane, z nere-
gistriranim traktorjem vlačil hlo-
dovino iz gozda. Eden od hlodov
se mu je zataknil ob drevesni
štor, traktor je dvignilo in se je
prevrnil na voznika. Hudo po-
škodovanega so prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
NEPAZLJIVOST PRI PREHI-
TEVANJU
V sredo, 30. maja, je po magi-
stralni cesti od Podlehnika proti
Hajdini vozil osebni avto Alojzij
Lubina iz Zagreba. Pri Lancovi
vasi je dohitel voznico osebnega
avtomobila Ljudmilo Kaučevič
iz Dražencev 31. Kaučevičeva je
dala s smernikom znak, da bo za-
vila v levo, Lubina pa najbrž te-
ga ni opazil, saj je zapeljal v levo
čez neprekinjeno črto in jo sku-
šal prehiteti. Prišlo je do trčenja,
v katerem sta bili voznica Kauči-
čeva in sopotnica v njenem avto-
mobilu Marija Cestar iz Dražen-
cev 31 hudo poškodovani in so
ju prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
V	NEPREGLEDNI OVINEK IN
V	SMRT
Po magistralni cesti od Hajdi-
ne proti Staršem je v petek, 1. ju-
nija, ob 21.45 vozil osebni avto
27-letni Zvonko Stojanoski iz
Maribora. Pred Staršami je očit-
no sekal nepregledni ovinek v
trenutku, ko mu je nasproti pri-
peljal tovornjak, ki ga je vozil
Makantasis Haralampos iz Grči-
je. Prišlo je do silovitega trčenja,
v katerem je bil Zvonko Stojano-
ski na mestu mrtev, voznik tovor-
njaka pa lažje ranjen.
OPEKLINE PO OBRAZU
Prejšnjo soboto dopoldne je v
Moškanjcih skupina otrok sode-
lovala pri pokanju s karbidom.
Zaradi neprevidnosti je plamen
ob eksploziji plinov opekel po
obrazu 12-letnega B. K. Prepelja-
li so ga v ptujsko bolnišnico.
KOLESAR HUDO RANJEN
Na regionalni cesti v Zagor-
cih, KS Juršinci, se je v soboto,
2. junija, nekaj po 20. uri hudo
poškodoval kolesar, 63-letni
Stanko Raušl iz Zagorcev 63, ki
se je peljal s kolesom proti Go-
mili. V Zagorcih pri hišni številki
59 je nenadoma zavil v levo, in
to prav tedaj, ko ga je z osebnim
avtomobilom prehiteval Zvonko
Hauzer iz Maribora. Avto je s
sprednjim delom zadel bočno v
kolo, kolesar je padel in hudo
poškodovanega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
DEKLICA UMRLA ZARADI
OPEKLIN
Neuradno smo zvedeli za tra-
gičen dogodek, ki se je pripetil v
ponedeljek, 4. junija, ob 9. uri v
stanovanju Kraigherjeva 31 v
Ptuju družini Žulovih. Mamica
je morala za nekaj trenutkov v
bližnjo trgovino. Stiriinpolletna
Tamara je obljubila, da bo v tem
času sama doma in pridna. Toda
otrok je prišel do vžigalic in si
verjetno mislil, da mamica ne bo
huda, če bo preizkusil, kako vži-
galica zagori. Kako nedolžno in
kako usodno. Plamen vžigalice
je preskočil na dekličino obleko
in v trenutku je zagorela kot ba-
kla. V plamenu je ugasnilo otro-
kovo življenje.
FF
ŠE O NESREČI V VELIKEM VRHU
Prevozi nevarnih snovi
zaviti v meglo
Kot kaže primer reševanja in sanacije posledic nesreče, do katere je prij]
v ponedeljek, 21. maja, v Velikem Vrhu pri Dolanah in v kateri se je iz Agrg**
transportovega tovornjaka razlilo okoli 1.300 litrov HCI (solne kisline), je zai;^
nodaja na tem področju premalo dosledna. Pa tudi transporti nevarnih in str^
penih snovi so pogosto zaviti v meglo.
Kot je povedal Robert Bratkovič, namestnik komandirja PM Ptuj, na skup
ni analizi poteka sanacije omenjene nesreče v sredo, 30. maja, je imel vozniij
Agrotransporta na potnem nalogu napisano, da prevaža destilirano vodo, v rej.
niči pa je prevažal visoko koncentrirano solno kislino. Ugotovljeno je bilo tudi
da voznik ni bil usp(i.,obljen za prevoz nevarnih snovi, pa tudi vozilo ni bil^
ustrezno opremljeno za takšne prevoze. To, daje po nesreči voznik izginil v ne.
znano, pa daje slutiti še marsikaj. Sicer pa bo raziskava verjetno odkrila še kak.
šno podrobnost, ki bo zanimiva za vse prevoznike tovrstnih tovorov.
Predstavniki Zveze gasilskih društev. Vodnogospodarskega podjetja, štaba
Civilne zaščite, Oddelka za ljudsko obrambo in PM Ruj pa so na skupni analizi
med drugim ugotovili, da je bil postopek reševanja akcije v skladu z načinon,
dela posameznih organov in da je tudi akcija urgentnega reševanja stekla do-
volj hitro. Zadeva pa seje zavlekla predvsem pri sanaciji terena in nevtralizacijj
z apnom.
Končna ugotovitev analize je bila tudi, da je za sanacijo terena, politega §
HCI, v celoti odgovorno VGP. Predstavniki VGP pa so zatrjevali, da imajo do-
govor z Zavodom za gasilsko reševalno službo iz Maribora za posege v vse po.
dobne nesreče.
Zlata poroka
Rižnarjevih
Na matičnem uradu v Ptuju je bila v soboto, 2. junija, prisrčna -
slovesnost. Petdesetletnico skupnega življenja v trdni zakonski zvezi J
sta proslavila KONRAD in MARIJA RIZNAR iz Spuhlje 22 pri Ptu-]
ju. Poročila sta se 28. 1. 1940 v Ptuju. V zakonu sta se jima rodila dva
otroka, danes pa imata tudi 3 vnuke in enega pravnuka. Konrad Rj.;
žnar je bil rojen 9. 2. 1909 v Novi vasi pri Markovcih. Že pred vojno i
je bil tajnik občine v Gorišnici. Med vojno je sodeloval z NOB in bil]
sekretar OF za Spuhljo. Po osvoboditvi je bil dejaven na mnogih po-
dročjih, med drugim je 13 let delal v računovodstvu Perutnine Ptuj,
6 let pa je bil računovodja pri Gozdni upravi v Ptuju. Tudi kot upoko-j
jenec je dolga leta aktivno delal v krajevnih organizacijah samoupra-.'
ve, nad 10 let je bil tudi blagajnik Društva upokojencev Rogoznica. i
Marija, rojena Bolcar 3. 8. 1912 v Spuhlji, je ves čas skrbela za j
dom in družino in bila možu trdna opora pri njegovem družbenem
delu.
Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje!	pp
Zlatoporočenca ob slovesnosti v poročni dvorani matičnega urada v Ptu-
j"-	Foto: KOSI
osebna kronika
Rodile so:
Božena Jurgec, Hrastovec 28
—	Andreja; Zvezdana Strašek,
Mestinje 74 — Injo; Majda Jan-
žekovič, Gajevci 31 — dečka;
Alenka Grah, Lancova vas 89/B
—	Samanto; Silva Vidovič, Kun-
gota 82 — dečka; Sabrije Brojaj,
Ob Dravi 3 — dečka; Irena Za-
goršek, Mezgovci 28 — Benjami-
na; Jelka Ljubeč, Zagojiči 27 —
Tino; Frančiška Hojnik, Ziherlo-
va pl. 4 — dečka; Jožica Muršec,
Sobetinci 11 — Sanjo; Vanja
Kirbiš, Vareja 4 — Špelo; Suza-
na Korez, Rogaška 2 — Klavdi-
jo; Katarina Popušek, Pobrežje
97 — deklico; Brigita Čeh, Ču-
farjeva 14 — Boštjana; Sonja Fe-
guš. Dežno l/b — deklico; Suza-
na Serbec, Brstje 5/b — Grega;
Mojca K^ič, Slovenja vas 39 —
Monio; Štefanija Novak, Ru-
cmanci 15 — Borisa; Tatjana Pe-
trovič, Stojnci 94 — Julijo; Rozi-
ka Skledar, Čermožiše 68 — de-
čka.
Poroke:
Roman Krajnčič, Abramičeva
1, in Lilijana Jaušovec, Novinci
18; Drago Bec, Zagorci 80, in
Irena Kocmut, Ravne na Kor.,
Javornik 46; Franc Šori, Mihov-
ce 58, in Marija Pernat, Mihovce
58; Milan Kozel, Zg. Gruškovje
26, in Betka Gabrovec, Zg. Gru-
škovje 18; Jožef Krivec, Žetale 1,
in Majda Stojnšek, Žetale 1; Sta-
nislav Toš, Hvaletinci 21, in Ani-
ca Cuček, Hvaletinci 21.
Umrli so:
Stanislav Rozman, Gerečja vas
57, roj. 1927, umrl 27. maja 1990;
Alojz Zoreč, Ormož, Školibrova
12, roj. 1927, umrl 28. maja 1990;
Avgust Topolovec, Slatina 51/a,
roj. 1924, umrl 27. maja 1990; Ju-
stina Džindžič, Ormoška 76, roj.
1927, umrla 28. maja 1990; Jožef
Orlač, Trdobojci 65, roj. 1908,
umrl 28. maja 1990; Barbara Pe-
trovič, Turški Vrh 20, roj. 1916,
umrla 30. maja 1990; Marija
Svenšek, Sp. Hajdina 45, roj.
191(1 umrla 31. maja 1990; An-
ton Safranko, Gregorčičev dr. 13,
roj. 1944, umrl 31. maja 1990.
TEDNIK
TEDMK JE NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor In glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože, Bračič, Ivo Člani.
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). NASLOV: Radio
— Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarjev,
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO RA-
ČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma;
riborski tisk Maribor. Na podlag'
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu j®
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.