3. številka. V Trstu, v sredo 9. januvarja 1889. 9 „E D I N O S T" izhaja dvakrat na tndon, vsako srede in soboto ob t, uri popoludnH. „Edinost" stane: 7.a vse leto gl. izvon Avst. S>.— grl. za polu leta „ 3.—; » n 4 * za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ PoPflmiC-ne Številke se dobivajo v prodaja I nicah tobaka v TrBtti po « nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbo brez prilsžene naročnino se upravnistvo ne 02ira. EDINOST Vni dopisi «e pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 28. Vnako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana no ne sprejemajo. Kokopifti ho ne vračajo. Oglasi in oznanila rafiuno po 7 nov. vrstica v petitu : 7.a naslove debelimi črkami bb plačuje prostor, kolikor bi ^a obsedlo navadnih vrstie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ho račun«) po pogodbi. Naročnino, reklamacije in iimerate pro-iotna upravnistvo v ulici Carintia 28. Odprte roklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V edinost j« inati, Vabilo na naročbo. Prestopili smo z novim letom v XIV. tečaj našega glasila. — Trinajst let smo se borili za narodne pravice primorskih Slovencev in kolikor je bilo v našcj moči, ispolnjevali smo vestno svojo nalogo. Naš položaj je resen, kajti tujci smo na lastnej zemlji! Uvažite to, sorojaki, ter ostanite nam zvesti in točni naročniki, ker brez izdatnih denarnih sredstev nam je nemogoče vršiti naš program. — Glasilo našega družtva ne deluje v sebične svrhe, temveč v probujenje narodne zavesti. Kolikor več se širi naš list med rodoljubim, toliko sigurneji nam je vspeh našega dela. „Edinost" stane: za vso leto .... gld. 6.— za po! leta . , . gld. 3.— za četvrt leta . .* . gld. 1.50 Volilcem v tržaškej okolici. Duša našega narodnega obstanka v Trstu in okolici je politično družtvo „Edinost". Ono se žrtvuje v probujenje zaspanih okoličanov in jih kliče „v boj" o VBfckej priliki, kadar gre za lastno dobro slovenskega prebivalstva v tržaškej okolici, katero se tujcem doslej ni se popolnoma izročilo na milost in nemilost. Važno svojo dolžnost vrši politično naše družtvo vestno o vsakej dobi; poBebno važno nalogo pa ima spolnjevati o priliki volitev v mestni zastop, kajti glas posameznega zastopnika v mnogih slučajih odločuje o blagor ju tisočih svojih volilcev. Pomislite to, okoličani in ne prodajte se nepremišljeno zagrizlim svojitti nasprotnikom. Volitve, kakor smo bili uže v prejšnjih številkah omenili, so prod vrati, j Dolžnost je veacega zvestega narodnjaka,! da sluša glas svojih voditeljev, ter jim strogo in brezpogojno sledi na onem potu, katero mu kažejo o tako važ- j nih slučajih. Odbor političnega družtva „Edinosti" ; posvetoval se je, svest si svojej nalogi, uže dokaj časa o načrtih glede bližujočih se volitev. — Sklical jo konečno dne 6. t. m. zaupne može vseh 6. volilnih okrajev k dogovoru v Trst in z veseljem j beležimo, da se je sešla večina naših čvrstih korenik iz tržaške okolice. Družtveni predsednik g. Ivan Naber-goj pozdravil je torej z posebno radostjo zbrane neomahljive gospode.V svojem nagovoru zahvalil se jim je na vsem sedanjem trudopolnem delovanju v probujenje naroda, razložil v krepkih potezah veleva-žen smoter posvetovanja, polagajoč vsem zaupnikom na srce, naj vsakdo po svojej sili nevstrašno deluje v posameznih okrajih, da so takoj ustanovo volilni odbori, kateri naj bi se mejsobno posvetovali ter predlagali po vestnem provdarjanju svojega kandidata. V volilne odbore preporočajo se nastopni gospodje : V I. volilnem okraju. Skedenj: Sancin Jožef, Sancin Ant.. Godina Andrej, Sancin Miha, Sancin Ivan, Godina Jože, Godina Ivan in Sancin Vincenc. S. M.-M.-s p o d n j a : Anton Miklavec, Josip Kuret, Ivan Jež. Sv. M. M. zgornja: Ant. Kariž, Ant. Čok, I. Vecchiot. V II. volilnem okraju. R o x z o 1: Slnmie Matija, Lah Matija, Opara Anton, Grdol Jos'p, Benčič Jernej. C h i a d i n : Purič Jakob, Nadlišek Fran. Kljun Anton, L o n j era: Pečar Martin, Kljun Martin, Čok Andrej, Čok Miha, Ant. Glavina, Pertot Anton. V lil. volilnem okraju. V e r d o 1 a : Nadlišek Stef., Anton Trobec, Iv. M. Vatovac, Anton Kermec, Josip Vatovec, Iv. M. Hrovatin, Fran Crnigoj, Fr. Živec, Negodo Josip, Andrej Godina, Fran Godina, Ant. Godina, Ivan Godina. Kolo nj a: Zulian Jožef, And. Hrovatin, Fr. Zulian, Ferfolja Karlo, Lovrenc Nadlišek, Ferluga Ivan pok. Andreja. Škorkola: Turk Jožef, I. M. Se-nica, Jerič Jožef, Gregorič Iv., Kramar lv.' V IV, volilnem okraju. Rojan: Pertot Josip, Piščanc Josip, Ferfolja Fran, Michelič Fran, Požar Jože.' Greta: Anton Skabar, Jakob Ferluga, | Gerlanc Ivan, Pogorele Anton, Pertot1 Anton (Terstenik-Greta.) , B a r k o 1 a : Andrej Martelanc, Ma-i ti ja Pertot, Franc Pertot, Luka Pertot,; Pertot Jakob, mežnar, Matija Martelanc, I Franc Martelanc, Stare Andrej. j V V. volilnem okraju. Bazovica: Miha Urbančič, Jožef Grgič, Miha Grgič, Ražen Andrej. Pa dri č: Grgič Martin št. 31., Jožo Grgič št. 11., Grgič Jernej. G r o p a d a: Anton Vidau, Miha Kale, Gregiš Jernej. Trebčo: Štrukelj Jakov, Kralj Ant., Kralj Valentin. Občina: Kariš Franc, Sosič Iv., M. Hrovatin Matevž, Anton Vremec, Anton SosiČ 163. V VI. volilnem okraju. Konto vol: Andrej Gorlano, Ant'»n Stare, Jakob Cjak, Simon Stoka, Tomaž Stare, Anton Stoka, Miha Stare, Anton Daneu, Jožef Regent, Simon Prašel, Ant. Prasel. — Prosek: Valentin Cibic, Anton Bri-sčik, Fran Milič, Iv. Godina, Ivan Balatič, Iv. Goriup, Ivan Nabergoj, Vekoslav Go-riup, Krizman Lukša. Sv. Križ: Križman Košuta, Fr. Košuta. Terčak Josip, Daneu Frane. Gg. zastopnikom je raztolmačil gosp. družtveni predsednik, kako imajo delovati v sedanjem velevažnem času, nasve-tujoč jim, naj si v posameznih okrajih izvoli svojega predsednika, ako mogočo tudi tajnika. Tako bi bilo mogoče ostati v lepej zvezi in stalnej dotiki; v slogi se morejo posvetovati o svojem kandidatu, kakor jim veli lastno srce in vest. — Najkasneje v štirih tednih naj so objavijo vspeh i delovanja in kandidatje posamezni h o k r a j o v „P r e d s o d n i s t v u političnega družtva „Edinost" v Trstu, Tiskarna Dolenc." — Okoličani, krepko na delo; ztnaga bode v vašo lastno korist. —X— PODLISTEK. Proza. Spisal Branimir. IV. Šivali ste. Starejša Ana, mlajša Ne-žika. Po celej župniji |in še preko meje sloveli ste kot izvrstni šivilji, ki znati narediti obleko, da se kar prileže životu. Ana je rozala, Nožika pa sešivala blago na stroju; dostikrat ste imeli še pomočnico. Dasi njima je šlo delo urno od rok, bili ste vonder vodno preskrbljeni za nekaj mescev dalje. Mati njima je gospodinjila. Mirno so jim potekali dnevi in tedni. Vasovalcev in vasovalk je bilo pri njima vedno dosti; jedni so prišli po dogotovljeno obleko, drugi so prinesli novo delo, tretji zopet so si preganjali z vasovanjem dolg čas. Mej zadnjimi je bil največkrat neoženjeni Ivan Ogorek, mladenič pri tridesetih letih. Ni bil doma s te župnije, ampak priselil se je bil tje z Slemenov z svojim očetom. Ni bil napčen človek; še precej čeden in tudi je znal nekaj več, kakor njegovi vrstniki. Imel jo jedino napako, da ni bil premožen; vse njegovo premo-ženje je bila dota, komaj sto goldinarjev. V svojej mladosti si ni bil prihranil nič ; kar jo prislužil, jo lahko porabil za obleko in druge potrebščine. Kor je bil veden vasovalec pri šiviljah, sklepali so ljudje, da mora biti v katero zaljubljen, in to po vsej pravici ; saj, ako Ivana ni kdo našel doma, šel je k šiviljam ! in tam ga je dobil po zimi sedečega v ! zapečku, po leti pa pri oglu mize, ter se j prepričal da zre vedno le v šivilji. Če je j bilo družili vasovalcev, je bil Ivan tih in j molčeč; le kedar je bil sam, bil je zgovoren. Govoril je najraje z starejšo Ano, pa tudi ona so je ž njim kaj prijazno razgo-varjivla. Ali da je mater vprašal za Anino roko, gotovo bi mu jo bila odrekla. To je tudi sam dobro vedel, zato ni proti materi nikdar kaj tacega zinil. To je trpelo kako dve leti. Zdaj so si začeli vašcanje skrivaj šepetati na uho, da bo kmalo nekdo prišel na svet, kateremu je morda oče Ivan Ogorek. Dobra soseda je povedala novico tudi Anični materi, kajti mati v svojej ljubezni do hčere doslej ni šo ničesar opazila. Prepričala so jo, da ima soseda prav. In kaj je bilo kmalu potem — P Že-nitev! Šivilja Ana in Ivan Ogorek sta se vzela z materinim dovoljenjem. Ljudje pa, ki so imeli mnogo govoriti, so često dejali : „Tako se pravi po sili ženiti !" V. Miha Zabarjev je bil udovec. Star je bil uže čez pol stoletja. Na glavi je imel več belih nego Črnih las. Hodil jo v dve gubi in če jo sel na daljšo pot, vzeti jo moral palico, da so opira. Nekaj let jo uže preteklo, odkar mu je umrla žena. Pa uganite, kaj mu pride sedaj,~na um? Zenitov! Ženiti so je hotel na starost. Pomislil ni, da mu bo treba iti pod zemljo. Sin bi bil rad prevzel posestvo, saj kar jo bilo njegovih vrstnikov, vsi s o bili uže očetje, le on je so „fan-toval", čeprav je imel najlepša mladeniška leta za seboj. Večkrat je prosil očeta, naj mu da „čez", ali ta mu gospodarstva ni hotel J izročiti. In zdaj, ko se je pričel ženiti, bi bil moral sin Se dalje samčevati, da niso ubranila očotu oblastva ženiti se. Da bi bil j Miha imel le dovoljenje od župana ali /upnika, dovolila bi mu bila tudi sodnija. Župan in župnik pa sta bila modra moža. Sprevidela sta, da mu jo tako malo potreba žene, kakor vozu petega kolesa. Miha je začel najprvo pri županu tako polagoma povpraševati, kaj bi bilo, ako bi se oženil. Ko jo sprevidel, da je pri županu težko kaj upati, napoti se k župniku. Napravi se praznično in gre v župnijo. Po poti je premišljal, kako se I ima obnašati pred župnikom in kaj govo-' riti. Se ni bil dobro premislil, bil jo uže v župniji. Potrka, in ko so gospod župnik oglasi, vstopi. Okoličanom v prevdarek. ii. Okoličan sam sebi krade, ter dajo drugim s tem, da se udaje tujej kulturi in zanemarja svoj lastni rod. Nespametno počenja in nahaja se na krivej poti. Naj o tem spregovorimo nekoliko be-sedij. Izgovarjate se, dragi okoličani, da vas sili potreba nad mestom biti ž njim prijatelji in sporazuuiljeni, drugači bi vam nastalo obilo škode; s tem spoznavate, da ste mestjanom nekako podvrženi. Kdo pač more siliti ubošČeka, da zataji vsa svoja čutila na ljubo bogatemu mostjnnu, ki uiu Gospod župnik je bas molil iz bre-virja. Miha jo ostal za vrati, naprej se ni ! upal, da ne bi pomazal sobinih preprog. Župnik upraša, no da bi se ozrl : „Kaj j želite P" „Ženil bi so rad, gospod fajmo-šter ; dovoljenja prosim!" „Kdo pa ste?" „Zabarjev Miha iz Podgorice, udovec!* Gospod župnik se obrne, ga rosno pogleda in pravi: „Kaj govorite?" — „Dovoljenje mi dajte; jaz so bodem oženil!" — „Kaj? Ženiti so hočete P — Molek v roko, mo-lek, pa v zapečok pokleknite ter molite rožni venec!" Ko je Miha videl, da ni nič, so je obrnil in godrnjajo: „pošast pošastna," šel je zkozi duri. Drugi dan jo šel k županu. Tam se jo hotel „nobel" narediti. Župan je imel tudi gostilno. Poklical je kavo, katero ho pa takrat v nas šo malo pili. Ko se mu je zdel najbolj ugoden čas, reče: „Jožo, daj mi dovoljenje!" — „Kakšno?" — „I nu, kako si neumen, ženitbeno dovoljenje!" Mati županja, ki ga jo slušala, pravi: „Miha, pamet, pamet!" — „I ti lahko tako praviš, ki „ga" imaš!" jo zavrne Miha. Miha je še prosil, a župan se lo ni dal omehčati. Tako jo Zabarjev Miha tri leta iskal ženitbenega dovoljenja, zdaj pri tem, zdaj pri onem, a nikjor ga ni dobil. Po treh letih umrje in ljudje so pri pogrebu rekli: — „Zdaj se ne bode več ženil!" je podaril krajcar ? Nikdo. Kdo pač more prisiliti mene, da zatajim svoj rod, ako si pri komu krvavo svoj kruh služim? Ni li dosti, da uporabim svoje telesne moči za onega, ki mi plača moj trud z nemim denarjem*? Ako nisem marljiv* delaven, ne mara me nikdo, bodisi Lah ali Nemec ali Slovenec, ker: lenuha čaka »trgan rokav! Pridnega in delavnega človeka vzame vsakdo rad na delo, kajti svet je dandanes pred vsem samopašen in sebičen : povsod vlada dobičkarija in kori-stolovje in vsakdo gleda pred vsem na svojo lastno korist. Je-li zatorej treba, da je delavec podvržen svojemu gospodarju tudi moralno, ako pri njemu dela; ali je treba posebne hvaležnosti za to izkazti tudi v drugih stvareh ? Hvaležnost je pač lepa čednost; če pa naš dozdevni dobrotnik tirja od nas hvaležnosti, ki koristi njemu, nam pa do-naša duševne in telesne škode, take hvaležnosti nismo dolžni nikomur in pred enako hvaležnostjo svarimo pred vsem naše so-rojake. Kar je prisiljeno, ne izvira iz srca, to nam je vkradeno; zato moramo gledati, da podučimo narod svoj o pravemu pojmu besede hvaležnosti, da je tudi na dalje tako slabo ne ume in tako slabo ne izvršuje. Pred vaem mu predočujemo pesnikove besede : Kdor ne spoštuje se sam Podlaga je — tujčevej peti! Kal to resnične so te besede in kako pri-jajo baš našim okoliščinam! Pred vsem moramo tedaj gledati, da sami sebe spoštujemo, da vbudimo v nas ponos in n a-rodno zavest. Saj ni mogoče, da bi nas drugi spoštovali, da priborimo narodu in jeziku svojemu ljubezen pri tujih narodih, ako zanemarjamo sami svoj narod, svoj jezik, svoje običaje, ako si prizadevamo celo uničiti delo svojih sorojakov in napore svojih prvoboriteljev, ako smo v narodnem obziru tako pasivni in nemarni, da nam v srcu rzbuja skoraj nekako ne-voljnost vse, kar je narodno, a diši in prija kar jo tuje. Ni skoraj možno, da nas spoštujejo in se nas boje, ako smo sami nemarni proti sebi, ter v krivej svojej misli gledamo celo na to, kako bi tujcu ugodili tudi v narodnem obziru, ter nekako tekmujemo z tujcem v raznarodevanju in uničevanju lastnega rodu. Pomislite, kaj pač počenja oni, ki zatajuje svoj rod ter tujcu na ljubo pošilja lastno deco v laške šole, voli laške poslance, govori vedno laški, pomaga celo psovati lastne sorojake z laškimi psovkami itd. ? Oni je pač najgrši sebičnik v pravem pomenu besede, kojemu ni nič na svetu svetega in ki bi, (ako ga uže ne) celo Boga zaničeval in psoval — po vzgledu naših Lahonov, samo zato, ker mu Italijanaši dajo — dela in zaslužka! In koliko tacih „figamožev" je mej nami! Bog ne daj, da bi bili vsi tržaški okoličani enaki, kajti tedaj bi jih več ne svarili in spodbujali, ampak obrnoli bi se v stra.i ter plakali, a ne nad izbugo, kajti slabo reč vsakdo rad zgubi, ampak nad človeško spridnostjo. Ali vender se nahajajo med nami tudi enaki ljudje, ki so uže židovski prodali svojo srce in kri, boljše rečeno svoja — čreva — lahonskemu molohu ter hočejo sedaj ostrupiti z svojim dihurakim smradom še svoje nedolžne in značajnejše sorojake. Tem brezvestnim izdajalcem ne veljajo naše besede, kajti zaman je govoriti mrtvomu človeku — mrtve za narod in uže gnjile smemo pač zvati le brezvestneže ; mi govorimo na srce onim našim sorojakom v tržaškej okolici, ki so zapeljani in nezavestni, katerim so narodni nasprotniki v laatni dobiček zabičili v glavo slab pojem o narodnosti in njenih pravicah; onem možem v katerih še tli neka čut do naroda, ki pa še ni prebujena in razvita. Te vse bi radi imeli pred seboj ter jim predočili velike koristi, katere bi jim prihajalo v duševnem in gmotnem obziru, ako bi se zavedli svojega rodu ter odločno delovali v to, da se okolica zopet popolnoma prebudi ter zadobi svoje pravice. Predočili bi jim tudi radi pot in načrte, po katerih imajo hoditi, da dosežejo akupni naš cilj, toda za danes naj si zapomnijo velevažni narodni izrek: Vsakdo je svoje sreče — kovač" ali v našem smislu: „vsak narod je to, kar želi biti samtt. L. Politični pregled. Notranje dežele. Dr. Ausserer, kateri je bil koroške Slovence vjel na limanice, da so ga izvolili svojim zastopnikom v državnem zboru, je odložil svoj mandat. To je bilo pač najpametnejše, kar je mogel mož storiti; s tem je svojim slovenskim volilcem izvestno ustregel. Korošci pa, ki so se v Ausse-rerju tako motili, bodo v bodoče bolj previdni, ako jim bode treba voliti si zastopnikov bodi si uže kjer koli. — V češkem deželnem zboru pride na dnevni red postavni načrt, kateri je sestavila vsled prošnje pražkega mestnega j zbora šolska komisija. Ta postavni načrt j se tiče preustrojitve obeh okrajnih šolskih! svetov pražkih. V Pragi sta namreč dva okrajna šolska sveta, eden za nemške, drugi za češke šole. Vsak okrajni šolski svet šteje po 11 članov, od katerih bo po 4 zastopniki mestnega zbora, drugih 7 pa so učitelji, strokovnjaki itd. Mestni zastop želi, da bi se število njegovih zastopnikov v vaakem svetu pomnožilo na 8. Nemci se tega boje, ker bi potem imeli Čehi tudi v okrajnem šolskem svetu za nemške šole večino. Nemci groze in prete, da bi deželni zbor no sprejel tega zakona, kar so pa bržkone samo pobožne želje. Čas je' res, da bi se jim v Pragi prestrigle malo peruti. Vlada poizvedava potom deželnih vlad od škofijskih uradov, kake plače in bire imajo v raznih škofijstvih, kako ljudje to plačujejo in zakaj. Škofijstva imajo naznaniti vladi, na kako pravo so opirajo bire in plače, katere se pobirajo v njih škofijstvu. Nadalje poizvedava vlada, da-li duhovske korporacije trgujejo in kako, ali pod svojim imenom ali po zastopnikih ali kako drugače. To zadnje poizvedovanje so provzročile pritožbo mnogih trgovcev in obrtnikov, ki trde, da jim duhovske korporacije delajo konkurenco, zvlasti pa v tiskarskej stroki. O g e r s k i naučni minister grof Csaky izdal je naredbo, s katero nalaga vaem višjim ravnateljem gimnazij in realk, da strogo pazijo na to, da se dijaki obeh imenovanih srednjih šol nauče dobro nemški. Minister ostro graja mlačnost profesorjev, s katero predavajo ta predmet tako, da se učenci ne nauče v osmih letih prav nič. Grof Csaky povdarja, kolike važnosti je za vsacega Madjara, da se nauči nemški, ako hoče dovršiti švojo naobrazbo, kajti v tem jeziku ima na razpolaganje v vaakem obziru bogato literaturo. Dobri minister našteva še več prednosti blažene nemščine, j Tej naredbi naučnega ministerstva oger- j skega se jako čudimo, ker znamo, kako; strastno so se baš Madjari upirali uče-1 nju nemščine. Vnanje dežele. Srbski kralj je zaključil z dolgim govorom veliko skupštino, ki je vsprejela novo ustavo. Razpravljal je o političnem razvoju Srbije, prispodabljal posamične dobe z sedanjo ter posebno naglašal prednosti in dobrote, katere bodo imela zemlja od novo ustave. Sedaj ne bodo več kralj imenoval tretjino poslancev, kakor prej, tudi no bodo zabranjeno odvetnikom, bivšim ministrom in uradnikom, sprejeti po-slaniških mandatov ter zastopati narod v Bkupštini. Ne da se tajiti, da je srbski narod mnogo pridobil z novo ustavo; po- sebno novi volilni red je dober, ker daje tudi opoziciji priliko in sredatva odposlati v zbornico moči svoje stranke primerno število poslancev. — Kralj je pomilostil vse zaradi političnih prestopkov izgnane ter jim dovolil vrniti se v deželo. — Govori se, da je novo ministerstvo dalo svojo ostavko. Na Nemškem se vrše malo Čudne stvari. Zloglasni bivši minister Puttkam-mer, katerega je pokojni ceaar Fridorik odpustil iz službe o takem času, ko je bilo zanj najbolj žaljivo in seje svobodomiselna stranka nadejala, da je za večno odklenkalo nazadnjakom, ta mož torej, ki je poosebljeno nazadnjaštvo, dobil je red črnega orla. To je najvišji pruski red. To odlikovanje bivšega ministra je pa vse iznenadilo in ,Kreuzzeitg.tt piše naravnost, da je dobil mož ta red za svoje ministrovanje. — Mej mladim Bismarkom in angleškim poslanikom v Peterburgu, Mo-rierem, je navstal razpor, kateri je pre-nešen sedaj v nemško in angleško novinstvo. Nemci očitajo angleškemu poslaniku, da je za nemško-francoske vojske 1870. leta zlorabil nemško prijateljstvo in zaupnost nekaterih višjih dostojanstvenikov, ter da je izdal položaj prestolonasledni-kove vojske. Morier je na to pisal bivšemu maršalu francoskemu, Bazainu, kateri mu je dal odločno potrdilo, da ni res, kar mu očitajo Bismark in drugovi. Nemci pa temu pismu ne verjamejo in ker si Morier ni znal drugače pomagati, objavil je vsa dotična pisma mej grofom Bis-markom. Na P raneoskem se vse pripravlja I na bodoče volitve. Tega meseca bodo volili Francozi 7 mož v zbornico in v senat. Bonapartisti so se odločili podpirati Bou-langerja v Parizu, ker je objavil razglas, ki je najboljii protest proti sedanji vladi. Italijanski državni zbor je zaprt s kraljevim dekretom ; anide se zopet morda 10. t. m. Propaganda fides kani osnovati v inozemstvu mnogo šol. Potrebne učitelje pošljejo iz Rima. DOPISI. Iz tržaške okolice dne 7. januvarja 1889. [Izv. dop.] (Satira). Skoraj imamo volitve v mestni, odnosno dež. zbor. — O tej važnej priliki čuje se zanimiva vest, da so — zvlekli nekateri bivši vojaški „fiihrerji" — svoje zarjovele sablje iz nožnic, da jih očistijo z oljem: „Garibaldi" in laško „palanko". — Tudi neki „p a lir" (!!?), reete cestar iz Grete — pripravlja čete za boj ; sam bode pa do dno volitve uže osnaži! svojo navadno, blatno lopato z C r i s p i-j e v o mastjo, da pomete na desno in levo vse nasprotnike kolikor prej — so veda smatra „sovražnikom" vse, kar ne diši po magistratu. Ako se potem tim „fflhrarjem* — in cestarjem še pridruži kak „šolski regent", z novim italijanskim „codice penale" pod pazduho, (NB. qual avvocato non chiamato, ma con tutto ci6 ben re-munerato), kaki „Conte, che non conta niente", iz Rojana, — kaki 8ključeni „žni-darček", ali čevljarček, — kaki belolasen dolžnik gospoda Cozarja, — kaki krčmar, — žganjar, ali „canalizatorcf" iz Grete, kaki vedno žejni fantje, kateri lačni „kru-hoborec" od sv. Jerneja, — in, ako so tu našteti „Nobel gardisti", katerih Bog jo trebuh in zastava bokal —, z kopitom in „kneftro", ali zidarsko žlico, ali lopato v desnici, z čelado renegatstva na glavi, na prsih oklep liinavščine in kruho-borstva — postavi še na čelo Kerpanov Nine, potem: „Gorje tebi Avstrija moja! Trikratni „gorjč!" pa isti dan „golašu, tripam, beržolam, siru, pivi, teranu etc. ad infinitum, v mestnej „b e 11 o I i" z , napisom: „k z 1 a t e m u t e 1 e t u". Potem i nastane vprašanje: „Kje si Avstrija, kje je irredenta ?" — Komentar nam prinese bližnja prihodnost. Okoličan. Domače vesti. Vse p. it. gospode, kateri nam niso vrnoli 2. Številke letošnjega tečaja, poslane jim na ogled, zmatramo za stalne naročnike. Ako kateri izmed teh p n gospodov ne želi sprejemati našega lista, naj ga blagovoljno takoj vrne, da iiam prihrani nepotrebnih troškov. Z denašnjo številko smo ustavili liat raznim gg. naročnikom, kateri vkljub več-kratnej opomeni niso poravnali svojega dolga. Prihodnjič nadaljujemo. Toliko za Rodoljube tržaške, katere smo pozivali v zadnjej številki, da se blagovoljno udeleže shoda v nedeljo 13. t. m. v Fer-ljugovej gostilni v Barko v-Ijah, opozarjamo, da bode objavljeni shod vsled raznih nepričakovanih zaprek še-le v soboto, dne|2. februvarja t. 1. (na „Svečnico"). Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali bo tržaški rodoljubi dno 6. t. m. t Nabrežini 15 gold. Hvalevredno! — Na „plesnem venčku" plesnega odseka delal, podpornega družtva dne 5. t. m. nabrala je mladina mej seboj 4 gld. Živila! — Gospa Vekoslava Valenčičeva je nabrala na sveti večer v veselej družbi 5 gld. 67 kr. — Nabralo se je v pušiei v „Slov. Čitalnici" 6 gld. 60 kr. Župnik-dekan Filip Vončina preminol je dne 6. t. m. v Ospah v 46. letu svoje dobe. Pokojni se je rodil leta 1843. ▼ Idriji, v mašnika je bil posvečen 1869. leta. Slovenska Istra zgubila je v Vončini odličnega, uzornoga dušnega pastirja, primorski Slovenci pa tugujemo za vrlim rodoljubom in plemenitim človekom. Lahka mu zemlja! Iz Černič nam javljajo, da se je dne 5. t. m. vršila volitev novega župana. Izvoljen je obče priljubljen g. veleposestnik, trgovec in c. kr. poštar Lavoslav Bolko. Občinarji so izida te volitve posebno veseli, kajti od novega župana pričakuji, se mnogo stvarij v prid občine in občinarjev. — Novemu gospodu županu čestitamo ! Popravek. V izkazu „daril za Božićnico itd.' v zadnjej številki bilo je pogrešno objavljeno 30 gld., namesto 30 kr., kakor dar gosp. Vuge. Dalje pod: „Na 22. decembra N. N. 1. gld.w, ima stati: g. Sorli J., kavarnar, 1 gld. Delalskega podpornega družtva žonski oddelek ima svoj letošnji ples v soboto 12. t. m. v dvorani ulice Chiozzn, h. št. 5. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. Opozarjamo se enkrat si. občinstvo, da bo bode plesal tudi narodni ples „Kolott. Delalskega podpornega družtva plesni od8ek imel jo v soboto dne 5. t. m. svoj prvi letošnji plesni venček v dvorani Via Torrente št. 16. Občinstva je bilo lepo število, kajti vrtelo se je vedno okolo 50 parov. Želimo, da bi mogla zabeležiti naša mladina tudi primeren gmotni vspeh. Le vstrajno naprej, kajti tudi plesne zabave, katere se vrše izključljivo v slovenskem duhu, liki „plesni venčeku našo tržaške mladine, pomaga k splošnemu cilju: gojiti in utvrditi slovansko vzajemnost v Trstu. Slavnemu ravnateljstvu južne železnic« v prevdarek. Iz prijateljskih krogov došel nam je nastopni dopis, kateremu radi tukaj ustopamo mesta. V n e d o 1 j o (i. t. m. zvečer pride slovenska družba na kolodvor v Nabrežini, hoteČ odpeljati se z brzovlakom domov v Trst. Bilo je 14 gospodov in ena gospa. Prvi pristopijo h kasi ter prosijo slovenski — kdo bi v Nabrežini na naSem sivem Krasu govoril drugače ? — listek v Trst, Gospod uradnik stoji s prva nepremakljivo pri oknu, kakor bi no slišal česa ga prosijo. Še le ko mu prošnjo večkrat ponavljajo, odgovori jim z silno osornim glasom in ne, da bi vzel pipo iz ust, nekaj po nemški, najbrž da jih ne razumi. Ker pa gospodje slučajno tudi niso znali jezika dotičnega gospoda uradnika, ne bi se bili mogli nikdar sporazumeti. Tu pa zaupije gospod skozi okno čez glave čekajočim : „Kovačič, Kovačič!" Na ta presumljiv glas prihiti vratar, ter gospodu uradniku pri kasi ra/.tolmači želje navzočih. Lahko si mislite, kako je ta prizor vse razburil. „To je sramota, v Nabrežini smo in uradniki ne znajo slovenski! — Tako postopajo z slovenskimi potniki. MisliJ morda južna železnica, da pridemo z denarjem v roki beračit k njej? Nobeno prometno družtvo na svetu ne ravna tako breztaktno z svojim obč nstvom, kakor ta gospoda!a Taki in enaki vskliki so čujejo. Nekateri hite k načelniku postaje ter zahtevajo pritožno knjigo, v katero zabeležijo svojo pritožbo. Vprašanje je, bode li slavno ravnateljstvo uvažilo to pritožbo P Ono uže ve, zakaj nastavlja v Nabrežini take uradnike. Kar pa dotičnega gospoda zadeva, vemo za sedaj toliko: 1. Da mož ne zna slovenski. 2. Da ni še nikdar čital „Olikanega Slovenca" ali kake slične knjige. Dobro bi bilo zato, da mu slavno ravnateljstvo kupi kakšen „Complimentir-Buch", da se nauči dostojnega občevanja z strankami, ter da ga prestavi v tak kraj, kjer ljudje govore njegov jezik, če uže druzega ne zna. Troške za „Complementir-Iiuch" so pripravljeni nositi gospodje, ki so se seznanili z njim v Nabrežini. Razpisana služba. V zdravstvenem okraju Dubašnica-Dobrinj in Omišalj na otoku Krku, z sedežem v St. Vidu pri Malinski, razpisana je služba občinskega zdravnika z plačo 1000 gld. in vozarino 200 gld. na leto. Prošnje do konca t. 1. obč. odboru v Dubašnici. Ravnateljstvo „javnega dobrotvorenja" imenovalo jo odpoBlanikom mestne ubožnice g. Fran j a Dollenza in očetom ubožcev VII. okraja (Sv. Ana) g. Luchesiga. NOVO tržišče. Govori se, da namerava mestni magistrat pripraviti trg „della Zonta* za tržišče, ker obširni prostor na trgu „ponte rosso" ne zadostuje več potrebam občinstva, ker je pretesen. Ako se res ta nakana izvrši, malo se bodo pomagalo prebivalstvu Trsta, kajti oba trga sta pre-blizo drug drugemu. Občinstvo iz oddaljenih stranij mesta moralo bode vse eno gubiti mnogo časa, da si nakupi malenkosti za vsakdanjo kuhinjsko potrebo. Naj to mestni očetje preudarijo, da ne bi trošili uže tako redki denar v — nepremišljene Bvrhe. — Družba „Sv. Jeronima" v Zagrebu izdala je ilustrovan koledar za leto 1889. pod naslovom „Danica". Tiskalo seje 29.000 komadov. Na 200 straneh prinaša koledar zabavnega in poučnega borila, pregled sajmov na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmuciji in otokih, v Bosni in Hercegovini, na Štajerskem, Kranjskem, v tržaškej okolici, v Istri in na Ogerskem. Jezik je vsakemu Slovencu razumljiv in cena posebno nizka — samo 25 nč., z pošto 30 nč. — Pre-poročamo zatorej ta koledar v prvej vrsti našim trgovcem in kmetovalcem. V Trstu se prodaja v „Tiskarni Dolenc", Via Ca-rintia, št. 28. Ljubljanski „Zvon". Vsebina I. zvezka: 1. Jos. Ciperman : Satura. Soneti. 1—4. 2. Janko Kersnik : „Rošlin in Vrjanko«. Povest. 3. Jos. Stritar: Levstik. 4. Fr. Gestrin : Na cvetji so vendor ti solzo bli-ščč! . . . Pesem. 5. Dr. Josip Vošnjak ; Dolgost človeškega življenja. f». Josip Starč: Pisma iz Zagreba XIX. 7. Simon Rutar : Imenik krajepisnih imen slovenskih. 8. Ivan Hribar: Vesela vožnja. Humoreska, 9. Književna poročila: I. Josip Stare: Slovenci in 1848. loto. 10. V. Holz: Nova slika Jurija Šubića. 10. Jos. Gu»tin:Gan-glov „Vodnik". 12. Listek. Vreme se je obrnilo na boljše. Po grozovitej burji sije nam prijazno, skoraj spomladansko solnce. Enako ljubeznivo obseva liberalce in radikalce, naprednjake in cikorijaše, Slovence, Grke, Nemce, Žide, celo našo Italijane. Mogoče, da upliva nebo nekoliko na bližujoče se volitve ter pomiri razjarjene duhove. Ako pa se baš o tem kritičnem času vreme zopet spreobrne? Nič zato! Prorokujo, da dobimo skoraj dežja in z dežjem -- blata. Na blato pa smo v Trstu uže navajeni, vsaj jo najdemo večkrat o največej vročini v raznih kotičih. Zaradi tega gazili bodo novo pečeni kandidatje — doslej zaviti še v globoko tajnost — oboroženi z dežniki in visokimi škornjami baje pogumno naprej, kakor njih predniki, dokler jim kdo ne zakliče imperatorični: „Veto!" Do tukaj in ne več naprej ! Marsikateri nima sicer dežnika, ali hvalo Bogu tako tvrdo in zdravo kožo, da mu ne škoduje ni burja, ni vročina, niti dež. Za to se ne bojimo vremena in zaupljivo zremo v bodočnost. Upor! Pod tem naslovom čitamo v „Slov. Gosp." Stari mestni zastop v Mariboru je sklenil, predno mu je odzvonilo, čudno resolucijo zoper slov. poduk na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Nasvot jo prišel iz ust pragermana, g. J. Bancalarija. Mož jo sicer lekar in živi najbolj od slovenskih kmetov. — (Našim čitateljem jo po zadnjih dogodkih znano, kako danes stvar stoji. Dal Bog, da se s časom obrne vse na boljše ! Ured.) Na Kranjskem je razsajala nenavadna burja, skoraj kakor pri nas. Iz Ljubljane poročajo, da je dne 4. t. m. v hipu pomela ves sneg, ki jo nenadoma zapadel po noči. Nekdaj se v ljublj. nižini burje niti opazilo ni, sedaj se pokazuje uže prav pošteno. Vsakdo lahko razvidi, kaj jo temu vzrok: nemarno gozdarstvo na Krasu med Vrhniko in Postojno. Sleherni razumni posestnik ve, koliko koristi prinaša umno gozdnar-stvo ; torej ne pokončavajte gozdov tje v en dan, ampak mislite tudi na svoje potomce ! — Požar. Dno 7. t. m. nastal je ogenj v prodajalnici obuval gosp. Bortola Karisa v ulici sv. Justa h. št. 4. Pogorelo je dokaj obuval in deloma celo pod. Škoda iznaša preko 100 tor. Ni še dognano, kaj je vzrok, da jo začelo v prodajalnici goreti. Sodnijsko. Dne 7. t. m. stal je pred deželnim sodiščem lep parček. Bil je to 40letni težak Emil Ghoz in njegova ljubica „devica" Marija Zeglar. Prvi jo uže do-sedel 7letno ječo zaradi ubojstva, druga je bila nič manj kakor 45krat obsojena zaradi kalenja ponočnega mit u. Oba sta bila obtožena hudodelstva tatvine. Ukradla sta namreč v preteklem proletju iz letovišča g. Lj. Posiča pri sv. M. M. zgornji h. št. 1 perila in obleke v skupnej vrednosti 120 gl. Ghez je dobil 8, Zeglarjeva 7 mesecev težke joče. Izkaz daril za Božićnico v korist otroškemu vrtu družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. (Konec.) Nadaljo so darovala v ta namen sledeča gospoda: Abram Marija 10>£ metrov kotonine. — Abram Ema deško obleko. — Gospa Gasperčič 4 para svitic, 2 spodnji krili. — Jeršek 57 kifelcev. — Kalister Ivanka 5 krilic. — K. J., deško obleko z kapo in 10 parov rokovic. — Kobal Ana 3 dekliške srajce. — Laurenčič Antonija 6 parov nogovic. — Laurič M., dekliško obleko, en par rokovic, en par nogovic in svitice. — Michelli Justina, deško obleko, dekliško obleko in predpasnik. — Nadlišek Marija, deško obleko. — Gena. Majr, južno sadje. — Martelanc Amalija, dve dekliški obleki in dve srajci. — Negode Marija, 6 parov nogovic. — Neth Julika, 3 deske kape. — Pekič Julika, 6 ovratnih robcev in eno cepico. — Pertot Marija 4 rute. — Sušan Emilija, 12 rutic. — Gčna. Španger, dekliško obleko in predpasnik. — Truden Natalija, 12 volnenih jopic (tricot). — G. Truden, dva zaboja pomaranč in druzega južnega sadja. — Umek Ivan, par črevljev. — Valenčič Ljudmila, dve maji, 6 parov rokovic, 12 rutic in eno spodnje kril ee. — Valenčič Vekoslava, deške hlačo in dekliško obleko. —Valenčič Bogomila, tri pare zapestnic, 1 par rokovic in dve ruti. — Žitko Franjo, 2 steklenice rozolja in sladčice za drevo. — Marija Schmidt, 6 metrov blaga za obleko in nabrala je od gospe Durn 12 rut. — Urbani Antonija 0 par nogovic, 4 metre kotonine. — Metlikovič Terezija 4 srajce dekliške, 4 pare nogovic in dve maji. — Gasperuzzi Avgusta 3 pare hlačic. — Sever Ana, dva metra fine fanele. — Račić Ana, par rokovic. — Vsej imenovanoj milosrdnej gospodi se tem potem najuljudneje zahvaljuje na tih darovih, kakor tudi slavnemu odboru „Slovanske čitalnice", daje blagovoljno odstopil prostore za „Božičnico", Trst, 12. decembra 1888. NačeIništ v o žens ke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Upliv „kulture" v Bosni in Hercegovini. „Obzoru* je duhovit Muhamedanec iz Serajeva poslal nastopni register novih izrazov, katere je okupacija prinesla prebivalstvu Bosne in Hercegovine: Situacija, civilizacija, diplomacija, korespondencija, intervencija, intelegencija, konferencija, konvencija, proklamacija, okupacija, simpatija, dinastija, amnestija, deputacija, ■ aristokracija, instrukcija, avdijencija, interpelacija, organizacija, birokracija, procedura, reforma, protekcija, koncesija, privilegija, statut, dekret, prezident, šef, okucelencija, adlatus, direktor, hofrat, regi-rungsrat, sekreter, koncept, kanceliat, kon-, cepist, diurnist, dragomanat, adjutant, kataster, presidium, registratura, arhiv, ekspedicija, administracija, penzija, financija, garancija, kaucija, ekonomija, ekspro-priacija, limitacija, likvidacija, kolaudacija, kvita, pavšal, culag, foršu«, profit, ekse-kucija, konfuzija, škandal, mobilizacija intendancija, licitacija, liferacija, špekulacija, komunikacija, vadjum. akcija, kultura industrija, literatura, akademija, preparandija, realka, gimnazija, knabenpenzionat štipendija, student, profesor, justicija. kombinacija, apelacija, debata, intabulacija, advokat, profil, ekstra, prokuratura, provi-zorium, specialitet, demokracija, magistrat inženir, arhitekt, Central, teritorium, kanalizacija, remiza, tratuar, vagon, kondukter, starija, policija, denuncija, peršub. fantazija, fizikus, ceremonia, triumpf, ger-manizem, magjarizem, despotizem, absolu-I tizem, feudalizem, turkofil, karakter, fer-dehter, lojalitet, materijal, original, tran-j sport, transenal, urlaub, koncert, tombola, J rezerva, rekurirati, deložirati, fakelzug, fostzug, artilerija, infanterija, kavalerija, | asentirung, fortifikacija, inspekcija, adresa. , element, nihilist, panslavizem, socijalist, komunist, atentat, dinamit, bomba, ideja, konstitucija, anarhija, monarhija, aneksija, opozicija, demonštracija, agitacija, revolucija, natirlih, riickzug, servus, fertik, et-cetera. I Sadnemu drevju laže preprečimo kako zlo, nego je zdravimo, zato svetujemo rabiti cepiče le od polnoma zdravih, krepkih, bujno rastočih dreves, katerih sadje je v vseh obzirih dobro rabno. Akoravno lahko režemo cepiče od novembra do marcija, vender sta najboljša za so delo meseca januvarij in februvarij, ker cepiče izza tega časa laže bolj varno shranimo. Vendar smo mnogokrat prisiljeni cepiče prej rezati, kar pa seveda nič ne škodi, ako jih pravilno shranimo. Rezatev cepičev zavisna je pa tudi od podnebnih razmer; kolikor prej se rast vzbudi, toliko prej tudi reži cepiče. To velja tudi, ako se je bati, da poškoduje zimski mraz poganjke. Vse cepiče, katero shranimo za cele tedne ali celo mesece, moramo na vsak način prej rezati, predno začne drevje v mezgo iti. Poganjki, kateri imajo uže napeto popje, morajo se kot cepiči precej porabiti. — („Novice"). * * * Mravlje niso sovražnice, ampak tlo-brotnicc sadnemu drevju. Zelo razširjena je kriva misel o marsikaterih drugih živalih tur tudi o mravljah, da kvarjajo drevje. Resnica je le to, da lezejo na drevje in zalezujejo raznoteri mrčes, ki ugonablja sadje, kakor mešioe (listne uši), gosenične ostanke, njihova jajca itd. Da so mravlje koristne drevju, dokazuje med drugim tud: to, da imajo na Laškem po več krajih nalašč mravlje zato, da trebijo z dreves škodljivi mrčes. Slavni Rutzenburg trdi, da mravlje pokoučujejo mešice, njih ličinke in mešičke, nikder pa ne ogrizejo zdravega sadja in tndi ne ranijo nikoli zdravih dreves. Grof H. Aitems pripoveduje, da ima na svojem vrtu nalašč velika mravljišča, katera skrbno varuje, kakor pravi, na korist sadnim drovesom; eno teh mravljišč jo zdaj 5 do 6 let staro in črez 1 meter široko; na nobenem mestu na vsem vrtu niso drevesa tako brez vsega mrčesa, kakor tu, in nikjer no rodijo jabolka toliko, kolikor tu. Kes je, da so mravlje piikavih jabolk, hrušek itd. rade lotijo, zdravih pa ne; zato jo zgolj domislija, če ljudje mislijo, da so mravlje sadju škodljivo; piškavo ali črvivo Hadje pade z dreves brez mravelj. Će v črvivem sadji nahajamo mravlje, no smemo misliti, da so ono krivo črvivosti, ne, ne, one lezejo v piškavo sadje le zato, da ondi čuvo lovijo. Zanimivo je tudi to, kar Friderik Miiller poroča iz Brazilje, kdo ondi mravlje „Im-bavba" drevo varujejo škodljivih žuželk; Belt je nekaj enacega zasledil pri akaci-cijah. Zatorej vrtnarji no preganjajte mravelj, marveč varujte jih svojemu drevju na korist. („Vrtnar") * * Kako ohraniti krompir. Na Francoskem znajo krompir ohraniti do poznega poletja. To pa tako: V kotel poln kropa denejo dobro opran krompir v mrežastih košarah. Krompir ostane v kropu kako 4 sekunde, potem ga potegnejo iz njega in ga razspo po tleh, koder se hitro posuši. S takim ravnanjem se umori v krompirji vse življenje, ostane pa dolgo zdrav, okusen in dober, dokler ni novega. Nekateri pridenejo kropu tudi soli, kar je prav. Važno pa je pri tem ravnanji, da se krompir dobro posuši iu da se shrani v temno shrambo. Listnica uredništva Gosp. dopisnik Divača. Oprostiti); pride na vrsto, — Gosp. Ljubljančan (zvezda). 11 vala in Hrfiun pozdrav! — Gospod dopisnik i/. Zagorja. Za danes prekasno. Prihodnjič. Listnioa upravništva, Gosp II. L. Št. Vid, dolžujete »o za zadnji četrt lota gl. 1*50. — Gosp. P. Kr. iz Podcerkvo. Plačano za 1. 18*8. — Gosp. M. R. Dobrova. Plačano do I. aeptembra t. 1. Hvala lopa, tndi Vam vso dobro! — Čitalnica Postojna Plačano do 1 lulija t 1. a prvo številko stenaru vrnili t „vorweigort die Annahino" ; kako no to rjema V — T. F. M. Volče. Plačano za VM 1. 1889. Na zdar f GcsDodarsJce ji IrpmsKe stvari. Rezatev cepičev /a spomladansko cepitev. Cepič imenujemo oni del drevesa, katerega odločimo od maternega debla in ga potem prenesemo na drugo. Cepljeni del spoji se z deblom, na katero je prenesen in dobiva od njega hrano, kakor da bi ne bil nikdar prenosen. Za spomladansko cepitev potrebne cepiče režemo, kadar miruje rast, zatorej od novembra do marcija. Ob navadnih razmerah rabijo za cepiče poganjki zadnjega leta. — Drevo, katero nam da cepičev, imej vsa svojstva, katerih treba prihodnjemu mlademu drevesu. Nikdar pa ne režimo cepičev z slabotnega, bolehnega, rakavega ali takega drevja, katero rodi slabo sadje, ker s cepiči prenesemo vsa slaba svojstva maternega drevesa na mlado drevo. Mnogokrat slišimo o izvržkih, kar je tudi resnično. Te izvržke prepisujejo starosti drevja, vender ni to povsem res. Mi menimo, da prihajajo ti izvržki od slabih cepičev, kateri rabijo za pomnožitev. Vabilo na naročbo. 8 1. ilnein jttnuvarja začne v Ljubljani dvakrat na mesec izhajati nov list I? mm !tt Obravnavul boile v rosni in Šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbel za čitatelju pouk in zabavo. Polog raznovrstne vsebine prinašal bodo tudi lepe ilustracije in »like odličnih narodnjakom. Ker preneha „II o g a č", bode Brus jedini šaljivi siavenski list, ki si bodo vestno prizadeval ustrezati občin-tvu slovenskemu, katero prosimo da ga blagovoljno podpira duševno in gmotno. „Brus1* stoji za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gl.. za četrt leta 1 gl. Naročnina pošilja se na „Hrusovo" upravnistvo v „Narodni Tiskarni11 v Ljubljani. Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini t. priporočam so vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, UineS-kega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi dd se mi je predložil načrt Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17. Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg naročniki naj mi blagovole poslati iste nefrankovanc. 1'ošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od rd 50 sobi do vsacega /.neska vsak d»n v tednu razini praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pn od 10-11 ure zjutraj. Obresti na knjižice..........4'f4°[0 Plačuje vsak dun od 9—12. ureopoludne Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—lbOO 3 dni in a 5 did poprej. Eskomptuje mmji.-e domicilirane na tržaškem trgu po..... ... 4 V2" 0 Posojaj« na državne papirje avstro-ogrske do lOUO gll. po........5% višj-i zneske v tekočem računu po. 4V8°/a Taje dei.ur proti vknjiŽehju na posestva v Trstu. Obresti po di»govoru. TRST, 1. oktobra 18,S7. 2- 24 Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku iiarnčbn bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla j te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan i c kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnlke, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne ccdulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam ( biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. j Drži u zalihi (skladišču) svo potrebne tiskanice i knjige za crkven-- urode. Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo RO nvč. sada IO tvrdo vezana......n. ©O Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n. Vilim Tel, prevod Cegnera ......n. 4© Ljudmila prevod J Lebana.....n. iO Filip prevod Krizmana.......n. *© Antigona prevod Krizmana......n. Trst in okolica od Sile •......n. 30 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 90 Istra pjesma „ A. K. „ . . n. Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. I Za obilnu naručbu preporuča se : Tiskara Dolenc t Via Carintia br. 28 u Trstu. Assicurazioni generali, X T rs m (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ružtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa s na zavarovanje proti požaru — zavarovunje steklu — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopn.-rn odposlanega blagu in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica iti reserva dne 31. d-cetnbra 1H87 f. 36,120.176 53 1'rt-niije zn pote r jati v naslednjih letih 1 22,7fit> 106'f5 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1887. f. 105,482.65138 Plačana povračila: al v letu 1S87. f. 10,099.647 — b) od začetka društva do 31. decembra 1887. f 207,3'9.fc0'2-20 Letni računi. Izkaz dosednj plačanih odškodovanj, tarifo in pogoje za zavarovanju in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva- Via deila Slaaione v lastntj hiši. 8- 24 SUKNO [ razpošilja za gotov denar ali po ; poštnem povzetji po zelo nizkih cenah in sicer samo doltre vrsti s 3-10 m, cela obleka, samo f. 3.50 I 3'10 „ „ „ boljše4.90 i 3-10 „ „ lino „ 8.- * n * j- „ ,10-2.10 „ površna suknja „ 6.— 2-10 „ ^ . „ „ 8— 3 10 „ črna sal. obleka „10.— Kur ni komu všeč, se lehko vrne Uzorci franko. — Naslov: I Tuclifabrikslager S FRIEDRiCH BRUMNER j }iu drobno. F i a* »i. II n. Na debelo. Op. Uzorci za gospodo krojače £NT uefrankovani. Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, i Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, I konservauii za hrano, kitajskim čajem, j angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkili cenah ter se ob enem jamči za pristnost 'blaga. — Na valugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! ja d S. Kessler v lrniP Ferdinandove ulice ftt. 7 sn., r*azpošiljnt.a po poštnem povzetji Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno. Ta ura, ki jd odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi iri mćJninii koluj-naml j' v okvirju iz <3u vreq<>)-zlate kovine po por« stoječem načrtu ter ima patentovano pl. ŠSato st;kleno kiza'o, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi sveti kakor mesečni žarki. » Razun tega ima budila! zvonček, ki hi more staviti na kateri koli ?as, 2 bron-i-iratia tez a I a in, k-r je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, m >re si vsak to kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotov m denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaiis „zur Kaiserin Jlaria Theresia", VVien. III. Bezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. 10 metrov zimskega lodna '/a žen-ke obi. ke. dvojne šlrokosti pld 5 50 lo metrov Vallerie-flanela /..i ženske oblek-, uejnovejši u/oreu K Id 4 — 10 metrov kalmuka, r. žk.' bliže, najnovejši uzorne k Id 2 70. 10 nvtrov "barhanta za oMeke, težke ha Že, tiajnovejAi nzor-e Blo. 3 10 nintrov "blaga za ponoćne suknje, kriifnajnovejši uz »reč. gld. 2 5i' 29 vatiov Prostejevskega barhanta, moder m mjav gl 5 bd m rud trld. (j — 3 10 m-trn blaga za moško obleko ■/, mo l:t, trld 5.50 11« H'd 3 *5 i'. 10 m trn blaga za zimske suknje, modn*ea, Ii. uld lu —, Ila. gld H - •J. 10 metra blaga za ogrtače, modi eira. Bi 6. 0. kap iz pliia zn posi.ihIh in trld I f»o 1. zimska posteljna odeja 1/. Rnm'.-. komp'et >a Bld H, — 1. žabraka, ;9,in do pi 1 -o cm. široka, 1« žoHa eld 250. llft si Va Riđ 1 nO 1 Angora-ogrinjalo z \ ? ">/4. Ia. u ;rl. 0—. Ha. eld 2,80 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J*rsey. VS-b modne barve Ia Bi. 3, II t. trld. l nO •{ krili iz klobučine bon.itn tamburirani. rnd"rti sivi in rnj.» vi trlrl. 8 - 6 parov zimskih nogovio. pl-tenih, v VM^h b-.rvali, proB»«t.lh gld. l.bu 1 platnena rjuha, 2 metra dolga brez šiva eld. 1.50 10 metrov posobne preproge, težko i>aže Bi » 50 1 moika srajca b-da i tin.rvn«ta, Ia cid. 1 80, Ila. Bld. 1.20 .'! delavske srajce iz teškepa ot< ald. 8 50, lin. B rt t. 80 1. garnitura pregrinjal, 1 prt in 2 p »sr„ nrejr-.. iz rtpsa trld 451), i/, jllt. P '' H r, 0 29 vatlov domačega platna, uške baže. 6 4 e»d. 5.50 */A Id 4 2lgo, na boljšo I -/imsko suknjo . . . . f. 5.50. H 2*10 metrov dolgo, na fino H zimsko suknjo . . f. 6 — I 2 10 metrov doigo. na najfinejšo I z nisko suknjo . . . f. 10.— I Štajersko valjano sukno I /,i lovske s ,knjc in menčikov ■ 2 10 metrov . . . f. 5.20 B Edina kristijanska ■ tvrdka za razpošiljatve I Karol Peehaezek ■ Briinn, Krautmarkt 13. H — Tlzorci zastonj in franko. — flustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar". glasilo £ c. kr. kmetijske družlie vojvodine kranjske. --4i» ■ -- Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izliaja ir>. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 frld., za gg. učitelje in ijudske knjifcniee pa lo 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Tnserati na «/, rat i (oznanila) zarnCunjajo se po nastopni ceni: ItiBorat načeli strnili 16 gld., .... /. strani 8 gld , na '/« »trani r> gld. in na «/. etiaui 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunajl (Wien, I.,Wallfi8ohgaB8e Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. a. / ^ Z 1. 1889. nastopil je.,EMETOVALEO" VI. lotnik., .KMETOVALEC'jo oJbd ^if)mM^^^mf^' voCi gospodarski list in ob onem uajcenejSi, zato ni Čuda, uko jo mot ""J1',;' • razširjenimi slovenskimi listi. V 1 prinesel jo ..KMETOVALEC na 2\£ ^m iw..jg)Mii miRif. straneh velike obliko SO voeih in 105 manjših gospodarskih ,in sicer poljotioi-skih, /.ivinarnkik, vinarskih in gozdarskih člankov, nad 185 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vpraS-.nja, katera so stavili '» j urednUtvu, blizu 175 gospodarskih novic itd To berilo razjasnjevalo je 50 podob „VRTNAR 1 jo poseben vrtnarski strokovni 1M, k i erega dobivajo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. „VBTNAB* jo prinesel 1. 1888. na !>« strane), velike osmerke 85 večih in 78 ninnjs.li s nj K i in vrtnarskih člankov tor blizu 70 podob. - Borilo v ..KMFTOVALCU" in ..VRTNARJU" jo dandanes za naprednega kmetovalca tako v / da ne smo biti slovenskega gospodarju brez teh koristnih listov. - „KMETOVALEC" s prilogo ..VRTNAR'' stoji na^ leto 2 gld. u< "tolp pla« njo pa lo polovico, udje c. kr. kmetijske družbo dobivajo ..KMETOVALCA" zastonj. Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 5. Naročniki, ki vstopijo med lotom, dobijo vso izšlo štoviiko Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.