Vrabec in papiga.
-v
Spisal Polenčan.
LjP^v"?!!^"^^ enca košate lipe je padala na  okno prvega  nadstropja
Wmmm^^^^     I ^ogato okrašene hiše. Ne daleč od  nje pa je pobirala
f^ ^sfliSL      Ja*a vrabcev raztrosena zrna. Hipoma se zasliši glas pa-
1       x&    tHI!^! P'Le> *" Je ^ala v široki kletki na oknu. Eden vrabcev
lT JpjOTM zagleda njeno raznobarvno perje in sfrči na lipo obču-V^^^^^z%Ml/M dovat lepega ptiča. V prvem trenutku ne more spraviti
------------"              zaradi začudenja nobenega glasu iz grla, končno pa reče:
»Kako lep ptič si vendar ti! Vse mesto te občuduje iz bližnjega drevoreda! Ko bi vendar jaz mogel biti deležen vsega tega!"
Papiga ga pa žalostna zavrne: ,,Kaj mi pomaga lepa obleka, ko vendar nisem svobodna in ne živim v svoji topli domovini? Kako zavidam tebe, svobodni vrabec!"
Vrabec ji pa reče: nČemu si želiš svobode? Tvoje domovje je sicer kletka; toda ni ti treba skrbeti za vsakdanji živež. V tvoji domovini ni zime, to vem, toda mene hoče umoriti pozimi mraz in takrat se spomnim ptičev, ki so v toplih sobanah ter jih imenujem srečne."
V tem prileti lišček, in vrabec mu razodene ves pogovor; ta pa reče glasno, da je lahko slišala tudi papiga: nVsak bodi zadovoljen s tem, kar je in kar ima!"