IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 4/VII, April 2014, str. 27 Aktualno Model merjenja dru-žbenih ucinkov Socialnih podjetij in izdelava študije str. 4 Intervju Mag. Breže o Josipu Hutterju Veliki praktik neformalne družbene odgovornosti str. 5 IRDO clani Moja elektrarna d.o.o. Družbena odgovornost je osnovni del poslovanja str. 8 Osebna DO Skupaj na poti kreativ-nega samorazvoja str. 16 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VII MOZAIK IRDO April 2014 Angelina Premdehar o osebni odgovornosti MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Sabina Kojc Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 04 AKTUALNO 05 INTERVJU: mag. Breže o Josipu Hutterju 08 IRDO CLANI: Moja elektrarna d.o.o. 10 Najboljši zaposlovalci vztrajajo 13 Odnosna prilagoditev in fokusiranost na ucinkovite time 15 Projekt Venus 16 Skupaj na poti kreativnega samorazvoja 18 DO v Sloveniji 19 DO v EU in po svetu 20 DOGODKI, KONFERENCE 22 RAZPISI 23 PREJELI SMO Inštitut IRDO je bil marca 2014 izbran na javnem narocilu MDDSZ za izvedbo študije in modela merjenja družbenih ucinkov socialnih pod-jetij. Družbeni ucinki socialnih podjetij str. 4 Za dežjem vedno posije sonce, zato potrebujemo oba. Dež in sonce, toploto in mraz, dobro in slabo, le-vo in desno (roko, stranko) ipd. Nasprotja se dopolnjujejo, se privla-cijo, soustvarjajo in nas delajo sood-visne. V aprilski številki IRDO MOZAIKa, prvih slovenskih družbeno odgovor-nih novic, ki jih posredujemo našim clanom in drugim zainteresiranim že od leta 2008 dalje, vam pred-stavljamo številne aktualne teme in novosti. Tokrat preberite, kako je velik slovenski clovek že pred mno-gimi casi uresniceval družbeno od-govornost, kako lahko danes skrbi-mo za svojo osebno odgovornost in lasten samorazvoj. Predstavljamo vam našega novega clana Moja elektrarna d.o.o. in pomen soncne energije v kontekstu družbene od-govornosti. Izvedeli boste, kako kre-piti talente, kako v zaposlene vlaga-jo najboljši slovenski zaposlovalci in zmagovalci Zlate niti. Zvrstilo se je veliko dogodkov in nekaj se jih še bo, odprtih je vec aktualnih razpi-sov. Preberite, kaj pomeni vam pro-jekt Venus, ter spremljajte naše ak-tualno delo na podrocju merjenja družbenih ucinkov socialnih podje-tij. Informiramo vas še o aktualni direktivi EU in nefinancnem poroca-nju ter o rezultatih EU strategije na podrocju družbene odgovornosti podjetij v letih 2011-2014. Delo in pocitek sta nasprotji, ki se prav tako privlacita in dopolnjujeta. Vesel 1. maj, praznik dela vam želi-mo, ter veliko pocitka, da uravnove-site svoje življenje in ostanete zdra-vi. Uredništvo revije IRDO MOZAIK Spoštovane clanice in clani! Veliki praktik družbene odgovornosti str. 5 Mag. Borivoj Breže je raziskoval življenje in delo Josipa Hutterja, veli-kega praktika družbene odgovornosti prejšnjega tisocletja. Zlata nit: najboljši zaposlovalci str. 10 Za sodelovanje v sedmem Dnevnikovem izboru najboljših zaposloval-cev, Zlata nit 2013, se je odlocilo 86 podjetij. Osebna družbena odgovornost str. 16 Z Angelino Premdehar o osebni družbeni odgovornosti in samorazvo-ju posameznika Merjenje ucinkov dejavnosti socialnih podjetij je med najzahtevnejšimi podpornimi podrocji za raz-voj socialnega podjetništva. V Sloveniji metodološki okvir za merjenje družbenih ucinkov socialnih pod-jetij še ni razvit. Zato je potrebno na podlagi že ob-stojecih metodoloških izhodišc na ravni evropske prakse izdelati model merjenja družbenih ucinkov, ki bo prilagojen razmeram in potrebam socialno podjetniške prakse v Sloveniji. V okviru študije izvajamo naslednje: . Preucili smo model »Social Return of Investment-SROI« in »GECES« predlog postopka merjenja družbenega ucinka kot podlagi za izdelavo aplika-tivnega in prakticno naravnanega modela merje-nja družbenih ucinkov, ki ga trenutno pripravlja-mo. Prevedli smo tudi oba dokumenta. . Model bo podprt z analizo prednosti investiranja v socialna podjetja oziroma doseganja družbenih ucinkov tako z vidika doseganja financnih rezul-tatov investitorja/socialnega podjetja kot tudi z vidika opredelitve manjšega tveganja investicije v primerjavi z investiranjem v klasicna podjetja. . Teoreticno oblikovan model družbenih ucinkov socialnih podjetij bomo prakticno preverili v so-delovanju s socialnimi podjetji. Na tej osnovi bo-mo pripravili ustrezne kazalnike družbenih ucin-kov za vsako od socialnih podjetij v evidenci MDDSZ, ki bodo sodelovala pri oblikovanju mo-dela merjenja družbenih ucinkov. . Identificirali bomo najpomembnejše splošne ka-zalnike za merjenje družbenih ucinkov socialnih podjetij, ki bodo omogocali: . oblikovanje inštrumentov za evalvacijo ucinkovitosti politik na podrocju socialnega podjetništva (program ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialnega podjetništva), . konkuriranje slovenskih socialnih podjetij na razpisih EU, . primerjalno analizo socialnega podjetniš-tva. Na podlagi izdelane študije razvoja modela družbe-nih ucinkov socialnih podjetij želijo v MDDSZ doseci konkretne cilje: . Razvoj teoreticnih temeljev merjenja družbe-nih ucinkov in konkretnih parametrov družbe-nih ucinkov za vsako od socialnih podjetij. . Merjenje ucinkov socialnih podjetij bo prispe-valo k jasnejšemu profiliranju in vidnosti soci-alnih podjetij, kar bo pripomoglo tudi k trže-nju njihovih produktov/storitev. . Pomoc pri boljši dostopnosti do bancnih fi-nancnih virov s predstavitvijo financnih koristi ali manjših rizikov za investitorja. . Omogociti možnost nastopa socialnim podje-tjem na EU razpisih. Glede na EU trende in veliko razlicnost tipizacije socialnih podjetij med državami clanicami je moc pricakovati, da bo Evropska komisija razpise za podrocje socialnega podjetništva v bodoce zasnovala tako, da bodo prijavitelji morali dokazovati svoje socialne ucinke. Uredbi s podrocja mi-krofinanciranja in organiziranja financnih skla-dov za socialno podjetništvo namrec jasno opredeljujeta pogoj doseganja družbenih ucinkov. . Spodbuditi proces družbenega investiranja bank in zasebnih vlagateljev v projekte z dru-žbenim ucinkom oziroma v socialna podjetja. Tako izdelani kazalniki, podkrepljeni s pricako-vanimi pozitivnimi ekonomskimi ucinki le-teh bodo spodbudili financne institucije k drugac-ni vrsti investiranja in presojanja sposobnosti vracila posojilojemalcev. O izvedbi študije in modelu bomo še porocali v reviji IRDO Mozaik. Smiselne ugotovitve študije bomo vkljucili tudi v letošnji razpis za nagrado Horus 2014, ki bo objavljen v zacetku junija 2014. Glede na lan-skoletne predloge clanov ocenjevalnih komisij za nagrado Horus bomo dodali letos še novo kategori-jo – socialna podjetja. Študija in model merjenja dru-žbenih ucinkov socialnih podjetij Inštitut IRDO je bil marca 2014 izbran na javnem narocilu za izvedbo študije in modela merjenja družbenih ucinkov socialnih podjetij. Javno narocilo je objavilo Ministrstvo za delo, družino, social-ne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), naloge pa bodo izvedene do zacetka junija 2014. Piše: Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO Ti si metalurg. Dolga leta si se ukvarjal s „tehnicnim muzejem”. Kaj te je pripeljalo do razi-skovanju o Hutterju? Kot izobražen v naravoslovno tehnološki stroki in kot kustos za tehniško dedišcino Josipa Hutterja ni-sem imel namena raziskovati kot zgodovinar v šir-šem smislu, hotel sem ga le predstaviti po splošno znanih kriterijih kot družbeno odgovorno osebnost že v njegovem casu, ceprav takrat tega pojma še niso uporabljali, vsaj v znanstvenem smislu ne. Za-misel za to, da ga predstavim z vidika družbene od-govornosti, sem dobil v zacetku marca 2012 na 7. mednarodni konferenci o družbeni odgovornosti, ki jo je v Vetrinjskem dvorcu organiziral mariborski Inštitut za raziskovanje družbene odgovornosti IRDO. Na njej je poljski avtor prof. Zbignew Klos predstavil v svojem referatu medvojne poljske in ceške kapitaliste, ki so dokazano delovali družbeno odgovorno. Potem ko je prof. Klos koncal svoje izva-janje, sem dodal, da smo tudi v Mariboru imeli v istem obdobju izrazito družbeno odgovorno oseb-nost, Josipa Hutterja, kar je avditorij z odobrava-njem sprejel. Takrat še nisem vedel, da se je v istem obdobju kot izrazita družbeno odgovorna osebnost, primerljiva s Hutterjem, uveljavljal tudi Marko Rosner, kar je neke vrste mariborska posebnost: dva najbolj nadarjena tekstilna industrialca sta ime-la hkrati tudi visoko razvit socialni cut. Koncna odlo-citev, da bom skušal z raziskavo dokazati, da je bil Josip Hutter že v svojem casu družbeno odgovoren, je v meni dozorela cez nekaj mesecev, septembra 2012. Povzemi bistvena spoznanja o njem kot poslov-nem cloveku. Josip Hutter ne velja samo za enega najvecjih in na-posled tudi najvecjega industrialca v tekstilni panogi v Mariboru v letih pred drugo svetovno vojno, am-pak tudi za najbolj tehnološko razvitega. Proizvajal je za drugo polovico dvajsetih in za vsa trideseta leta zahtevnejše vrste blaga. Proizvodnja teh je za-htevala sicer višje stroške, zato pa je imelo njegovo blago znatno višjo prodajno ceno, tudi višjo dodano vrednost. Prav zato si je Hutter lahko privošcil pla-cevati svoje zaposlene znatno višje kot vsi ostali tekstilni industrialci v Mariboru, Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Zacel je s proizvodnjo hlacevine, ki je prinašala tedaj soliden zaslužek - bil je najpomemb-nejši proizvajalec hlacevine v Jugoslaviji, nadaljeval pa je s proizvodnjo bombaža, klota in svile. Huttrovi proizvodni prostori so vzor industrijske arhitekture. Zunanjost zgradb in urejenost prostora okrog njih dokazuje, da mu je šlo tudi za pocutje svojih zaposlenih ob zelenicah z nasadi in klopmi med delovnimi halami. Po varstvu za delo in po skr-bi za higieno je Huttrovo podjetje slovelo kot vodil- no ne samo v Mariboru, ampak tudi v celotni kralje-vini Jugoslaviji. Hutter je bil sicer mocna podjetniška osebnost; svo-je podjetje je upravljal brez družabnika, kar je bila tedaj redkost in je uvedel za tisti cas nekaj izredne-ga. Kot edini v kraljevini Jugoslaviji je v svoji tovarni uvedel neke vrste delavsko samoupravljanje in to vec kot trideset let pred njegovim uradnim uvaja-njem v socialisticni Jugoslaviji. Ustanovil je delavski svet, ki je štel 8 clanov. V njem so bili 4 delavci, 2 mojstra in 2 vodilna uslužbenca. Ta svet je spreje-mal in odpušcal delavce, jih nagrajeval ali pa grajal. Ceprav je bil odgovoren samo lastniku, je dejansko imel v tovarni vso izvršilno oblast. Pa o njem kot cloveku, ki bi mu smeli pripisati dru-žbeno odgovornost. V svojem stremljenju, kako izboljšati življenjske po-goje svojih zaposlenih, je bil Hutter prvi mariborski tekstilni industrialec. Mesecni zaslužki za njegove zaposlene so v povprecju znašali leta 1935 že nad 700 dinarjev, kar ga je uvrstilo v Mariboru in v Slo-veniji na vrh tekstilnih industrialcev, saj je v primer-javi z drugimi delodajalci dajal najvišji dnevni zaslu- žek. Prav zaradi visokih osebnih prejemkov so Huttrovi delavci imeli višji življenjski standard in so si lahko zaradi tega lahko privošcili boljšo prehrano, obutev, obleko in najem cloveka dostojnejšega sta-novanja, tudi dvosobnega. Pri tem se ni zadovoljil samo z višino zaslužka: svojim zaposlenim je olajšal nakup tekstila, konfekcije in cevljev po mariborskih trgovinah z odplacevanjem na obroke. Za njihovo višino se je dogovarjal z mariborskim trgovci. Leta 1936 je kot prvi med mariborskim tekstilnimi industrialci ustanovil pokojninski sklad pri cemer se je Hutterjeva tovarna obvezala, da bo prispevala vsako leto v sklad tolikšni znesek, kolikor so znašali skupni prispevki vseh clanov v tem letu. Sklad pa naj ne bi le omogocal starostne preskrbe, ampak so se njegova sredstva prelivala za stanovanjsko iz-gradnjo delavske kolonije na mariborskem Pobrež-ju. Da bi se zvišali sramotno nizki osebni prejemki v tedanji slovenski tekstilni industriji, je Hutter pre-dlagal, da bi vsi tekstilni delavci v kolektivni panožni pogodbi imeli enotno urno postavko oziroma enako zakonsko doloceno minimalno placo. Predlagal je, naj se doloci za vso slovensko tekstilno industrijo minimalna urna postavka 4 din na uro, saj so mnogi delodajalci placevali svoje delavce z manj kot 2 din na uro. S svojim predlogom sicer ni uspel, je pa jasno nakazal potrebo po izboljšanju položaja tek-stilnega delavstva. Iz pricevanj je mogoce razbrati, da se Hutterja ljudje s hvaležnostjo in z naklonjenostjo spominjajo kot cloveka, ki je bil dostopen in razumevajoc do vsako-gar. Tako je Hutter, po rodu kocevski Nemec, sicer pa jugoslovanski državljan, govoril v svojih obratih tekoce slovensko, ce delavci niso bili vešci nemšci-ne. Prva ta pricevanja kažejo, kako visoko je Hutter s svojo priljubljenostjo odstopal od obicajnih pred-stav o industrialcih, ne glede na to v katerem ob-dobju kapitalizma so živeli. Hutter ni bil prvi kapita-list, ki je svoje delavce placeval najbolje v svoji osnovni proizvodni panogi in tudi ni bil edini, ki je gradil stanovanja zanje, vendar so bili tudi med taki-mi ljudje z nadvse problematicnim svetovnim nazo-rom, s poslovno moralo, znacajem in z odnosom do soljudi. Bogastvo je Hutterja obvezovalo za širše hu-manitarno delovanje, ne pa da bi ga uporabljal za kazanje svoje uspešnosti in položaja v družbi. Nje-govo življenjsko vodilo je bilo: „Bogastvo mi ni privi-legij, temvec dolžnost za pomoc šibkejšim.” Tudi se ni znašal nad ljudmi okrog sebe, ne v obratu, ne do-ma in ne kod drugod. Zato ni cudno, da je še v casu najbolj trdnega socializma visela (samo ena?) njego-va portretna fotografija v enem izmed obratov (leta 1968 v adjustaži tkalnice) tovarne MTT, nastale iz njegove tovarne. Kaj je danes v Mariboru mogoce šteti med vidne pozitivne posledice njegovega delovanja? Še danes je Hutter znan zlasti med starejšim prebi-valstvom kot graditelj socialnih stanovanj. Leta 1937 je za svoje mojstre zgradil kolonijo dvajsetih dvodružinskih hiš na Pobrežju, za višje uslužbence in strokovnjake je bil v letih od 1940 do 1944 zgra-jen po nacrtih priznanih arhitektov Jaroslava Cerni-goja in Aleksandra Deva še prvi blok v Mariboru, monumentalni Hutterjev blok, ena najbolj prepoz-navnih zgradb v Mariboru. Za samo delavstvo Hutter sicer ni gradil, mu je pa z brezobrestnimi po-sojili omogocal zasebno stanovanjsko izgradnjo. Kaj bi po tvojem morali v Mariboru storiti, da spo-min na Hutterjevo družbeno odgovornost ne bi povsem zamrl? Leta 2013 je minilo 50 let od smrti Josipa Hutterja, ne da bi mu bila pri nas posvecena kakšna vecja spominska slovesnost, kaj šele konferenca z medna-rodno udeležbo na kateri bi Hutterja dostojno pred-stavili ne le kot izredno uspešnega tovarnarja, am-pak tudi kot družbeno odgovornega cloveka v naj-širšem smislu. Že v okviru osnovnošolskega šolanja bi bilo treba obravnavati Hutterja (in Marka Rosnerja!) pri spoz-navanju znamenitosti in pomembnih ljudi z mesta, v katerem ucenci živijo, prav zagotovo pa bi ju bilo treba oba uvrstiti v študijske programe, ki obravna-vajo podjetništvo, konkretno med primere dobre podjetniške prakse. Zgodbe o Hutterju (in o Rosner-ju) nikakor ne bi smeli pojmovati kot lepe paradig-me iz casa, ki je dalec za nami in ga nikoli vec ne bo. Ljudje, kot so Hutter in podobni, morajo biti vzor za prihodnost, ki naj pride cim prej. Prav zato bi bilo treba o njem napisati monografijo, ki bi zajemala vsa njegova življenjska obdobja. Enako velja tudi za Rosnerja. Družbena odgovornost v zgodovini Josip Hutter: veliki praktik neformalne družbene odgovornosti Mag. Borivojem Breže je raziskoval življenje in delo Josipa Hutterja. Z njim se je pogovarjal zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Mag. Borivoj Breže, foto: osebni arhiv Hutterjev blok Hutterjev blok, vir: http://galerija.industrijskapespot.si O Josipu Hutterju Iz Wikipedije Josip Hutter, nemški industrialec in filantrop, rojen 1889, Dolnja Briga, umrl 26. aprila 1963, Inns-bruck. Josip Hutter je bil po rodu Kocevski Nemec. V Ljub-ljani se je porocil z Elizabeto Hribar, s katero je imel potem tri otroke. Po poroki sta se preselila v Maribor, kjer je uradno prijavil svoje bivališce leta 1922. Hutter je bil ustanovitelj in solastnik mari-borske tekstilne tovarne Hutter & drug (njegov po-slovni partner in drugi lastnik je bil Richard Poche). Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1926 in je kmalu postalo eno najuglednejših, najsodobnejših in naj-bolj uspešnih mariborskih tekstilnih podjetij. Kot filantrop je postal znan po skrbi za svoje delavce. Zanje je mdr. ustanovil poseben pokojninski sklad, zgradil delavsko kolonijo na Pobrežju in sodoben stanovanjski blok v mestu. Bil je ustanovni clan najstarejšega slovenskega rotary kluba, Rotary klu-ba Maribor. Kot obcinski svetnik je pred drugo sve-tovno vojno aktivno sodeloval v mariborski obcin-ski politiki. Josip Hutter je znan po visoki kulturi bivanja. Leta 1935 pa se je vselil v sodobno mešcansko vilo, ki si jo je zgradil ob mestnem parku. Na Pohorju si je zgradil sodobno pocitniško vilo z lastno proizvod-njo elektricne energije. Leta 1945 so zakoncema Hutter zaplenili premože-nje, Josip Hutter pa je bil nekaj casa tudi zaprt. V petdesetih letih sta zakonca Hutter dobila dovolje-nje za izselitev v Avstrijo, kjer je nato Josip Hutter do smrti živel v skromnih razmerah. Zakaj ste ustanovili podjetje Moja elektrarna in kakšne storitve nudi strankam? Podjetje Moja elektrarna d.o.o. je del avstrijske gru-pacije PV Invest. PV Invset je znan predvsem po projektu udeležbe državljanov v soncnih elektrar-nah. V Avstriji so poželi ogromen uspeh. Avstrijski državljani se množicno udeležujejo soncnih elek-trarn in s tem naredijo nekaj dobrega za okolje. Ta poslovni model se prenaša v Slovenijo. Udeleženci, državljani Slovenije, lahko preko podjetja Moja elektrarna kupijo soncne panele, pri tem pa še za-služijo. Kako je podrocje soncnih elektrarn urejeno v Avstriji in kako pri nas? V Avstriji je število novo zgrajenih soncnih elektrarn vsako leto približno enako, saj je zgornja meja ome-jena. V Sloveniji take omejitve ni bilo, zato se je v leti 2011 in 2012 zgradilo nadpovprecno dosti soncnih elektrarn. Trenutno se gradnja elektrarne pri nas ne splaca. Kakšne možnosti imajo slovenski državljani za pri-dobivanje soncne energije in kako jih zakonodaja v Sloveniji pri tem podpira? Slovenski državljani imajo možnosti, da preko pod-jetja Moja elektrarna kupijo soncne panele že ob-stojecih in delujocih soncnih elektrarn. Zakonodaja zagotavlja za obstojece elektrarne visoko fiksno odkupno ceno elektrike proizvedeno iz soncnih elektrarn za obdobje 15 let. Odkup elektrike pa je zagotovljen za celo življenjsko obdobje soncne elektrarne, kar je nekje med 35 in 40 let. Iz tega vidika je naložba v soncno elektrarno sigurna in donosna. Zakaj se naj podjetje ali posameznik odlocita za soncno elektrarno? V prvi vrsti je to prispevek k obnovljivim virom energije in k okolju. Soncne elektrarne prispevajo obcutno k zmanjšanju toplogrednih plinov in ogljic-no nevtralni proizvodnji elektricne energije. Iz eko-nomskega vidika se naložba izplaca, saj je zagotov- ljen fiksen donos na vložek v višini 5 procentov. Prav tako ni casovne vezave sredstev. Udeleženec lahko kadarkoli panele proda in dobi izplacan celo-ten vložen znesek in pripadajoce obresti. Kako lahko pri tem pomagate vi? Podjetje Moja elektrarna ponuja panele soncnih elektrarn na strehi Rutar v Mariboru in Dipo v Murski Soboti. Moja elektrarna skupaj z partner-skimi podjetji iz Avstrije skrbi za nemoteno delova-nje elektrarne in nudi ustrezna jamstva udeležen-cem. Ali lahko vaša stranka s soncno elektrarno tudi kaj zasluži? Kakšen je vložek in kakšen donos? Kot že receno, se na vložek zagotavlja fiksna obrestna mera v višini 5 procentov. Pri vložku ni casovne vezave sredstev, tako da lahko kadarkoli vložen znesek za soncne panele dobi nazaj plus obresti. Kje lahko stranka pridobi vec informacij? Dodatne informacije lahko vidite na www.mojaelektrarna.si Pri vprašanjih se obrni-te na info@mojaelektrarna.si ali preko telefo-na 059 102 858. Kdo se je v Sloveniji že odlocil za namestitev soncne elektrarne in katere so najpogostejše stranke v Avstriji? Trenutno je še slaba polovica soncnih panelov na razpolago. Udeleženci kupujejo pri nas v povprecju 10 panelov, v Avstriji pa 15. Elektricna energija proizvedena iz 15 panelov ustreza povprecni pora-bi elektrike enega gospodinjstva. V Avstriji so ude-leženci v povprecju stari okoli 50 let. Vezane vloge iz bank, kjer je donosnost nizka, prenesejo na soncne elektrarne, kjer je donosnost dosti višja. Poleg tega naredijo nekaj dobrega za okolje. Kako je z obdavcitvijo dobicka, se tretira podob-no kot smo brali v primeru upokojenca, ki so mu odvzeli pokojnino, ker je imel na svoji domaci strehi majhno soncno elektrarno? Pri projektu udeležbe državljanov v soncne elek-trarne takšnih pravnih zapletov kot pri upokojencih lastnikih soncnih elektrarn ne more biti. Prav tako ni ogrožen noben vir prihodkov, na primer pokojni-na. Udeleženec, ki se odloci, da bo sodeloval v pro-jektu, posodi denar za nakup panelov, ne postane pa lastnik soncne elektrarne. Glede obdavcitve se obdavci zgolj dohodek iz obresti. Vložek ni obdav-cen. V kolikor je udeleženec fizicna oseba, se mu obracuna dohodnina od dohodka iz kapitala v viši-ni 25%. V primeru, da je udeleženec fizicna oseba, ki opravlja dejavnost, ali pravna oseba, tudi pri samem izplacilu obresti ni potrebna nobena ob-davcitev na viru. Zakaj ste se odlocili za clanstvo v inštitutu IRDO? Okoljevarstvo in družbena odgovornost sta tesno povezana. Oba imata za cilj narediti naš svet boljši za prihodne generacije. Menimo, da skupaj lahko doprinesemo vec k trajnostnemu razvoju kot vsak posamezno. Oboji gradimo na osvešcenosti držav-ljanov pri družbeno odgovornih temah. Kaj vam pomeni družbena odgovornost in kaj bi svetovali podjetjem in posameznikom, kako naj jo izvajajo? V zahodnem poslovnem svetu je družbena odgo-vornost osnovni del poslovanja in je nekaj samo po sebi razumljivega. Podjetja, katera niso aktivna pri družbeni odgovornosti, so hitro na tapeti in izgubijo pri kupcih ugled in posledicno tržne dele-že. Pri nam je družbena odgovornost v poslovnem svetu še v povojih. Zato bi morala naša podjetja vec prispevati k trajnostnem razvoju naše družbe. A. H. IRDO predstavlja svoje clane Moja elektrarna d.o.o. »Podjetje MOJA ELEKTRARNA, d.o.o., je del skupine PV-Invest, enega najvecjih upravljavcev sonc-nih elektrarn v Avstriji, ki je v zadnjih letih pripojila sedem soncnih elektrarn s skupno udeležbo v višini vec kot 20 milijonov evrov. Moja elektrarna razvija ter skupaj z lokalnimi podjetji in državljani Slovenije prevzema donosne projekte soncnih elektrarn. Vložek v obnovljive vire energije po-membno prispeva k zagotavljanju ekološkega ravnovesja, demokratizacija proizvodnje elektricne energije pa omogoca trajnostno oskrbo z elektricno energijo,« pišejo na spletni strani podjetja. O podjetju in njegovi družbeni odgovornosti smo se pogovarjali z direktorjem podjetja, gospodom Petrom Kokotom. Direktor podjetja Moja elektrarna, d.o.o., Peter Kokot Se nadaljuje... moja elektrarna Za sodelovanje v sedmem Dnevnikovem izboru naj-boljših zaposlovalcev, Zlata nit 2013, se je prijavilo 43 malih, 29 srednje velikih in 14 velikih podjetij, kar pomeni, da je bila konkurenca med malimi pod-jetji najvecja. V najboljšo sedmerico malih podjetij so se po uspe-šnosti poslovanja, ki pomeni 20 odstotkov skupne ocene, ter po rezultatih ankete o kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki jo anonimno izpolnijo zaposleni in pomeni 80 odstotkov skupne ocene, uvrstila podjetja Hair Beauty, Intera, Kompas Xnet, List, Lotric, Proevent in Trgotur. V primerjavi z zadnjimi nekaj leti torej kljub velikemu številu to-krat na novo prijavljenih malih podjetij bistvenih sprememb med finalisti ni, saj je novinec le Trgotur, ki sicer v Zlati niti sodeluje drugic. Gazele stopajo v ospredje Med sedem srednje velikih podjetij, med njimi tri delujejo na podrocju informacijskih tehnologij, je najvec novincev, saj so se v najboljšo sedmerico pr-vic uvrstili Hewlett Packard, gazele L-Tek, Mikrogra-fija in RCM ter Novartis, ki prvic sodeluje v izboru Zlata nit. Med finaliste sta se uvrstila tudi „povratnika“ Microsoft in Plinovodi. Med velikimi podjetji so se med najboljšo sedmeri-co uvrstila podjetja Adria Mobil, Droga Kolinska, Lekarna Ljubljana, McDonald's Slovenija, Simobil, SRC in Steklarna Hrastnik. Prvic je med finalisti Dro-ga Kolinska, clanica skupine Atlantic Grupa, ki sicer v Zlati niti sodeluje drugic, medtem ko sta izmed njih naziv najboljšega zaposlovalca že dobila Adria Mobil (Zlata nit 2011) in Si.mobil (Zlata nit 2009 in 2010). In katera podjetja so bila prepoznana za najboljše zaposlovalce Zlate niti 2013? Med velikimi je tretje priznanje najboljši zaposlovalec odnesel Si.mobil, ki ga sicer od 1. marca vodi Boštjan Škufca, med sred-nje velikimi je priznanje prejela prevaljska gazela RCM s Sandro Erker na celu, med malimi pa ptujska Intera, katere direktor je Peter Ladic. Droga Kolin-ska je prejela posebno priznanje za uspešno, ucin-kovito in ustvarjalno vzpostavitev organizacijske kulture po združitvi z Atlantic Grupo, družba Lek pa posebno priznanje za najboljšo zlato prakso. Med prijavljenimi prevladujejo podjetja iz Osrednje Slovenije (51), po 6 jih je z Gorenjske in primorsko-notranjske regije, iz dolenjsko-posavske regije in dravsko-pomurske jih je po 7, iz savinjsko-zasavske regije pa 9. Cetrtina podjetij je proizvodnih, skoraj 13 odstotkov jih je s podrocja trgovine, 17,5 s po-drocja informacijskih tehnologij, osem odstotkov s podrocja svetovanja. V malih ocena najvišja, v velikih najnižja V skladu z metodologijo izbora, ki v ospredje po-stavlja podjetja, ki se zavedajo pomena posame-znika za njihov razvoj in so se za zavzetost in zado- voljstvo zaposlenih pripravljena najbolj potruditi, so v vseh podjetjih najprej opravili anketiranje po vprašalniku, ki je bil razvit posebej za izbor Zlata nit, ob tem pa tudi ugotavljali uspešnost podjetij po metodi uravnoteženih kazalnikov (BSC – balanced scorecard). Izmed vseh prijavljenih podjetij v vsaki velikostni kategoriji (mala, srednje velika, velika podjetja) so nato izbrali po sedem finalistov, ki so bili izbrani po rezultatih ankete, ki tvori 80 odstot-kov skupne ocene, in po podatkih o uspešnosti po-slovanja, ki pomeni preostalo petino skupne ocene. V anketi, ki obsega 45 trditev, ki so razvršcene v se-dem vsebinskih sklopov, je tokrat sodelovalo 6413 zaposlenih, ki so kakovost odnosa med zaposlenimi in organizacijo v povprecju ocenili s 3,69, kar je ne-koliko nižje kot v Zlati niti 2012, ko je znašala 3,72, pri cemer pa ne smemo pozabiti dejstva, da v izbo-ru vsako leto sodelujejo druga podjetja in da ocene, ki jih podajo zaposleni, med seboj niso primerljive. Trditve v anketi so torej razdeljene na sedem vse-binskih sklopov: temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vloga in kakovost dela posameznika v organizaciji, znacilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, podjetnost in inovativ-nost, kakovost delovnega okolja, osebna rast in raz-voj ter custvena pripadnost zaposlenih. Zanimivo je, da so v Zlati niti izmerjene vrednosti šestih vsebin-skih sklopov nižje kot pri Zlati niti 2012, na enaki ravni je ostala samo vrednost vsebinskega sklopa Kakovost delovnega okolja, ki znaša 3,7. Najnižje je bil ocenjen sklop Osebna rast in razvoj in sicer s povprecno oceno 3,39, naj-višje pa sklop Temeljni od-nos med podjetjem in zapo-slenim, ki znaša 3,87. Vseh sedem let v Zlati niti sodeluje 13 podjetij, med-tem ko se je temu nacional-nemu izboru najboljših za-poslovalcev tokrat prvic pri-družilo 19 podjetij. Najvišjo oceno kakovosti odnosa med zaposlenim in organiza-cijo so dali zaposleni v malih podjetjih in znaša 4,14, kar je obcutno vec od povprec-ne ocene v Zlati niti 2013, ki je 3,69. V srednje velikih podjetjih je povprecna oce- na že nižja in le malo nad povprecjem, znaša pa 3,83. V velikih podjetjih pa je bila najnižja in pod povprecjem izbora, saj je znašala 3,52. Nadgradnja z interaktivno konfe-renco Sedem let izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit, ki z anketo med zaposlenimi, ki meri kakovost od-nosa med zaposlenimi in organizacijo, pomeni ne le unikaten medijsko-raziskovalni projekt, pac pa tudi najvecjo tovrstno raziskavo v tem delu Evrope, v kateri je do sedaj sodelovalo 54.537 zaposlenih, je Dnevnik s partnerji letos nadgradil z interaktivno konferenco, posveceno pridobivanju novih znanj in izmenjavi dobrih praks. Sedem let sodelovanja je tako Dnevnikovi ekipi kot tudi partnerjem prineslo veliko izkušenj in še vec senzibilnosti za potrebe podjetij, nov izbor Zlate niti pa bo vnovic stekel septembra letos, ko se bodo podjetja že lahko za-cela prijavljati v Zlato nit 2014. Nadgradnja Zlate niti je bila torej interaktivna kon-ferenca s predavanjem Deirica McCanna, predsta-vitvami zlatih praks in vozlišci, kjer so kadroviki in njihovi sodelavci iskali rešitve za krepitev zlate niti v podjetjih. „Sodelovanje BB Svetovanja in družbe Bisnode je prineslo odlicne rezultate, saj je bilo mreženje uvod v vozlišca, ki so ob izjemno motivi-ranih udeležencih prinesla konkretne rešitve na izzive zaposlovalcev. BSN-mreženje smo nadgradili in ga uporabili kot pomemben prvi korak v procesu iskanja rešitev pri podrocjih, s katerimi imajo glede na rezultate Zlate niti 2013 podjetja najvecje izzive,“ pojasnjuje Kseni-ja Špiler Božic iz BB Sve-tovanje. Udeleženci so na vode-nem mreženju med seboj izmenjali informacije in dobre prakse na temo, ki so jo v drugem koraku obdelovali v vozlišcih. S tem so mreženju dodali novo vsebino in vozlišca maksimalno izkoristili za skupno viharjenje možganov in iskanje reši-tev za izboljšanje izpo-stavljenih tematik. Vsako vozlišce je izpostavilo glavne izzive najslabše oce-njenih podrocij in v naslednjem koraku iskalo kon-kretne in prakticne rešitve. S kratko predstavitvijo so svoje rešitve delili z drugimi udeleženci, tako da so vsi dobili uporabne ideje in nasvete, ki jih lahko takoj uporabijo v praksi v svojih podjetjih. Kaj je Zlata nit Zlata nit je medijsko-raziskovalni projekt družbe Dnevnik, ki je zaživel v letu 2007. Kot eden osred-njih medijev v Sloveniji casnik Dnevnik s promocijo podjetniške inovativnosti, primerov dobrih praks na podrocju zaposlovanja ter kakovosti delovnih mest nosilce uveljavlja kot zgled in navdih poslovnega in širšega okolja. Z medijsko-raziskovalnim projektom Zlata nit – izborom najboljšega zaposlovalca, želijo vplivati na dinamicen razvoj zaposlenih in organiza-cij ter prispevati h konkurencnosti slovenskega gospodarstva. Naloga projekta je poiskati vrhunsko slovensko podjetje 21. stoletja, v katerem imajo za-posleni možnost realizirati svoje talente ter z njimi prispevati k uspehu organizacije na globalnem trgu. Išcejo podjetje, ki je lahko zgled in navdih sloven-skega gospodarstva, družbo, ki je z vidika ustvarjal-nega, uspešnega in ucinkovitega razvoja zaposlenih in organizacije najboljši zaposlovalec. V izbor se podjetja prijavljajo sama, med najboljše zaposloval-ce pa se uvrstijo podjetja na temelju ankete, ki jo izpolnijo njihovi sodelavci in ki pomeni 80 odstotkov celotne ocene, ter podatkov o poslovanju. Podjetja, ki so v Zlati niti vseh sedem let V Zlati niti je v sedmih letih izbora sodelovalo 287 razlicnih podjetij, vprašalnik pa je skupno izpolnilo 54.537 zaposlenih. Vseh sedem let v Zlati niti sode-luje in se uvršca na seznam najboljših zaposlovalcev 13 podjetij: BDO EOS Revizija, Bisnode, Blažic, robni trakovi, Cetrta pot, Elektroncek, Elvez, Infotehna Skupina, MDM, Metal Ravne, Microsoft, mimovrste (pravilno je, da je ime podjetja z malo zacetnico, op, av.), S&T Slovenija in Si.mobil. Zlata nit 2013 Najboljši zaposlovalci vztrajajo Za sodelovanje v sedmem Dnevnikovem izboru najboljših zaposlovalcev, Zlata nit 2013, se je od-locilo 86 podjetij, med katerimi so prevladovala mala podjetja z do 50 zaposlenimi, že tradicional-no pa je najmanj velikih podjetij z vec kot 250 zaposlenimi. Piše: Jana Petkovšek Štakul Najboljši zaposlovalci in prejemniki posebnih priznanj: Boštjan Škufca, Simobil, Nataša Bazjak Cristini iz Droge Kolinske, Peter Ladic iz Intere, Sandra Erker iz RCM in dr. Darja Fercej Teme-ljotov, vodja inovacij in izboljšav v Leku. Foto: Anže Furlan Celovit pogled na razvoj organizacije in zaposlenih Najvecja dodana vrednost izbora je raziskava med zaposlenimi, ki je neke vrste ogledalo pod-jetju, saj dobi jasno informacijo, kje pri vodenju in razvoju sodelavcev dela dobro in kje so še možnosti za razvoj. Zlata nit podaja celovit po-gled na razvoj organizacije in zaposlenih v po-vezavi z uspešnostjo poslovanja, je torej vec kot samo HRM-raziskava. Njena prednost je tudi osredotocenost na zaposlene in ne le na me-nedžment, zaposlenim omogoca kakovostno odlocanje o svoji zaposlitvi in spodbuja razvoj konkurencnih posameznikov, ob vsem tem pa skrbi za ozavešcanje pomena kadrovske stroke. V vozlišcih so ob drugih temah udeleženci izpo-stavili tudi pomanjkanje podpore vodstva razvo-ju kadrov. Zato je bila v prvi vrsti dobrodošla za-veza, ki so jo na dogodku dali v podpis vodstvu, in dobili tudi njihovo zavezo, da jih bodo pri za-stavljenih korakih podprli. Zlata nit v številkah Vseh sedem let je v Zlati niti sodelovalo * 287 razlicnih podjetij, na vprašalnik pa je odgovorilo * 54.537 zaposlenih. * 19 podjetij je v Zlati niti 2013 sodelovalo prvic * 13 podjetij v Zlati niti sodeluje vseh sedem let * 4,14 je bila ocena, s katero so ocenili kako-vost odnosa med zaposlenimi in organizacijo v malih podjetjih v Zlati niti 2013 * 3,69 je povprecna ocena kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki so jo podali zaposleni v vseh podjetjih, ki so sodelovala v Zlati niti 2013. * 55 % vprašanih je bilo moških * 45 % vprašanih je mlajših od 36 let. Top in flop trditve Zlate niti 2013 Najvišje ocenjene trditve Zavedam se vpliva svojega dela na delo sode-lavcev. Razporeditev delovnega casa mi ustreza. Jasno mi je, kaj se pri delu pricakuje od mene. Vesel-a sem, ko sodelavcu nekaj uspe. Najnižje ocenjene trditve Pri delu, ki ga opravljam, pridejo do izraza sa-mo nekatere moje sposobnosti. V zadnjem letu sem imel-a pogovor o mojem napredku. V zadnjem mesecu sem od nadrejenega dobil-a priznanje ali pohvalo za dobro delo. Vsako vozlišce je izpostavilo glavne izzive najslabše ocenje-nih podrocij. Foto: Anže Furlan Odnosna prilagoditev in fokusiranost na ucinkovite time Dr. Mel Gill, avtor vec mednarodnih uspešnic, psihoterapevt, NLP praktik, svetovalec mednaro-dnih korporacij, producent filma, hermecist, se je odzval povabilu mag. Natalie C. Postružnik, ustanoviteljice in direktorice Nikrmane, ter v zacetku aprila predaval približno dvesto ljudem v Ljubljani in na Ptuju. Na osnovi pogovora z dr. Gillom pripravila mag. Natalie C. Postružnik Nekaj pomembnih spoznanj: 1. Ko svetujem generalnim direktorjem in vrhnje-mu menedžmentu o stvareh, ki se dotikajo njihove ucinkovitosti in razvoja tega, kar želijo uresniciti in razviti znotraj svojega podjetja, opažam nekaj skupnih elementov. Ceprav imajo ti vodje na voljo izjemne strategije, kako sprejemati odlocitve, ce-prav imajo sposobnost ustvariti izjemne in ucinko-vite time, tista želja, ki jih poganja naprej, temelji izkljucno na njihovi sposobnosti videti pot tam, kjer vecina vidi le prepreke. Prisluhnejo notranje-mu vodniku, ki je videti, kot da temelji sam na sebi in ni odvisen od zunanjih dejavnikov. So usmerjeni k rešitvam in obravnavajo problem kot priložnosti, da uberejo novo pot ali/in ob tem locijo tiste, ki niso dovolj ucinkoviti, od tistih, ki so. 2. Ljudje potrebujejo oprijemljive dokaze svoje ucinkovitosti. Zato kazalci uspešnosti temeljijo na kvantitativnih analizah in ne na kvalitativnih refe-rencah. Prvo spoznanje enostavne psihologije je, da je posameznik, ki zna vizualizirati svoj napredek in spremljati svoj razvoj v povsem konkretnem smislu, bistveno bolj naklonjen uporabi lastne energije pri premagovanju ovir, ki se pojavljajo na poti, ki jo je ta posameznik izbral. Po drugi strani pa lahko krati spremljamo tudi povecanje produktivnosti in zmanjšanje absentizma v podjetjih, ki porocajo o “srecnejših” zaposlenih. Tako bi lahko rekli, da je “sodnik” še vedno tam nekje zunaj in presoja o spo-sobnosti generalnih direktorjev in njihovih osebno-stih ter vplivu obojega na subjektivne spremembe zaposlenih v podjetju. 3. Odnos posameznikov in “odnosna prilagodi-tev” (“attitudinal acclimatization”) sta kljucna de-javnika, ki vplivata na uspeh posameznega podje-tja. Oboje se zacne na vrhu z generalnim direktor- jem/predsednikom uprave in njegovim/njenim timom ter se spušca po lestvici navzdol vse do lini-je oddelcnih vodij. Oboje je pravzaprav nosilec vi-zije in poslanstva, ki postaneta moto – ne le praz-na beseda, ampak s srcem doživeto obcutenje vsa-kega zaposlenega. 4. Najboljši možgani bistveno zmanjšajo cas, ki ga porabimo za spodbujanje uspešnosti podjetja ali za povecanje tržnega deleža. Einstein je dejal, da ne moremo rešiti težave z istim nacinom razmišljanja, kot smo ga povzrocili, Bill Gates pa je dejal, da lah-ko kupi 1700 doktorjev znanosti, da delajo zanj, ce-prav ni koncal fakultete. Izjemno pomembno je po-vezati levo in desno polovico možgan, razmišljati lateralno, vsak dan reševati lateralne uganke, saj s tem treniramo možgane. Možgani so kot mišice – ce jih treniramo dnevno, nam bodo bistveno bolje služili! 5. Sicer nisem pristaš “instantnega” reševanja te-žav – ampak obstajajo nekatere “vecne” resnice, npr. o zakonu privlacnosti, zakonu misli, zakonu nasprotij in tako naprej. Ti zakoni so že zelo stari, izhajajo iz hermecistike in so jih dokazali in doka-zovali mnogi izjemni posamezniki. V svojih knjigah pišem tudi o njih, npr. v Nenavadnem umu (ki bo v slovenšcini izšel pod okriljem Nikrmane že maja letos) – uporabljam jasne napotke in poskušam z enostavnimi “navodili” – kar lahko ljudje naredijo sami za svoje boljše pocutje, vecjo storilnost in uspešnost. 6. Vaja …vaja … vaja. Trdo delo je kljuc do odlicno-sti. Ni druge poti. PRIPRAVLJAMO Intenzivna delavnica – Izkoristite potenciale – uporabite talente – kjer bodo v praksi uporabljeni izsledki študij dr. Mela Gilla in drugih aktualnih raziskav ter spoznanj – bo v Mariboru potekala 16. maja, v Ljubljani pa 23. maja. V štiriurni delavnici bodo udeleženci (število mest je zaradi intenzivnosti dela omejeno), spoznali, kako . izkoristiti svoje potenciale in odkriti, kaj dejansko ste in kaj želite v poklicnem (in zasebnem) življenju (ce to sploh še lahko locimo)? . upravljati z darovi najboljših talentov med sodelavci? . izboljšati tisto, kar podzavestno hocete, pa še niste ozavestili? . odkriti najvecje težave, ki vam stojijo na poti, ter jih odpraviti? . uspešno uporabiti vzvode, da bodo timi in ljudje okrog vas sledili vašim pricakovanjem in željam? Delavnico bodo vodile vrhunske strokovnjakinje mag. Natalie C. Postružnik, certificirana poslovna coachinja, Nives Cvikl, individualna življenjska svetovalka, in Anita Hrast, direktorica IRDO. Pomembno: clani IRDO in udeleženci dogodka prejmejo delavnico za kar 20 odstotkov ceneje! Prijavite se že zdaj in si zagotovite svoje mesto. Vec na: spletnem mestu Nikrmana.eu. Se nadaljuje... NENAVADNI UM Knjigo Nenavadni um lahko bralci IRDO Mozaika do 20. maja narocijo za samo 27,10 EUR (cena knjige je 39,90 EUR) na naslov: nata-lie@nikrmana.eu. Izšla bo konec maja 2014. KAKO NAZAJ NA KONJA? Naenkrat ste opazili, da: . tim ne deluje tako, kot bi moral; . imate nenehne »konflikte« z ljudmi okoli sebe; . ljudje le težko razumejo, kaj jim želite povedati ali kakšne naloge jim predate; . vaši podrejeni ne znajo izpolniti dogovorjenih nalog; . vaš tim ne deluje kot tim, ampak kot »razštelan klavir«; . vam zmanjkuje casa za opravljanje vseh nalog; . vaši sodelavci ne znajo postaviti prioritet dela; . dinamika opravljanja nalog ni pravilna; . vodijo napacni ljudje V svetu izjemno priznana in ucinkovita metoda je coaching s konji. Coaching sam po sebi je ucinkovit v 98-% primerov; coaching s konji pa za 3-krat pospeši udejanjanje zastavljenih, merljivih ciljev. V Sloveniji smo prvi in edini, ki na ta nacin izvajamo delavnice za time, posameznike, srednji in vrhnji menedžment. Pridružite se nam. Kako poteka? . najprej izvedemo coaching pogovor z vsakim posameznikom, da definiramo pravi izziv (ne tistega, ki ga vidimo na prvi pogled); . nato izvedemo 3x2-urni coaching s konji; . po vsakem tovrstnem srecanju izvedemo evaluacijsko srecanje, na katerem spremljamo udejanjanje zastavljenih ciljev in spremljamo dinamiko sprememb; . po koncu prejmete kratko porocilo z bistvenimi ugotovitvami in priporocili. Kje so spremembe? Zgodijo se globinske spremembe, ki pustijo trajne ucinke in rezultate – izboljša se osebna dinamika, timsko sodelovanje in stili vodenja – postanete ucinkovitejši in uspešnejši. Želite vedeti vec? Pišite nam na natalie@nikrmana.eu ali poklicite na 040 808 999. Projekt Venus Piše: Dragica Marešic, dipl. socialna delav-ka Projekt Venus je organizacija, ki predlaga izvedljiv nacrt za preoblikovanje družbe, celosten globalni družbeno-gospodarski sistem imenovan Gospodar-stvo osnovano na virih. Nacrt, ki se zavzema za mi-ren trajnostni razvoj globalne civilizacije, zacrta al-ternativo, kjer cloveške pravice niso le besede na papirju, ampak nacin življenja. Projekt Venus ne predstavlja prihodnosti, kakšna naj bi bila, ampak kakšna bi lahko bila, ce uporabimo svoje dosedanje znanje za dosego trajnostne civilizacije novega sve-ta. Klice po preoblikovanju naše kulture, v kateri prastari problemi, kot so vojna, revšcina, lakota, dolg in nepotrebno cloveško trpljenje niso samo nepotrebni, ampak so popolnoma nesprejemljivi. Karkoli manj od tega bi privedlo v nadaljevanje pro-blemov današnjega sveta. Projekt predstavlja alternativno vizijo trajnostno naravnane nove svetovne civilizacije, ki bi bila dru-gacna od kateregakoli politicnega, gospodarskega ali družbenega sistema, ki je kdaj obstajal. Predvide-va cas v bližnji prihodnosti, v katerem bodo denar, politika, zasebni in nacionalni interesi postopno opušceni. Ceprav se ta vizija morda zdi idealisticna, je zasnovana na podlagi desetletij preucevanja in eksperimentalnega raziskovanja. Zaobjema celoten spekter, od izobraževanja, transporta, cistih virov energije do celovitih mestnih sistemov. Mnogo ljudi verjame, da so za trajnostno globalno družbo potrebni boljši eticni standardi in uveljavitev mednarodnih zakonov in sporazumov. A cetudi bi v svetovne vlade izvolili najbolj eticne ljudi na svetu, bi imeli brez zadostnih virov še vedno mnoge od današnjih problemov. Dokler vecino zemeljskih vi-rov nadzira pešcica držav in je najpomembnejše do-seganje dobickov, bo vedno prevladal enak cikel dogodkov. Ob razmahu globalnih izzivov in znan-stvenih informacij imajo narodi in posamezniki skupne težave, ki presegajo državne meje. Prenase-ljenost, pomanjkanje energije, globalno segrevanje, onesnaževanje okolja, pomanjkanje vode, ekonom-ske katastrofe, širjenje neustavljivih bolezni in avto-matizacija vse vec poklicev so grožnje vsakemu od nas. Ceprav se mnogi ljudje trudijo omiliti te težave, bodo naši družbeni in okoljski problemi ostali ne-premagljivi, dokler financni interesi in nekaj mocnih narodov ohranjajo nadzor nad vecino svetovnih vi- rov, ki jih tudi najvec porabijo, in dokler prevladuje monetarni sistem. Ce res želimo rešiti mednarodne in družbene probleme, moramo razglasiti Zemljo in vse naravne vire kot skupno dedišcino vseh ljudi sveta. Zemlja je bogata in naravnih virov je v izobilju. Naša navada, da vire razdeljujemo s pomocjo denarja, ni vec relevantna in je kontraproduktivna za naše pre-živetje. Danes poznamo mnoge visoko napredne tehnologije, a naš gospodarski in družbeni sistem ni sledil razvoju tehnoloških zmožnosti. Brez težav bi lahko ustvarili svet obilja za vse brez služenja in dol-gov, ki bi temeljil na nosilni kapaciteti Zemljinih vi-rov. Z inteligentno in humano uporabo znanosti in tehnologije bi ljudje na zemlji skupaj usmerjali in oblikovali prihodnost ter hkrati ohranjali naravno okolje. Denarja za take cilje nimamo dovolj, vseka-kor pa je zanje dovolj samih naravnih virov. Avtor Projekta Venus, g. Jacque Fresco, je deloval na razlicnih podrocjih kot inovator in oblikovalec od biomedicinskih inovacij do celostnih družbenih sistemov. V Projektu Venus se odraža višek življenj-skega dela g. Fresca: integracija najboljše tehnologi-je in znanosti v obširen nacrt za novo družbo, v ka-teri je najbolj važna skrb za cloveka in naravo. Gre za globalno vizijo in upanje za cloveško prihodnost v tej tehnološki dobi. Na voljo je pomemben doku-mentarni film z naslovom Nacrt za prihodnost (Future By Design), h katerem so predstavljeni nacr-ti, življenje in filozofija g. Fresca. G. Fresca in Projekt Venus najdete tudi v filmu Zeitgeist Addendum ustvarjalca Petra Josepha. Posneti so še filmi Pro-jekt Venus: Preoblikovanje družbe, Dobrodošli v prihodnost, Morska mesta, Avtomatizacija gradnje stavb, Oblikovanje prihodnosti in Raj ali opustoše-nje. G.Jacque Fresco je s sodelavko obiskal vec deset držav po svetu, leta 2010 je gostoval tudi v Sloveniji v Cankarjevem domu. Za njegov obisk je zaslužno Društvo za trajnostni razvoj Duh casa, ki ga vodi iz-reden clovek-humanist Matjaž Ugovšek. Viri: www.duh-casa.si/o-nas/projekt-venus/ groups.google.com/forum/#!topic/duh-casa/vmP0euJe40, O društvu MED Društvo za kreativni samorazvoj MED smo ustano-vili v Lenartu, leta 2001, ker nas je bilo nekaj ta-kih, ki smo ustvarjali na razlicnih podrocjih, med drugim smo pisali knjige a se nismo videli v klasic-nem kulturnem društvu. Med ustanovitelji je bila, takrat 64 letna Angela Fujs, ki je izdala svoj knjižni prvenec Šolska pot, tej je sledilo še šest njenih knjig proze in poezije. V prvem desetletju smo se ukvarjali predvsem z izdajo knjig in njihovim predstavitvami in pripravili nekaj razstav likovnih in oblikovalskih del. Odme-ven je bil tudi izid knjige Mavricni vodnik po poteh samospoznavanja in angelskih kartic, imenovanih Mavricne podobe, avtorice Angeline Premdehar. V letu 2010 smo Društvo preselili na Ptuj in kon- cem lanskega leta odprli prostor v starem mest-nem jedru ob Dravi in ga poimenovali (O)srecevalnica, ki služi kot informacijska tocka, v njej prirejamo medita-cije, delavnice za oseb-nostno rast, predavanja, razstave in na voljo je majhna 'bukvarnica' knjižnih in video del na-ših clanov. Spoznajmose.com Oddaja Spoznaj-mose.com je nastala pred štirimi leti, torej je doživela nedavno svojo 200 premierno objavo. Vsebinsko posega na raz-licna življenjska podrocja, z namenom spoznavanja novih stvari, medsebojnega spoznavanja in kar je kljucno, spoznavanja samega sebe. Avtorica Ange-lina Premdehar je kot novinarka, samostojna ustvarjalka, scenaristka po dobrem poldrugem de- setletju dela za potrebe nacionalne televizije in njenega regionalnega programa v Mariboru, za-cutila potrebo po tovrstni obliki dela, socasno se je soprog Roman Prehar usposobil kot snemalec in pogodbeno zaposlil v isti TV hiši. Nekako logic-na posledica je bila samostojna oddaja h kateri sta pritegnila mnoge soustvarjalce. Oddaja je tako dobila svoj programski prostor na sporedu Televizije Maribor, vsak petek po 22.00 in znova v nedeljo in ponedeljek med 15.00 in 16.00, socasno si je oddajo mogoce ogledati tudi na svetovnem spletu. Povezava je na www.spoznajmose.com ali direkt-no prek RTVSLO-Televizija Maribor. Oddaja se tesno povezuje z društvom MED. Pod njegovim okriljem namrec deluje Klub soustvarjalcev odda-je, njegov namen je v zagotavljanju tako vsebin-ske, kot delno tudi materialne osnove za ustvar-janje. V oddaji sodelujejo poznavalci, strokovnja-ki in ljudje z neposredno izkušnjo. Skozi posame-zne rubrike gledalce obvešca in ozavešca, svetuje in spodbuja k temu, da v sebi odkrivajo svoje ustvarjalne danosti in si na razlicnih podrocjih pomagajo sami in cutijo potrebo po delitvi in so-ustvarjanju. Clovekov samorazvoj in osebna odgovornost Samorazvoj doživljam kot nenehno samospozna-vanje, odkrivanje in odpravljanje vzrokov za 'neuspehe' in nezadovoljstvo pri sebi in presega-nje le tega skozi razlicne oblike in metode dela na sebi, za preseganje že doseženih ciljev in za-stavljanje vedno novih, pri katerih odkrivamo napredek tako v zavedanju in razumevanju tega, kar se nam v življenju dogaja. S tem nehamo is-kati rešitve in odgovornost drugih, preprosto se vprašamo, zakaj smo tukaj, kaj je naša naloga, kje lahko mi pomagamo sebi in drugim … Prebujanje in osvešcanje posameznika Prav skozi vse omenjene aktivnosti, vsebine od-daje in aktivnosti v Društvu, skrbimo za naš pri-spevek k prebujanju in osvešcanju posameznika (najprej sebe samih), odkrivanju notranjih moci, skritih ustvarjalnih talentov, razlicnih oblik sa-mopomoci in samozdravljenja, odgovornosti za sonaravno celostno zdravje, bolj zdravo prehra-no, prehransko samooskrbo, trajnostno ravna-nje z okoljem, velik poudarek je na ponovni upo-rabi, zmanjšanju odpadkov in racionalni rabi vseh vrst virov in pravilnem in pravicnem vre-dnotenju vloženega dela. Že tretje leto sodeluje-mo pri zaposlovanju prek projekta Javnih del. Trenutno izvajamo program 'Pomoc pri razvoju in pospeševanju podjetništva'. V maju pripravlja-mo z našimi soustvarjalci delavnice – usposablja-nja promotorjev naših aktivnosti in možnosti iz-menjave aktivnosti. Težje zaposljivi bodo tako dobili priložnost sode-lovanja v naših programih in pridobili s tem nove možnosti (samo)zaposlitve. Delujemo povezovalno Vsa leta delujemo povezovalno. K sodelovanju vabimo vse, ki delujejo v istem duhu in vidijo skozi naše aktivnosti priložnost zase, pri tem pa so jim blizu vrednote: pomaganje, spodbujanje, povezovanje, delitev, 'srcni marketing' … sous-tvarjanje in dogovarjanje v smislu trajnega in skladnega razvoja vseh, kar je edini pogoj za traj-ni uspeh in sreco posameznika. V zadnjem casu dajemo vecji poudarek tudi na tako imenovani poslovni uspešnosti, se nenehno ucimo in spodbujamo drug drugega z zaveda-njem, da je denar, oziroma zaslužek posledica in ne namen. A. H. Skupaj na poti kreativnega samorazvoja Z Angelino Premdehar smo se pogovarjali o Društvu za kreativni samorazvoj MED, o oddaji Spoz-najmose.com in o (O)srecevalnici, katerih rdeca nit je osebna odgovornost in samorazvoj posame-znika. Se nadaljuje... DO v Sloveniji Znani so finalisti 2. nagrade družbeno odgovornih podjetniških praks Ocenjevalna komisija je 24. aprila 2014 je razgla-sila finaliste 2. nagrade družbeno odgovornih podjetniških praks za partnerstva, inovacije in spremembe. V kategoriji velikih podjetij so se v finale uvrstila 3 podjetja, v kategoriji majhnih oziroma srednje velikih podjetij pa 5 podjetij, ki jim je komisija dodelila najvec tock. Razglasitev zmagovalcev v obeh kategorijah bo 12. maja 2014 na Bledu. Na razpis so se lahko prijavila podjetja v sodelovanju z najmanj enim nepodjet-niškim deležnikom (partnerjem), kar predstavlja inovativen koncept na podrocju družbeno odgo-vornih nagrad, ki se navadno osredotocajo le na posamezna podjetja kot samostojne akterje. Tu-di letos je castni pokrovitelj nagrade dr. Janez Potocnik, evropski komisar za okolje. V kategoriji velikih podjetij so se v finale uvrstili: Ljubljanske mlekarne, d. d. s projektom Racunal-niške simulacije potencialnih funkcionalnih pre-hranskih dodatkov - lovilcev kemijskih karcino-genov, Si.mobil d.d. s projektom Žur z razlogom - Služba me ne išce in UniCredit Banka Slovenija d.d. s projektom Dolgoletno partnerstvo z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. V kategoriji majhnih oz. srednje velikih podjetij pa so se v finale uvrstili: CareDesign, sistemi po-vezovanja, d.o.o. s projektom Nacionalna tocka za starejše MATijA, Jazon d.o.o. s projektom Raz-voj zelene socialne franšize eTRI, Microsoft d.o.o. s projektom Simbioza med generacijami, SVET VMES, arhitekturno projektiranje, d.o.o. s projektom Vabilo k ucenju in igri _ Projekt pre-nove obstojecih izobraževalnih ambientov in ŠS storitveno podjetje d.o.o. s projektom "Moje izkušnje". Namen nagrade je izpostaviti najboljše sloven-ske projekte s podrocja družbene odgovornosti in s tem povecati izmenjavo najboljših praks. Na-grada je osredotocena na uspešna partnerstva med podjetjem ter najmanj enim neprofitnim deležnikom. Posebna pozornost je namenjena inovacijam z namenom spodbujanja podjetij pri ustvarjanju inovativnih rešitev za naslavljanje trajnostnih vprašanj. Projekt izvaja Mreža za družbeno odgovornost Slovenije v sodelovanju s CSR Europe ter sloven-skimi partnerji: AmCham - Ameriška gospodar-ska zbornica v Sloveniji, CNVOS - mreža sloven-skih nevladnih organizacij, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi, UNGC Slovenija in Združenje delodajalcev Slovenije. Vec infor-macij. Družbena odgovornost podjetij: Dobro odtehta stroške Mednarodni center za promocijo podjetništva je skupaj z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljublja-ni 24. aprila 2014 organiziral prvo letno srecanje v seriji srecanj, poimenovano Družbena odgo-vornost podjetij: Dobro odtehta stroške. Medna-rodni govorniki so raziskovali slednje teme: glo-balna vloga DOP in razlicni pristopi k njej, razlic-ne spodbude za DOP, vloga inovacij v izboljševa-nju DOP in financni uspešnosti, merjenje in po-rocanje vplivov DOP, in podobno. Vec informacij o govornikih in poteku konference je na voljo tukaj. Zeleni inkubator Slovenski razvojni svet je v sodelovanju Z Držav-nim svetom v torek, 8. aprila, v izvedel strokovni posvet z naslovom Mednarodni zeleni inkubator s predstavitvijo prototipne zgradbe zelenega in-kubatorja in trajnostnega nacina prebivanja. Soavtorji projekta menijo, da je mogoce doseci višjo kakovost poslovnega in družinskega življe-nja, povecati podjetniško ustvarjalnost, znižati poslovne in družinske stroške in prepreciti eko-loško samounicevanje cloveštva, ce si življenje organiziramo tako, da delamo in stanujemo v isti ali bližnji zgradbi ter si mimogrede sami zase v urbanem naselju na sonaravni nacin pridelamo svežo zdravo zelenjavo in sadje, pri lokalnih kmetovalcih pa organizirano nabavljamo veliko vecino druge zdrave sveže hrane. Celoten posvet je bil posnet in je dosegljiv tukaj. DO v EU in po svetu Evropski parlament sprejema di-rektivo o nefinancnem razkritju Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS glede razkritja nefinancnih informa-cij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin naj bi bila kmalu sprejeta. Z dokoncnim oblikovanjem in sprejetjem te direk-tive EU prihaja tudi cas, ko bo potrebno zagoto-viti njeno ucinkovito in uspešno izvajanje, tudi s pomocjo nadaljnjega sodelovanja z institucijami EU in nacionalnih vlad. Inštitut IRDO je clan Mre-že CSR Europe, ki se zavzema za implementacijo te direktive v praksi. Direktiva o razkritju nefi-nancnih informacij se nanaša zlasti na velika podjetja, ki naj bi po novem porocala tudi o nefi-nancnih informacijah o poslovanju podjetja (npr. okoljske, družbene). V CSR Europe nacrtujejo vec aktivnosti v sodelovanju z organizacijami Global Reporting Initiative (GRI), International Integrated Reporting Council (IIRC) in World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), pridružuje se jim po svojih moceh tudi inštitut IRDO. Pomembno je, da bodo vlade, podjetja in vlaga-telji dobro usklajeni s to direktivo in znali izkori-stiti prednosti, za boljšo poslovno uspešnost in trajnost v prihodnjih letih. V ta namen organizi-rajo konferenco z naslovom Get your company ready for a new era in European Non-Financial Reporting, ki bo 8. maja 2014 v Bruslju. Pripravite svoje podjetje na nefi-nancno porocanje Nova direktiva Evropske komisije o nefinancnem porocanju za mnoga velika podjetja predstavlja spodbudo k pripravi porocila in porocanju o nefi-nancno uspešnosti podjetja. Prav zato CSR Euro-pe 8. maja 2014 v Bruslju v prostorih podjetja Solvay organizira konferenco, na katerem bodo podjetjem predstavljene spremembe na podro-cju evropskega porocanja. Konferenca bo odlic-na priložnost, da podjetja dobijo odgovore na vprašanja o boljšem upravljanju trajnosti in po- rocanju o tem, da spoznajo dobre primere vodil-nih podjetji, ki že imajo vgrajeno integrirano upravljanje sistemov in se opremijo s prakticnimi orodji in okvirji za uspešno izvedbo porocila. Konferenca je del serije Vrednotenje in izboljše-vanje upravljanja trajnosti, ki jo organizira CSR Europe. Prijave in vec informacij. Pricelo se je javno posvetovanje o Strategiji DOP 2011-2014 Namen tega javnega posvetovanja je pridobiti povratne informacije o dosežkih, pomanjkljivo-stih in prihodnjih izzivih dejavnosti Evropske Ko-misije na podrocju družbene odgovornosti pod-jetij. V posvetu lahko sodelujete vse do 15. avgu-sta 2014. Za vec informacij in sodelovanje v raz-pravi obišcite stran Evropske komisije. Izziv odgovornega bancništva –priložnost za oceno stopnje etic-nosti in odgovornosti financnih inštitucij The IEB, Instituto de Estudios Bursátiles, je obja-vil prvo mednarodno iniciativo za bolj odgovo-ren financni sistem. Z izzivom želijo spodbuditi svetovne financne strokovnjake, da pošljejo svo-je predloge za izboljšanje bancnih praks. To je priložnost za gradnjo svetovnega eticnega siste-ma, v katerem so bancni strokovnjaki obvezani k družbenemu razvoju. Nekatera izmed podrocij, na katerih lahko zainteresirani sodelujejo: fi-nancna integracija, DOP aktivnosti, izboljšave v strategiji dobrega upravljanja banke, izdelava indikatorjev za merjenje stopnje eticnosti in od-govornosti financnih inštitucij. Najboljša iniciativa bo nagrajena s štipendijo za magisterski študij Odgovornega bancništva na IEB in WSBI, on-line programa v anglešcini, ki jo univerza izvaja v sodelovanju z londonsko šolo London School of Economics Custom Program-mes Division. Vse zainteresirane vabijo, da oddajo svoje pre-dloge do 11. maja. Vec informacij. Gradimo socialno podjetje Projektni partnerji SEA – Agencija za socialno ekonomijo, vabijo na brezplacno izkustveno de-lavnico Gradimo socialno podjetje, ki je name-njena vsem, ki imajo že izoblikovano socialno podjetniško idejo in želijo skupaj s strokovnjaki na podrocju strateškega nacrtovanja, financ, rav-nanja s cloveškimi viri, trženja in promocije, pre-veriti njeno izvedljivost. Program je sestavljen iz teoreticnega in prakticnega dela: v prvem delu bodo predavatelji predstavili najpomembnejša izhodišca, vsak iz svojega podrocja, v drugem delu pa bodo udeleženci skupaj s svetovalci pri-pravili študijo izvedljivosti svoje socialno podjet-niške ideje. Delavnici bosta potekali: 7.5.2014 v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, oddelek za agronomijo (druga stavba)) in 8.5.2014 v Novi Gorici (Hotel Perla). Prijavnica. Vec zdravja na delovnem mestu Štajerska gospodarska zbornica 9. maja 2014 organizira brezplacno delavnico v okviru Regij-skega sveta za razvoj cloveških virov. Na delavni-ci bodo predstavljene obveznosti delodajalcev, promocija zdravja v praksi, kjer boste izvedeli, kako izvajati program promocije po meri podje-tja, videli konkretne primere iz prakse in njihove financne rezultate, pripravili pa boste lahko tudi program promocije zdravja za svoje podjetje. Delavnica se pricne ob 11. uri, vec informacij in prijave so mogoce na spletni strani ŠGZ. POSLOVNA KONFERENCA: Med-narodno povezovanje lokalnega podjetništva Od 14. do 15. maja bo v Kopru potekala prva po-slovna konferenca: Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva, ki jo organizira Urad Vla-de RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj s Slovenskim deželno gospodarskim združenjem Trst, Obmocnimi obrtno-podjetniškimi zbornica-mi Koper, Izola, Piran, Sežana, Regionalnim raz-vojnim centrom Koper – RRA Južna Primorska ter Primorsko gospodarski zbornico Koper. Urad želi s konferenco na lokalni ravni povezati podjetnike iz regije in širše Slovenije s podjetniki slovenske-ga rodu v zamejstvu in zdomstvu, jim pokazati nove možnosti povezovanja in cezmejnega gospodarskega sodelovanja. Zato na posvetu aktivno sodelujejo zamejske gospodarske orga-nizacije, slovensko združenje iz Nemcije, sloven-ski poslovni klub iz Zagreba in drugi. Poslanstvo vseh je med drugim prav pomoc podjetnikom iz Slovenije pri prodiranju na tuja tržišca in pri in-tenziviranju proizvodnje, prodaje, investicij ter drugih dejavnostih. Vec informacij, program in prijava so objavljeni na spletni strani OOZ Seža-na. Mednarodna konferenca družbe-nih ved Od 19. do 20. septembra 2014 bo v Bukarešti na ICCV raziskovalnem inštitutu za kvaliteto življe-nja, potekala Mednarodna konferenca družbe-nih ved. Konferenca je namenjena akademikom, znanstvenikom, raziskovalcem, študentom in strokovnjakom podrocij sociologije, psihologije, tehnoloških znanosti, globalizacije, multikultura-lizma, otroških znanosti, družinskih raziskav, zna-nosti o spolu, kulturi, umetnosti, ipd. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v reviji in v zborniku konference. Rok za oddajo abstrakta je 31. Maj 2014, za oddajo celotnega prispevka pa 27. junij 2014. Vec informacij. Krepitev zmogljivost za pripravo nizkoogljicnih strategij V torek, 13. maja 2014, bo v okviru projekta Alpstar potekal seminar Krepitev zmogljivost za pripravo nizkoogljicnih strategij. Projekt ALPSTAR »Na poti k podnebno nevtralnim Alpam - naj primeri najboljših praks postanejo minimalni standard« je evropski projekt, ki je bil odobren na tretjem razpisu programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Obmocje Alp. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je vodilni partner projekta, v projektu pa sodeluje 13 partnerjev iz petih držav clanic EU ter Švice in Lihtenštajna, iz Slovenije pri projektu sodeluje tudi Posoški razvojni center. Seminar bo potekal na sedežu Agencije RS za okolje v Ljubljani, Udeležba na seminarju je brezplacna, za udeležbo pa se je potrebno prijaviti preko obrazca. Dogodki, konference 5. Eko konferenca –Zeleni turi-zem deluje 23. aprila, ob dnevu Zemlje, je na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani potekala že 5. Eko konfe-renca, ki je bila letos posvecena trajnostnemu turizmu. Namen konference bil je združiti pogle-de in izkušnje vseh soustvarjalcev trajnostnega turizma v Sloveniji na ravneh države, destinacij in turisticnih ponudnikov. Cilj konference je bil pre-pricati javnosti, da zeleni turizem deluje. Kljucni govorci so iskali odgovor na vprašanje, kako ucinkovito uresniciti nacionalne nacrte za hitrejši razvoj trajnostne turisticne ponudbe. Vec o pote-ku konference je na voljo na spletni strani Eko konference. Veliko kresovanje v Koblarjevem zalivu ZSSS, Obmocna organizacija Podravje in Koroška bo tudi letos organizator tradicionalnih priredi-tev ob prazniku dela. Tako kot lansko leto, bodo tudi letos v Podravju organizirali prireditev in sicer 30. aprila v Koblarjevem zalivu. Prireditev se pricne ob 17:00 uri s postavitvijo mlaja. Ob 20:00 uri bo imel dr. Andrej Fištravec pozdravni nagovor, slavnostni govor pa Milan Utroša, gene-ralni sekretar ZSSS. Z dobro glasbo bo cez dan zabaval goste ansambel VINICARJI, za njimi bo nastopila glasbena skupina AKUSTICNI ORGA-ZEM, za vrhunec zabave pa bodo poskrbeli ROCK PARTYZANI. Seveda ne bo manjkal niti tradicio-nalni kres in ognjemet. 15. festival prostovoljstva 15. festival prostovoljstva bo med 19. in 25. ma-jem potekal po vsej Sloveniji. Slovenska filantro-pija, Združenje za promocijo prostovoljstva, vabi vse zainteresirane k soustvarjanju festivala, do-godka, ki omogoca prostovoljskim organizacijam, da pisano paleto prostovoljskih zgodb predstavi-jo javnosti in se zahvalijo vsem prostovoljcem. Osrednja prireditev festivala bo potekala v cetr-tek, 22. maja 2014 med 13. in 17. uro na Prešer-novem trgu. Namen prireditve je predstavitev prostovoljskih organizacij obiskovalcem in prijet-no druženje prostovoljcev. Organizacije bodo pripravile razlicne aktivnosti, s katerimi bodo obiskovalcem predstavile svoje poslanstvo in prostovoljsko delo, na voljo bodo tudi stojnice za promocijske materiale. Za vec informacij in so-delovanje na festivalu obišcite spletno stran Pro-stovoljstvo.org. Pobuda za uvedbo instituta parti-cipatornega proracuna v Mestni obcini Maribor Z uvedbo Instituta participatornega proracuna dobijo obcanke in obcani mesta možnost, da soodlocajo o porabi dela proracunskih sredstev obcine. Proces obcane vkljucuje na vseh tockah – od zaznavanja dejanskih potreb, preko obliko-vanja predlogov za rešitve in kreiranja konkretnih projektov, vse do sprejemanja odlo-citve, kateri projekti se v okviru razpoložljivih proracunskih sredstev izvedejo. Cilj Instituta participatornega proracuna je naj-bolj ucinkovito zadovoljevanje potreb obcank in obcanov, dvig kvalitete bivanja, skladen razvoj mesta, mestnih predelov in primestnih naselij. Prednosti participatornega proracuna Raziskave ucinkov participatornega proracuna kažejo boljše rezultate tam kjer je delež mestne-ga proracuna, ki se ga prepusti v upravljanje pre-bivalcem, vecji. Bolj kot je nacin odlocanja na zborih prebivalcev vkljucujoc in demokraticen, boljši so rezultati za mesto. Tako Svetovna Banka kot Združeni Narodi so pri-šli do zakljuckov, da soodlocanje o porabi prora-cunskih sredstev: . zelo omeji korupcijo in vpliv škodljivih inte-resov na izbiro investicijskih prioritet, . bistveno dviguje kvaliteto življenja v me-stu, . znižuje socialne in razvojne razlike med razlicnimi predeli skupnosti, . pospešuje gospodarsko rast. Pobudi so se že pridružili Iniciativa mestni zbor, Gibanje 29. Oktober, Društvo Zo fijini ljubimci, Plesna izba Maribor, Pekarna Magdalenske mre-že, Radio Marš, Združenje CAAP in njene clanice (Mariborska kolesarska mreža, Združenje Rizom, Kooperativa Peron, Zadruga Dobrina, Društvo Varuhi semen, Združenje Frekvenca), AGD Gustaf, Zavod UDARNIK ter posamezniki iz zbo-rov Samoorganiziranih cetrtnih skupnosti. Razpisi MKO objavil razpis za sofinancira-nje projektov okoljevarstvenih in naravovarstvenih NVO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je objavilo Javni razpis za sofinanciranje projektov okoljevarstvenih in naravovarstvenih nevladnih organizacij (NVO) 2014 - 2015. Upraviceni vlagatelji so nevladne organizacije, ki delujejo na podrocju varstva okolja in narave. Projektne aktivnosti na podrocju ohranjanja narave naj bi bile usmerjene zlasti na naslednja podrocja: razvoj zelenih delovnih mest na podrocju trajnostnega turizma ter spodbujanje nastanka pridelkov in izdelkov iz naravi prijazne rabe naravnih virov. Z javnim razpisom želijo podpreti tudi aktivnosti, ki prek zelenih delovnih mest prispevajo k izvajanju Strategije EU za ohranitev biotske raznovrstnosti do 2020, zlasti k cilju 1, ki predvideva zaustavitev slabšanja stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. Okvirna višina sredstev za leti 2014 in 2015 znaša 100.000 EUR. Rok za oddajo vlog je 19. maj 2014, do 10. ure. Celoten razpis. Razpis za nepovratne financne spodbude za povecanje ucinkovito-sti rabe elektricne energije in osta-lih vrst energije pri koncnih odje-malcih -Energetsko ucinkoviti z Elektro energijo 2014 Elektro energija je v Uradnem listu objavila razpis Energetsko ucinkoviti z Elektro energijo 2014, ki je namenjen podjetjem, obcinam in drugim subjek-tom. Namen razpisa je Predmet razpisa je podeli-tev nepovratnih financnih spodbud za projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanje prihrankov energije pri koncnih odjemalcih na obmocju RS, ce gre za izvedbo enega izmed naslednjih ukrepov: vgradnja toplotnih crpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, vgradnja ener-getsko ucinkovitih sistemov razsvetljave, vgradnja sistemov za izkorišcanje odpadne toplote, optimi-zacija tehnoloških procesov, izvedba energetskih pregledov, vgradnja energetsko ucinkovitih elek-tromotornih pogonov, oprema za izvajanje obrato-valnega monitoringa in upravljanja z energijo pri upravljavcih, programi informiranja in ozavešcanja. Skupno je na voljo 1.069.172 EUR. Rok prijave: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 9. maja 2014. Vec o razpisu. Financni mehanizem EGP in Norve-ški financni mehanizem -Javni raz-pis 2014 –Mali projekti Konec maja se izteka rok za prijavo na javni razpis Financnega mehanizma EGP in Norveškega financnega mehanizma za male projekte, ki je namenjen nevladnim organizacijam za izvedbo neprofitnih projektov z naslednjimi cilji: Spodbujeno aktivno državljanstvo, oblikovana medsektorska partnerstva, še zlasti z državnimi institucijami, na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, razvito zagovorništvo in mocnejša vloga nadzora (»watchdog«), razvite mreže ali koalicije NVO delujocih v partnerstvu, opolnomocenje ranljivih skupin. Projekt mora prav tako pokrivati eno izmed podrocij: demokracija, clovekove pravice, socialna enakost, otroci in mladostniki, varstvo okolja, zagotavljanje blaginje in socialne pravice. Skupno na voljo 340.184 EUR. Rok za prijavo je 30. maj 2014 do 12h. Vec. Javni razpis za prijavo za Priznanje RS za poslovno odlicnost (PRSPO) za leto 2014 V Uradnem listu RS je bil objavljen javni razpis za zbiranje prijav za kandidaturo za priznanje Republi-ke Slovenije za poslovno odlicnost (PRSPO) za leto 2014. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlicnost je najvišje državno priznanje za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Spodbuja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, ucinkovitega in ce-lovitega doseganja poslovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. K prijavi na javni razpis so po vzoru EFQM Evropske nagrade za odlicnost iz Bruslja vabljena slovenska podjetja in javne inštitucije v vec kategorijah. Rok za oddajo prijave je 22. 9. 2014. Vec informacij. Prejeli smo Dr. Miro Cerar odkrito o kocljivih zadevah Priljubljeni pravnik dr. Miro Cerar se nikoli ni spre-nevedal in tudi tokrat je iskreno spregovoril o koc-ljivih zadevah, o katerih drugi molcijo. Dr. Miro Cerar, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, opo-zarja na vpliv, razsežnost in posledice manipulaci-je na naše življenje. Vsak dan manipulirajo z nami. Zasipajo nas z ne-pomembnimi informacijami, da ne bi razmišljali; ustvarjajo probleme, da bi ljudje laže sprejeli omejitev svobode; uvajajo spremembe, ki bi se jim, ce bi se zgodile naenkrat, ljudje uprli, toda s politiko majhnih korakov jih pocasi sprejemamo; zlorabljajo nas, tako da med nas sejejo jezo in strah; mehanizmi delovanja postajajo tako zaple-teni, da jih »navaden« clovek ne razume. Deset najpogosteje uporabljenih strategij medijskega manipuliranja je na temelju pisanja in raziskovanja enega najvidnejših svetovnih mislecev Noama Chomskega zbral Sylvian Timsit. V praksi so dobro dokumentirane. Kje se kaže manipulacija svetovnih elit, ki tako zelo vpliva na nas? Na svetovni ravni so manipulacije ogromne: vseh vrst jih je in dramaticno vplivajo na dogodke v svetu. Kadar beremo literaturo ali gledamo doku-mentarce, ki samo deloma predstavljajo nekatere izmed manipulacij - mnoge obravnavajo na ravni teorij zarot, za mnoge vecina ljudi sploh ne ve ozi-roma o njih niti ne sluti, ker so tako prikrite—vidimo, da predvsem velesile s hudimi manipulaci-jami povzrocajo marsikaj: padce vlad, revolucije, ekonomske krize, unicevanje okolja. Samo zato, da bi svojim lobistom, med katere sodijo multina-cionalke vseh vrst, vojaška in naftna industrija itd., omogocile velik zaslužek. In da bi se, seveda, no-silci državne oblasti v teh državah obdržali na oblasti. Z velikimi manipulacijami se profesionalno še po-sebej ukvarjajo obvešcevalne in druge službe, ki za ta namen trošijo veliko denarja s tajnih prora-cunov ali iz skritih bancnih naložb. Povprecen clovek o tem tu in tam kaj sliši, a v re-snici verjetno niti noce vedeti, za kaj gre, ker bi mu to prevec otežilo življenje. Slovenija je v pre-seku takšnih manipulacij. Po eni strani smo Slo-venci žrtev naših domacih manipulatorjev, po drugi strani pa mednarodnih, ki vidijo v Sloveniji svoje interese in zato pritiskajo tudi na one prve. In smo zanimivi - gozdovi, voda in geostrateški položaj Slovenije. Slovenija je za tujce zanimiva zaradi geostrateške-ga položaja, nekaterih naravnih bogastev in še cesa, zato bi morali veliko bolj paziti, da ne posta-nemo le plen vecjih držav ali multinacionalk. V prihodnje bo treba še posebej mocno varovati naše vodno in gozdno bogastvo! Toda ne smemo pozabiti, da imamo za zdaj še vedno tudi velik clo-veški kapital, ki pa ga zaradi krize in bega kako-vostnih kadrov v tujino pocasi izgubljamo. To po-meni, da vse vložke države in družbe v te ljudi do-bi tujina, mi pa izgubljamo vrhunski delovni in intelektualni potencial. Toda to te doleti, ce ne znaš dobro upravljati lastne države in ce si pohle-pen. Zdi se kot zacaran krog. Naj povzamem: Slovenci se ne moremo izogniti vpetosti v svetovne tokove, tudi manipulativne. Naša velika težava je v tem, da smo sami sebe oslabili do te mere, da nimamo vec mednarodne-ga ugleda ter nobene financne in ekonomske moci - tako smo postali izvrsten plen. V takem položaju si prisiljen popušcati interesom tistih, ki naj bi ti pomagali. S tem pa je žal pogosto tako, da se pomoc sprva kaže kot nekaj zelo dobrega, vendar to v resnici ni - tako se preoblece zlo: naj-prej ti ponudi roko, ko jo zagrabiš in ji zacneš zau-pati, pa se izkaže, da je v ozadju neki drug namen. Oslabili smo sami sebe! Govorim o velikih posojilih, ki jih države dobijo, da bi si opomogle, pri cemer ta posojila najpogo-steje koncajo v rokah nekaterih interesnih skupin, bankirjev, politicnih strank. In kaj se nato zgodi? Država iz manjše zadolženosti pada v cedalje vecjo, posledica vsega pa je kriza, v kateri nekate-ri posamezniki in skupine hudo obogatijo, ljud- stvo postane še siromašnejše, država je pa na ko-lenih. Teren je nato pripravljen za to, da tisti, ki so posodili denar, nastopijo s svojimi pravimi intere-si! In kar naenkrat postaneš država, v katero želijo prenesti kako svojo umazano industrijo ali umaza-ne odpadke, ali pa ustanovijo na tvojem ozemlju kako vojaško bazo z jedrskim orožjem. Ali pa želijo prevzeti vodne vire. Tudi to, zgodilo se je že marsikje, denimo v neka-terih afriških in južnoameriških državah. Izkazalo se je kot katastrofalno za prebivalstvo! Dr. Miro Cerar, Vir Demokratizacija sistema volitev je pogoj za demokracijo v Sloveniji Z uvedbo kombiniranega volilnega sistema bi DZ postal bolj podoben parlamentu, moc politicnih strank bi se relativno zmanjšala, omilil bi se avto-matizem glasovanja. Vse to bi sililo vladne stranke v dogovarjanje in iskanje konsenza, državno upra-vo in vlado pa v predlaganje boljših, bolj usklaje-nih zakonskih predlogov. Hiperprodukcija nedo-mišljenih zakonskih dolocil, ki je danes tako znacil-na za naš DZ, pa bi se zmanjšala. Kombinirani volilni sistem bi moral (vsaj teoretic-no) ustrezati obema stranema razpolovljene slo-venske politike: desnici, ki zahteva vecinski sistem in levici, ki vztraja na sorazmernem principu, saj je smiselna kombinacija obeh. Dejansko pa ga zavra-cata obe strani, kar jasno kaže, da v teh razpravah ne gre za iskanje rešitve in dobrega (boljšega) vo-lilnega sistema, temvec se za temi razpravami skrivajo drugi interesi, zaradi katerih stranke vsa-ko smiselno rešitev tega problema blokirajo. ZA-KAJ?! Preprosto povedano: z blokiranjem pozitiv-nih sprememb volilnega sistema politicne stranke blokirajo demokratizacijo slovenske družbe. Zakaj kombiniran volilni sistem? Družbena odgovornost –dosle-dnost ali dvolicnost? Družbena odgovornost je postala zaželena, saj prinaša moralni kapital podjetju. Postala je merlji-va, celo nagrajevana in vedno bolj zlorabljena. Pogosto ostaja le v besedah na deklarativni ravni, ali v moralni prestiž zavito sredstvo samopromo-cije ter dvojne morale podjetij. Zaradi omejenosti prostora bom navedla le nekaj primerov, ceprav jih je veliko. Telekomunikacijski operater se hvali, da je dru-žbeno odgovoren zato, ker prireja tecaje racu-nalništva za odrasle. Mirno prikrije dejstvo, da je do uporabnika aroganten, saj mu ne prizna po-pusta za to, ker storitve ni sposoben nuditi v ce-loti. Svoje ravnanje skuša upraviciti z izgovori, da uporabnik dolocene storitve niti ne potrebuje. Na logicno vprašanje, zakaj jo je potem dolžan placevati, podjetje odgovora ne zmore. Nagrado Horus je dobilo podjetje, v katerem de-lajo osebe s pridobljenimi možganskimi poškod-bami zgolj za povracilo potnih stroškov, direkto-rica pa naj bi odtujila vecjo kolicino sredstev z racuna podjetja. Poglejmo še v Pomurje, kjer živim. Za družbeno odgovorne se imajo predvsem tiste institucije, ki imajo v svojih nazivih besede kot »regionalen«, razvoj«, »vkljucenost«, »sinergijo« ter podobne lepo zvenece pojme. Kaj kmalu pa se izkaže, da jih bolj kot razvoj regije skrbi razvoj lastnega fi-nancnega stanja. Med seboj so povezane, zaupa-nja med njimi sicer ni, sodelovanje je vezano le na financno in materialno korist. Prirejajo izobra-ževanja in delavnice, ki ne ponujajo veliko in kjer obcasno prihaja do kraj idej posameznikov in majhnih organizacij, ki so v tem razmerju šibkejši clen. Ce se jih opozori na eticno spornost njiho-vega ravnanja, opozorilo ignorirajo ali odgovorijo z aroganco. Nagrajenec za leto 2013 v kategoriji malih podje-tij ocitno rad zbira certifikate. Zanimiv pa je nje-gov odnos do uporabnikov, na katerih vprašanja rad odgovarja z umetelnimi »piarovskimi« odgo-vori, ki vsebujejo le splošne navedbe z name-nom samopromocije, konkretnih pojasnil pa po-gosto ni. Pojavlja se tudi vprašanje bralne pisme-nosti pristojnih. Nekatera vprašanja pa ostajajo neodgovorjena, denimo glede nedoslednosti podjetja pri oznace-vanju in zbiranju podatkov, ali glede razgradnje avtomobilov, od cesar ima korist to podjetje, a je obcan pri tem v slabšem položaju kot tisti, ki av-tomobil zavrže v naravo. Svoje ravnanje pa je nagrajeno podjetje nadgra-dilo pred nekaj meseci. Sporocila sem jim, da ni-so opravili odvoza embalaže na mojem naslovu. Odgovora in ukrepanja ni bilo. Cez mesec se je dejanje ponovilo, moje obvestilo prav tako, le da sem tokrat dodala obvestilo, da bom z njihovim ravnanjem seznanila IRDO, ki jim je podelil nagra-do. Potem pa – cuden preobrat. Ocitno so se ustrašili za svoj ugled. Najprej sem izvedela, da je direktor pri sorodniku, ki je njegov znanec, dobil mojo te-lefonsko številko. Kaj bi glede takšne domacijske miselnosti in pridobivanja osebnih podatkov re-kel Urad informacijske pooblašcenke, jih ne zani-ma. Nato me je poklical, ob vsiljenem obisku na domu pa mi je s prekrižanimi rokami vzvišeno (raz)lagal, »da si že od prvega sporocila naprej prizadeva stopiti v kontakt z menoj«. Ni mi hotel pojasniti, zakaj potem ni odgovoril na moje prvo obvestilo, dosedanja vprašanja in zakaj je kljub temu, da je imel stacionarni in e-naslov, hotel še telefonsko številko. Ker je dan po obisku poslal tudi pisni odgovor, je razlog za obisk jasen še manj. Morda je pricakoval, da bom ganjena nad pozornostjo, da pride direktor podjetja k meni osebno na dom, kdo ve. Kakorkoli, odgovor je bil spet besedicenje o lastni velicini ter da vedno odgovarjajo na vsa vprašanja, kar sem zavrnila s konkretnimi dokazi. Po stari navadi tudi tokrat odgovora vec ni bilo. Vecina podjetij v Sloveniji, tudi opisana, imajo nekaj skupnega. Hitro zadovoljstvo s svojim de-lom, lepa embalaža z manj lepo vsebino. Pripom-be ljudi, ki jim ne pokažejo želene podobe o sebi, ignorirajo, dokler jih lahko, nato pokažejo spek-ter nekorektnih ravnanj, kako jih ne bi smeli obravnavati. Ker zaradi obstojecih meril nagrade vseeno dobijo, jih zlorabijo za samopromocijo in postanejo še bolj samovšecni. Takšne institucije razvrednotijo pojem družbene odgovornosti in s tem ne škodujejo le ideji, temvec tudi podeljeval-cu in tistim institucijam, ki delujejo dosledno in transparentno. Morda bi veljalo razmisliti najprej o boljših krite-rijih za podelitev nagrad ter boljšem nadzoru ter možnosti odvzema nagrade? Za zacetek bi se mo-ral vzpostaviti transparenten izbor kakovostnih žirantov za podelitev nagrad, da med njimi ne bi bilo vec denimo izvajalcev mobbinga, kot se je že zgodilo v preteklosti. Podjetja bi smela pou-darjati svojo družbeno odgovornost le, ce so prejemniki nagrad, da ne bi bilo kot na primer v kmetijstvu, kjer je moderno biti »bio« in »eko«, cetudi brez certifikatov, reda in nadzora. Sedanji kriteriji morda pojmujejo družbeno odgovornost prevec tehnicisticno, morda se prevec upošteva-jo le ekonomski kazalci ter zunanja podoba ne-kega podjetja, merila pa so ocitno preohlapna, saj denimo ni upoštevan nacin oglaševanja dolo-cenega podjetja. Ker manjka kriticni pogled od znotraj, so toliko bolj dragocena mnenja o pod-jetju s strani uporabnikov ter zaposlenih na slab-še placanih delovnih mestih, saj smo oboji šibki in spregledani kazalnik družbene odgovornosti. Prav tako je skrajni cas, da se upoštevajo tudi odnos do okolja, ki bi vkljucevali tudi odnos do varstva in zašcite živali. Upam, da bo prišel cas, da se bomo bolj kot v lepe besede zazrli vase, v lastna dejanja. Vsakdo med nami mora zahtevati eticnost in doslednost v ravnanjih najprej pri sebi in šele nato isto za-htevati od drugih. Namesto Dobrega naj se podpira Odlicno. Barbara Gyorfi, barbara.gyoerfi@gmail.com Se nadaljuje... V kolikor želite, da v Mozaiku objavimo vaše mnenje, povezano z družbeno od-govornim dogajanjem v Sloveniji in širše, vas vabimo, da nam pišete na: novice@irdo.si VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu