Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 245 V petek (6/10 0C) deževno, v soboto (-1/16 0C) sončno, v nedeljo (-1/15 0C) oblačno. Četrtek, 26. marca 2015 številka 12 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-i ■in =0 ïu"» ifO :o TAKO mislim Pomlad je v Šaleški dolini tudi čas, ko se veliko prepeva. Festival Pozdrav pomladi, na katerem se zvrstijo dobesedno vsi pevci od najmlajših do najstarejših, že kar poka po šivih. Dvorane so tradicionalno razprodane, obiskovalci pa navdušeni, sicer pa imajo kaj videti in slišati (12. stran). Navdušenje pa je bilo popolno tudi na koncertu Tanje 2agar, katere gostje so bili pevci osnovne šole Antona Aškerca, ki sta jih za nastop pripravili zborovodkinji Metka Smirnov in Jelka Repenšek. Skupaj s Tanjo so pričarali nepozabno razpoloženje. Centra za socialno delo ne damo! Marčevska seja sveta Mestne občine Velenje je minila v znamenju obravnave poročil o delu javnih zavodov in institucij, ki jih v našem mediju redno spremljamo. Med drugim so obravnavali poročilo Centra za socialno delo, ob katerem so opozorili, da se nalaga temu centru, ki bi se moral ukvarjati predvsem s strokovnim delom, ki je v teh težkih časih še kako pomembno, vse več strokovno tehničnih opravil. Predvsem pa jih je močno zmotil podatek, da bi se lahko zgodilo, da bi načrtovana reorganizacija teh centrov odnesla sedež te ustanove kam drugam. Svetniki so odločno poudarili, da se s tem nikakor ne strinjajo. a mz Jožefov sejem vsako leto živahnejši V Škalah pri tamkajšnji cerkvi svetega Jožefa je bil v nedeljo dopoldne znova sejemski vrvež. Domače društvo REVIVAS je že peto leto zapored pripravilo Jožefov sejem. S tem dogodkom skuša obdržati tradicijo nekdanjih, po vsej dolini znanih Jožefovih sejmov, ki so bili nekoč na sejmišču pred nekdanjo cerkvijo na pogreznjenem škal-skem hribu. Letos so izstopale ženske iz Ple-šivca, ki so se izkazale s svojo razstavo velikonočnih dobrot in okraskov ter raznovrstnimi semeni. Pester nabor izdelkov pridnih rok domačink so dopolnile še rože iz krep papirja. V Bukvami ste lahko menjali ali si sposodili knjige. Med letošnjimi zanimivostmi so bile po besedah predsednice društva Vere Pogačar tudi menjava se- Športnike za zgled Milena Krstič - Planine Si predstavljate, kje bi bila Slovenija, njeno gospodarstvo, zaposlenost, politična kultura, morala, blišč..., če bi se zgledovali po velikih imenih slovenskega športa?Danes bi, namesto da vedno bolj »švicamo«, živeli v drugi Švici. Brez sence dvoma. Toliko veselja, ponosa, upanja, navdiha, čustev, optimizma, elana..., kot so nam ga to sezono pričarali s svojimi uspehi velika imena slovenskega zimskega športa (da o drugih športih in športnikih ne govorim) Tina Maze, PeterPrevc, Žan Košir, Jakov Fak..., in še veliko drugih, se že dolgo nismo naužili. Še dobro, da jih imamo. Včasih je bilo vsega za en dan kar preveč. Že prav kičasto. Napeljevalo je k napuhu. Himna, ki smo jo po njihovih nastopih poslušali, je bila najlepša in najbolj milozvočna pesem. Sedla je v srce. Poenotila. Vsi za enega, eden za vse. Tekmovanja so spominjala na neke druge čase, ko smo nepremično zrli v ekrane ob nastopih Križa-ja, Mateje, Strela, Franka..., in bili (skoraj) vsi srečni. Ce ne zaradi drugega zato, ker so se ob njihovih nastopih marsikje ustavili stroji, pisanje matematike pa je bilo prestavljeno na primernejši čas. Nobena stvar pa ne traja večno. Še zime je nepreklicno konec. V deželo je prišla pomlad, natrosila cvetja, regrata.... Malo dežja in zabrste-lo in ozelenelo bo tudi tisto, kar zaradi suhih tal še odlaša. Saj ne, da bi si pomladi ne želeli. Nanjo smo večkrat pomislili, če ne drugikrat, med reklamami ob spremljanju tekem. A kaj, ko so se s pomladjo - ne vem če ste opazili - na naslovnice in v naslednje strani in minute medijev, takoj ko so športniki odšli, vrnila »velika« imena slovenske politike in gospodarstva. Ob poslušanju njihovih nastopov žal ni kaj dosti aplavzov, ni zanosa, ni optimizma, kaj šele tistega »vsi za enega, eden za vse«. Še himna ne zveni enako. Ceprav dajejo videz, da se trudijo, vijugajo, skačejo, tečejo, pa bolj ali manj predvsem streljajo v tarče levo in desno, seštevajo, odštevajo... Zato tudi vsepremalokratprepričajo. Mogoče pa še bodo. Mogoče se bodo po izjemni zimski sezoni naših športnikov skupaj s pomladjo predramili in tako kot vrtičkar-ji zavihali rokave. Pa ne za lastne, ampak naše skupne vrtičke. men in igre, ki so se po ustnem izročilu nekoč odvijale na škalskem sejmišču: zabijanje žebljev, sekanje pomaranč, trkanje pirhov in po- dobno. Prvič so na prireditev povabili godovnike Jožice in Jožete, ki so se pomerili tudi v spretnost-nih igrah. Od članic društva so za god, ki so ga imeli tri dni pred tem, dobili simbolično darilo. a vos Premaknite kazalce v nedeljo, 29. marca Cesta spet na Šentrupert Upajmo, da bo sreda, 18. marca, pomemben dan za izgradnjo tretje razvojne osi od Velenja do avtoceste. Vlada je namreč sprejela sklep, da se ponovno začno aktivnosti za izgradnjo te ceste, in sicer na trasi Velenje - jug-(Pesje)-Šentrupert. To je tudi trasa, ki jo najbolj zagovarjamo v sa-vinjsko-šaleškem okolju, saj se bo nanjo lahko priključila tudi Zgornja Savinjska dolina. Razveseljivo pa je tudi, da so zanjo številni postopki že speljati in bi aktivnosti lahko zelo hitro stekle. Odločitev vlade so v tem okolju že pozdravili, razveselila pa se je tudi poslanka SD in podpredsednica državnega zbora Andreja Katič, ki želi postopke še pospešiti, in sicer tako, da bo predlagala sestanek vseh treh odgovornih ministrstev s predstavniki lokalne oblasti. »S tem želimo doseči, da pride čim prej do javne razgrnitve državnega lokacijskega načrta, da se zberejo morebitne pripombe, se nanje argumentirano odgovori in pripravi vse za začetek gradnje. Vsekakor pa bo treba pri tem upoštevati, da gre za javni interes in bo na račun tega treba tudi žrtvovati kakšno kmetijsko zemljišče, da bodo savinjska, šaleška in koroška regija dobile sodobno prometno povezavo in s tem tudi možnosti za enakopraven razvoj v primerjavi z drugimi območji Slovenije.« a mz ■ Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 26 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 26. marca 2015 ttl LOKALNE novice BICY bodo potegnili do Topolšice Obisk predstavnikov Občine Goričan Občina Šoštanj bo do poletja zagotovila še dve postaji za izposojo mestnih koles Velenje, 18. marec - V torek je podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin s sodelavci v mestni hiši sprejel župana Občine Goričan iz Medžimuija Maria Moharica s spremstvom. Goste sta spremljala predstavnika Kulturnega društva Medžimurje Velenje Matija in Drago Blagus. Predstavniki občine so jim v uvodu predstavili Velenje in načrte za prihodnost. Župan Občine Goričan Mario Moharic pa je predstavil občino Goričan in njeno novo monografijo ter predlagal sodelovanje pri prijavah na evropskih razpisih, saj je Mestna občina Velenje zelo uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev. Popis javne razsvetljave v Velenju Velenje - Mestna občina Velenje je začela v sodelovanju z Zavodom KSSENA popisovati infrastrukturo javne razsvetljave. S popisom bodo posodobili kataster javne razsvetljave, ki bo osnova za njeno energetsko rekonstrukcijo in nadaljnjo posodobitev. Zaradi popisa bodo podnevi za krajši čas prižgane svetilke na posameznih odsekih javne razsvetljave. Računajo, da bodo popis zaključili do konca marca. a mz Še vedno možnost za zakup vrtička Velenje, 20. marec - S pomladjo bo zaživelo tudi delo na vrtičkih. V MO Velenje je občina uredila dva kompleksa za vrtičkarje. Na območju ob železnici je urejenih 98 vrtičkov, na območju Krajnca v Bevčah pa 81vrtičkov. Slednji so polno zasedeni, še vedno pa imajo proste vrtičke ob železnici nasproti Bele dvorane. Na občini zbirajo povpraševanje za najem teh vrtičkov. Če bodo do 10. aprila prejeli vsaj 20 vlog, bodo predvidoma do začetka maja uredili še nove vrtičke na tem območju. Letno morajo vrtičkarji za najem odšteti 20 evrov. Vrtičke lahko zakupijo prebivalke in prebivalci mestne občine Velenje, ki imajo v Velenju stalno ali začasno prebivališče in so lastniki ali najemniki stanovanja v večstanovanjskem objektu. Rezar namesto Krbavčeve Šmartno ob Paki - Na nedavni zadnji seji so svetniki Občine Šmartno ob Paki med kadrovskimi vprašanji obravnavali tudi predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede novega predstavnika lokalne skupnosti v svetu zavoda Zdravstveni dom Velenje. Ta je za to dolžnost predlagala Leopolda Rezarja, direktorja Bolnišnice Topolšica. Predlagala ga je Lista za napredek občine, katere član je. Njegova kandidatura je bila edina, ki je prispela na javni poziv. Dosedanja predstavnica občine v svetu javnega zavoda je bila Frančiška Krbavac, ki pa ji poteče mandat. a Tp Poslej VOC? Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da so na razpis Občine Šmartno ob Paki za zimsko in letno vzdrževanje občinskih cest in javnih poti prispele tri ponudbe. V teh dneh jih je komisija pregledala in se odločila za celjsko podjetje VOC, vendar odločitev še ni pravnomočna. Prej je to delo opravljal PUP. a Tp VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 Vpis bo potekal od 7. 4. do 17. 4. 2015 med 8:00 in 16:00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta Talcev 20, Velenje). Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani vrtca http://www.vrtec-velenje.si/, ali pa na mestu samega vpisa. S seboj prinesite podatke o vašem otroku in podatke staršev (emšo številka, telefonska številka, na katero ste dosegljivi). Starši, ki ste vložili vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2014/2015, pa vaš otrok ni bil sprejet v vrtec, morate ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec. Dodatne informacije so vam na voljo na številkah: 05 908 64 28, 051 650 821. Vljudno vabljeni! Uprava Vrtca Velenje Šoštanj - Lani konec septembra so v Šoštanju vzpostavili z velenjskim kompatibilen avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles, tako imenovani BICY. Zagotovili so kolesa in postavili dve postaji, kjer so ta na voljo, eno v Tresmirjevem in eno v Kajuhovem parku. Letos še pred poletjem pa bodo sistem na željo številnih nadgradili še z dvema postajama, in sicer v Metlečah pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina in v Topolšici pri novem gasilskem do- mu in domu krajanov. »Naši občani in drugi uporabniki z veseljem uporabljajo mestna kolesa. To najbolj nazorno priča število izposoj. Od vzpostavitve pa do začetka zime, ko smo kolesa pospravili, so si naši občani kolesa izposodili natanko 1.768-krat,« pravi župan Darko Menih. Za uporabo mestnih koles je registriranih že več kot 130 občanov, dnevno pa zdaj, ko so kolesa znova v uporabi, prihajajo novi. Za brezplačno uporabo mestnih koles se je možno registrirati v vili Mayer in Muzeju usnjarstva na Slovenskem, uporabniki pa lahko kolesa uporabljajo 14 ur na teden. Ko bosta vzpostavljeni še dve novi mesti, se bo mogoče registrirati tudi v turistični pisarni v zdraviliški Topolšici, kar bo gotovo zanimivo, saj se bodo lahko uporabniki, tudi turisti, s kolesom podali vse do Velenja, iz Velenja pa vse do Topolšice. a mkp Tretji dan zdravja Velenje - Društvo za boj proti raku Velenje bo v petek, 3. aprila, pripravilo tretji dan zdravja. Aktivnosti bodo začeli ob 10.30 pred Zdravstvenim domom Velenje. »Društvo za boj proti raku Velenje je del mreže slovenskih društev za boj proti raku, ki je med nevladnimi organizacijami najstarejša in najpomembnejša nosilka preventive na področju raka,« pravi njegova predsednica Branka Drk in dodaja, da je širjenje pomena preventive na področju zdravja izrednega pomena. Znano je dejstvo, da bi lahko kar tretjino vseh rakavih bolezni preprečili z zdravim življenjskim slogom. Omenjeno društvo, ki že 25 let ozavešča prebivalce občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki o pomenu zdravega načina življenja, pripravlja različne aktivnosti. Lani je v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravilo drugi dan zdravja v Šaleški dolini, na katerem so merili krvni sladkor, holesterol in krvni tlak. V akciji je sodelovalo kar 475 občanov. »Velik odziv nas je izredno razveselil. Tudi zato bomo letos pripravili 3. dan zdravja v Šaleški dolini.« V sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje bodo organizirali test hoje na 2 kilometra in analizo sestave telesa (podkožno maščevje mišičje, voda). Po opravljenih meritvah bo ob 13.30 v sejni sobi omenjenega zdravstvenega doma še predavanje za vse, ki se bodo udeležili aktivnosti. Na njem bodo obrazložili, analizirali in interpretirali teste. »Pomembno je namreč, da vsak posameznik ve, kaj pomenijo rezultati, ki jih je dosegel na teh testih, za njegovo zdravje. Zdravje je naše največje bogastvo. Vsaka aktivnost za njegovo ohranitev se nam poplača,« je še dejala Branka Drk. a tp V soboto dan za spremembe Velenje, 28. marca - Mestna občina Velenje se je tudi letos pridružila projektu Dan za spremembe, ki ga spodbuja Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva. V sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje bodo letošnji dan za spremembe, soboto, 28. marca, zaznamovali s prireditvijo, na kateri bodo razglasili zmagovalce natečaja Naj prostovoljska organizacija in Naj prostovoljec v MO Velenje. Na natečaj je prispelo 15 prijav, od tega pet za naj prostovoljsko organizacijo, pet za naj prostovoljca v kategoriji do 30 let in pet za naj prostovoljca v kategoriji nad 30 let. Kulturni program bo s svojim na nastopom na prireditvi obogatil Šaleški študentski oktet. Častni pokrovitelj prireditve, ki bo v soboto ob 18. uri v Vili Bianci, je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Savinjsko-šaleška naveza Pestro dogajanje med dobrim in tistim malo manj Skoki ne (le) zaradi težav - »Vojska« v Telekomu - Češko-slovenska srca -Varčno z vodo - Svetnica, ki varuje pred mišmi Zadnje dogajanje je bilo pri nas res pestro. Središče države ni bila Ljubljana, pomaknilo seje na gornje Gorenjsko, v Planico. Celo sam premier je prišel med naše skakalce, ki so se spet izkazali. Izkazali pa so se tudi obiskovalci, saj redko kje vidimo skupaj plapolati toliko državnih zastav in slišimo tako ubrano petje naše himne. Slednjega seveda ne bi bilo, če za igranje in petje himne ne bi naredili potrebne »osnove« naši skakalci. Dogajanje v Planici je bilo tudi v »našem« znamenju, v znamenju Gorenja in njegovega Draga Bahuna, tudi predsednika organizacijskega komiteja Planice. Bili so dnevi, ko so mnogi pozabili na vsakodnevne težave in ob skokih tudi pozabili na naše poskakovanje iz težave v težavo. Ko bi le pri razvoju lahko kmalu tako pohiteli: in tako složno ploskali in peli. Še vedno so se nadaljevale tudi razprave o »delitvi« denarja na (visoko)šolskih in drugih državnih ustanovah, močno pa je predvsem na desnici počilo zaradi domnevnega neupravičenega posega »vojaških varnostnih organov« v Telekom oziroma njegovo prodajo. Greh obrambnega ministra naj bi bil po mnenju kri- tikov tako velik, da bi moral kar odstopiti. Ali ga (tudi njega) čaka vsaj interpelacija. Da so težave sedanjih ministrov res številne, kaže tudi zadnji primer kandidatke za šolsko ministrico. Kdor išče, pač najde - pravijo nekateri. Slovenija pa je tako majhna, Slovencev tako malo, ti pa tako sorodstveno in drugače povezani, da je ponudba »neomadeževanih« zelo majhna. Na račun čudnih poslov laške pivovarne pa je Slovenija ostala brez treh src. Upam, da v novi češko-slovenski navezi, čeprav je (menda le za enkrat) družba pristala le v čeških rokah. Pivovarna Laško je dobila nekaj denarja, a ga bo veliko vrnila v Radensko, saj mora poravnati dolgove. Je pa Slovenija s to prodajo izgubila še enega od svojih zaščitnih znakov; po kokti, donatu mg, barkafeju in drugih naj bi se kmalu poslovili še od Ela-na. Čeprav elan pri nas še kako potrebujemo! A palica ima vedno dva konca: PL prodajo, drugi prodajajo njo! Radenska je šla na Češko, PL naj bi šla v nizozemske ali ameriške ali katere druge roke. Kako majhen je svet. Pa še manjši naj bi bil, saj je na njem vse več suše. Zaradi suše pa se, pravijo nekateri malo hudomušno, stvari skrčijo. Brez šale pa so svarila pred pomanjkanjem vode. In po potrebi za večje varčevanje z njo. Od tod verjetno tudi prizadevanja nekaterih, da bi se polastili vodnih virov. Tudi pri nas je treba varčevati, čeprav smo vsaj po zalogah vode »bogataši«. A razmetavati z njo ne gre. Zato so dobrodošle gra- dnje novih vodovodnih sistemov; ne le zato, da vsem zagotovimo zdravo pitno vodo, tudi zato, da zmanjšamo izgube vode. Zaradi slabih napeljav je namreč še vedno marsikje od izvira do potrošnikov ogromno izgubimo. Po nekaterih podatkih je recimo v konjiški občini v vodovodnem sistemu izgubijo kar polovico. Lani skoraj 500 tisoč kubičnih metrov. Zato v zadnjih letih načrtujejo ukrepe za zmanjšanje izgub, v naslednjih treh letih bi jih radi vsaj prepolovili. To seveda ne bo poceni, a je nujno. Ali je poceni ali ne, so se zadnje dni spraševali tudi obiskovalci različnih spomladansko-kmetij-skih oziroma vrtičkarskih sejmov. Najbolj znan je Jožefov sejem, ki ga pripravljajo v več krajih, na našem širšem območju pa je najbolj znan tisti v Petrovčah. Ta je tudi letos privabil veliko obiskovalcev. Na Kozjanskem je najbolj znan sejem poimenovan po svetem Jožefu tisti v Bistrici ob Sotli. Svojevrstni sejem pa imajo v tem času priprav na poljska dela tudi v Podčetrtku. In sicer v spomin na sveto Jedrt. Ta naj bi kmete obvarovala pred poljskimi in vrtnimi mišmi. Pa še to: V Podčetrtek se bodo kmalu pogosteje odpravljali tudi občani Kozjega. Ne na sejem, kjer bi zapravljali denar, ampak po denar. 1. aprila bo, brez šale, Banka Celje zaprla poslovalnico v Kozjem, najbližja pa je v Podčetrtku. Dve leti po prvotni napovedi zaprtja je še vzdržala, zdaj je napočil konec. Za tolažbo jim bodo pustili vsaj bankomat. Upajo, da poln denarja. k ■ ■ IIAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 3 26. marca 2015 ««WAS POLITIKA 3 Občina Velenje sklenila proračunsko izjemno leto Svetniki potrdili zaključni račun proračuna za lansko leto - Z njim zelo zadovoljni -Sprejeli kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih funkcionarjev Mira Zakošek Rekordne investicije Celo lansko leto smo veliko poročali o tem, kako je proračun Mestne občine Velenje naravnan razvojno, saj je bilo v njem predvidenih skoraj 60 odstotkov vseh proračunskih sredstev za investicije. Večino zastavljenega je tudi uresničeno (pravzaprav vse razen investicij, ki so se zaradi kasnejših razpisov za nepovratna sredstva zavlekle v letošnje leto). Skupaj so za naložbe pridobili 13,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. »To nikakor ni bilo enostavno, saj je treba biti na to dobro pripravljen, pravzaprav moraš imeti v času razpisov pripravljene že vse projekte, v nekaterih primerih pa izbrane tudi izvajalce, ki jih moraš izbirati z javnimi razpisi,« je poudaril župan Bojan Kontič. Proračunska poraba je bila ves čas uravnotežena, bi pa tako obsežne investicije zelo težko uspešno vodili, če ne bi iz predlanskega leta prenesli štiri milijone in pol evrov. Država je namreč s poravnavami obveznosti pogosto kasnila, izvajalcem pa je bilo treba sproti plačati opravljeno delo. Tudi v lanskem proračunu so si pustili rezervo, tokrat ta znaša milijon in pol evrov. V lanskem velenjskem občinskem proračunu izkazujejo 47.373.887 prihodkov in 52.720.852 odhodkov (4,5 milijona so prenesli iz preteklega leta). Zadolžili so se za slabe tri milijone, odplačali za dober milijon kreditnih obveznosti, kar pomeni, da znaša lansko neto zadolževanje poltretji milijon evrov. Del investicij prenašajo v letošnje leto Zaradi kasneje udejanjenih razpisov za nepovratna sredstva prenašajo del načrtovanih investicij v letošnje leto (Podjetniški center Standard v višini milijon 100 tisoč evrov, nakup stanovanj na Gorici v višini 930 tisoč, Galerijo Velenje v višini 710 tisoč, del programa kohezije v višini 530 tisoč evrov, obnovo vile Rožle v višini 230 tisoč, naložbe na področju čiščenja odpadnih vod v višini 270 tisoč , rekonstrukcijo Jenkove v višini 200 tisoč in naložbe ter investicijsko vzdrževanje čistilne naprave Šaleške doline v višini 200 tisoč evrov). Za vse to že imajo odobrena nepovratna sredstva, investicije pripravljajo, mnoge pa so že v teku. Od kod največ sredstev v lanski proračun? Iz naslova dohodnine so dobili dobrih 16 milijonov, iz programa kohezije za vodo skoraj 10 milijonov, iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 6,7 milijona, iz najemnin za komunalno infrastrukturo skoraj štiri milijone, za projekt promenada skoraj dva milijona, za najemnino stanovanj milijon 100 tisočakov, nato pa še nepovratna sredstva za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma, odškodnine za degradacijo okolja, davek na nepremičnine ... Skupaj torej več kot 52 milijonov evrov. Komu namenili največ? Oskrbi z vodo so dodelili skoraj 13 milijonov, vrtcem skoraj 5, cestam 3,9 milijona, občinski upravi 3,2 milijona, športu 2,7 milijona, stanovanjski gradnji 2,3 milijona, urejanju cestnega prometa dobra dva milijona, oskrbi s toplotno energijo skoraj dva milijona, obveznostim financiranja 1,3 milijona, dejavnostim zdravstvenih domov 1,3 milijona, ravnanju z odpadno vodo 1,2 milijona, osnovnemu šolstvu dober milijon (plače se financirajo direktno iz republiškega pro- računa), upravljanju in tekočemu vzdrževanju občinskih cest dobrih 900 tisočakov, programom za mladino in umetniškim programom700 tisočakov, objektom za rekreacijo skoraj 700 tisočakov, socialnemu varstvu starejših dobrih 600 tisič in nekaj manj knjižničarstvu in založništvu ... ali koga drugega. Osebno so odgovorni za vsakršno nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, prejemati pa tudi ne smejo daril. Seje znova na portalu Seje sveta Mestne občine Velenje že nekaj časa prenašajo na občinskem portalu (s tem so pisno sogla- Imajo svoj kodeks Po novem ima Mestna občina Velenje kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov. Svetnikom ga je predstavil direktor mag. Iztok Mori. Z njim so si določili standarde obnašanja, ki jih lahko pričakujejo od njih občanke in občani. Seveda je v njem zapisano, da morajo svoje delo opravljati vestno in odgovorno in skladno z zakonodajo. Pa tudi to, da ne smejo izrabljati svojih pravic, da bi pridobili neposredno ali posredno nezakonito ali nemoralno osebno korist zase Občinsko premoženje znaša 210 milijonov evrov Kako velik vpliv so imele na občinsko premoženje naložbe, financirane s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev, dokazuje podatek o premoženju občine, ki se je v zadnjih petih letih povečalo kar za 50 milijonov evrov in je bilo ob koncu lanskega vredno kar 210 milijonov evrov. šali svetniki), do nedavna pa so bili tam tudi arhivski posnetki, ki so jih na pobudo informacijske poobla-ščenke ukinili. Na pobudo nekaterih svetnikov pa so to odločitev znova proučili. Da bodo posnetki sej znova občanom na voljo tudi v arhivu, so spremenili poslovnik Sveta Mestne občine Velenje, tako da so v njem rekli so ) Dr. Franc Žerdin (SD): »Lansko proračunsko obdobje je bilo res enkratno, naravnost neverjetno in pravzaprav je bila Mestna občina Velenje eno najuspešnejših podjetij ne le v Velenju ampak tudi širše. Županu za to vse priznanje.« Srečko Korošec (DeSUS): »V svetniški skupini smo ponosni, da smo skoraj v celoti uresničili tako obsežno zastavljene naloge na prav vseh področjih, še posebej pa na to, da so naši socialnovarstveni programi tako bogati.« Irena Poljanšek Sivka (SD): »Zaključni račun je inventura opravljenega dela in prava priložnost, da izrečemo tudi pohvale. Dane so vsekakor na mestu!« la še posebej. Vidi se, da je med svetniki kar nekaj novih obrazov. Največ pobud je za razreševanje majhnih komunalnih vprašanj, svetniki pa tokrat tudi v kar nekaj primerih niso bili zadovoljni z odgovori, ki so jih dobili. Franc Sever je opozoril, da so cene komunalnih investicij pogosto 'prenapihnjene'. Milena Mraz je menila, da bi bilo dobro, če bi poskrbeli za bolj prepoznavno taksi službo in brezplačno klicno taksi številko za vse taksiste v mestu. Predstavila in pohvalila pa je tudi mlade Konovega, ki so se samoiniciativno organizirali in pomagajo starejšim občanom v kraju. Predlagala je, da so dober zgled tudi drugim. Dimitrij Amon je opozoril na to, da je otrokom, ki obiskujejo glasbeno šolo popoldne, odprt samo stranski vhod, kjer zanje nikakor ni zagotovljena ustrezna prometna varnost. Tone De Costa je pohvalil center Golte, kjer se izteka odlična sezona, in izrazil upanje, da se bo našla zanj primerna rešitev. Matej Jenko pa je predstavil svojo idejo razvoja turizma. Po njegovem bi lahko v Velenju oblikovali pravi raj za upokojence. Ob tem je postregel tudi s podatkom, da je Velenje drugo najbolj sončno mesto v državi, takoj za Portorožem. Vito Arlič je zanimalo, kako je s podeljevanjem koncesij v zdravstvu, konkretno za primer uspešnega zobozdravnika Primoža Jevška. Mag. Albin Vrabič pa je znova izpostavil promenado in neustrezne grobe površine na njej. opredelili, da se seje sveta snemajo v obliki avdio-video zapisa in se prenašajo v živo na spletni strani občine. Posnetki bodo na voljo dve leti oziroma eno leto po koncu mandata. Veliko vprašanj in pobud Točka vprašanj in pobud svetnikov je vedno obsežna, tokratna je bi- ■ Ugasnite luči v Uri za zemljo Velenje, 28. marca - Mestna občina Velenje se bo tudi letos pridružila akciji Ura za Zemljo. Gre za največji svetovni dogodek, s katerim organizacije in posamezniki opozarjajo na nujnost boja proti podnebnim spremembam ter drugim ukrepom za ohranitev planeta. Dogodek, ki ga je Svetovni sklad za naravo (WWF, globalna nevladna organizacija za zaščito narave) prvič organiziral leta 2007 v avstralskem Sydneyju, je hitro prerasel v tradicionalno akcijo svetovnih razsežnosti, ki se ji zdaj pridružuje več kot 150 držav. Letos bo Ura za Zemljo potekala to soboto med 20.30 in 21.30, ko bodo številni posamezniki in institucije po vsem svetu ugasnili luči ter izklopili električne in elektronske naprave. V času Ure za Zemljo bo ugasnjena tudi razsvetljava Velenjskega gradu in razsvetljava ob pešpoti na grad, v temi pa bodo tudi pomembnejše stavbe v centru mesta. Vsaj kanček pa lahko prispeva vsakdo od nas. Ugasnimo vsaj nepotrebne luči. a Lani 977 pritožb Velenje - Na Centru za socialno delo Velenje so lani obravnavali 977 pritožb občanov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so jih ti vložili zaradi nesoglašanja z odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev ali njihovo odmerjeno višino. Od tega so jih lani občani vložili 673, ostale 303 so prenesli iz leta 2013. Na centru so jih sami rešili 539, organu druge stopnje oziroma Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so jih v nadaljnjo obravnavo odstopili 438. Lidija Hartman Koletnik, direktorica centra, se je odločno odzvala na mnenje nekaterih občanov, da so v zvezi s temi premalo odzivni, da se pritožbe rešujejo predolgo časa. »S tem ne morem povsem soglašati. Tisto, kar je v naši moči, storimo tako, kot to veleva zakonodaja, in takoj. Vpliva na odločanje ministrstva pa nimamo. Čeprav nam občani povedo, da še vedno nimajo informacij tudi po 2 letih čakanja na odgovor, ne moremo storiti nič drugega, kot da kličemo, napišemo priporočilo z vnovično obrazložitvijo položaja osebe ali družine, naj zadevo obravnavajo prednostno.« a tp Dan odprtih vrat in vpis Šmartno ob Paki - Vrtec Sonček, ki deluje pod okriljem osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, v tem šolskem letu obiskuje 135 otrok. Razdeljeni so v osem skupin, od tega sta dva oddelka nameščena v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Od ponedeljka, 30. marca, do petka, 10. aprila, bo potekal vpis otrok, ki jih nameravajo starši na novo vključiti v vrtec v šolskem letu 2015/2016. Tako kot lani bodo tudi ob tokratnem vpisu pripravili dan odprtih vrat, in sicer od 9. do 11. ure. atp Sedem plazov Šmartno ob Paki - V zadnjem času se je zaradi obilnejših padavin ter ponekod tudi posegov lastnikov zemljišč na območju občine Šmartno ob Paki pojavilo nekaj plazov. Trenutno je evidentiranih sedem območij drsenja zemlje. Sodelavci iz občinske uprave so si vse evidentirane plazove ogledali skupaj z geologom Andrejem Blažičem. Ta bo po strokovni analizi pripravil predloge sanacij za najbolj kritična območja. Na občinski upravi so povedali, da na območju lokalne skupnosti plazovi ne ogrožajo kakšnega stanovanjskega ali drugega objekta, potrebnih pa bo nekaj obnovitvenih del za zaščito infrastrukture. Večji zalogaj zaradi svoje obširnosti predstavlja drsenje zemlje na kmetijskih zemljiščih predvsem v Skornem in Slatinah, kjer je zaradi drugačne podlage zemlja bolj nestabilna. Lokacije so določene Šmartno ob Paki - Na upravi Občine Šmartno ob Paki so lani jeseni začeli pripravljati dokumentacijo za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije ob državni cesti na območju občine. Postopek odobritve vodi državna družba DRI, katere predstavniki so po nedavnem ogledu stanja na terenu določili, kje lahko stoji kakšna tabla. Določili so lokacije za vstopne table v občino in označevalne lamele od Rečice ob Paki do križišča proti osnovni šoli. Z novimi tablami bodo zamenjane dotrajane in dodane nekatere nove. Prav tako bodo v občini morali vse obstoječe označbe ob državni cesti, ki niso postavljene po predpisih ali v soglasju Direkcije RS za ceste, odstraniti. Prvi del postavitve naj bi izvedli do poletja, drugi del (od šmarške osnovne šole do Gorenja) pa v naslednji šestih mesecih. Za izvedbo projekta so v lokalni skupnosti predvideli 10 tisoč evrov. ■Tp ■ Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 26. marca 2015 Velenjske državne ceste bodo le krpali Denarja v državni blagajni ni - Rešitve se odmikajo v prihodnost - Denar morda vsaj za krpanje lukenj Bojana Špegel Velenje, 20. marca - Znano je, da država zaradi prazne držalne blagajne slabo skrbi za svoje ceste. V strogem centru Velenja jih je kar nekaj, ki sodijo tudi med najbolj prometne. Za obnove se vedno dogovarjajo z lokalno skupnostjo, ki po navadi sofinancira ureditev pločnikov in kolesarskih stez ob državnih cestah. Zato nas je zanimalo, ali bo katera od velenjskih državnih cest letos dočakala lepšo in varnejšo podobo? Izvedeli smo, da kaže bolj slabo. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik nam je povedal: »Veliko pisem smo že pisali »državi«, mnoga tudi na pobudo naših občanov. Opozarjamo na potrebo po obnovi Šaleške ceste, Partizanske ceste proti Pesju in Šoštanju, tudi Kidričeve ceste. Žal vedno dobimo odgovor, da denarja ni. V MO Velenje že imamo pripravljene tri projekte obnov državnih cest. Ko bo denar, se lahko takoj začnejo. Pri obnovah pločnikov in kolesarskih poti vedno sofinanciramo iz občinskega proračuna. Računamo, da bodo obnove stekle v letu 2016, najpozneje v letu 2017.« Nekatere državne ceste v mestu so že tako dotrajane, da niso več varne, zima pa je na njih naredila dodatno škodo. »Državi smo že ponudili, da najbolj kritične odseke obnovimo mi z občinskim denarjem, potem pa nam bi vrnili. Žal do dogovora ni prišlo, Križišče pri Obircu bo še čakalo na posodobitev. Tudi protihrupnih ograj, ki sijih želijo krajani, še ne bo. pisma o nameri niso podpisali. Zavedamo pa se, da bomo, če bo na katerem od odsekov zelo hudo, vseeno morali ukrepati.« Ob tem upajo, da bo država vendarle poskrbela za ceste, ki so njena skrb. Križišče pri Obircu še naprej nevarno Eden prometno najbolj nevarnih odsekov na državnih cestah v velenjski občini je zagotovo odsek od Velenja skozi Vinsko Goro. Že nekaj časa država napoveduje varnejšo in boljšo ureditev križišča pri nekdanjem gostišču Obirc, kjer se prebivalci zaselkov ob njem težko vključujejo v promet, tam pa je tudi veliko šolarjev, ki morajo prečkati prometno cesto, da pridejo do avtobusnega postajališča. Tamkajšnji krajani zahtevajo tudi protihrupno ograjo. Kdaj naj bi država začela urejati to križišče? Tone Brodnik nam je povedal: »Tu je predvideno semaforizirano križišče, uredili pa naj bi tudi pešpot, pločnike in kolesarsko pot. Občina Velenje naj bi poskrbela za ureditev pešpoti in se-maforizacijo, vse ostalo pa država. Za zdaj ta projekt, ki je že končan, revidiran, čaka, ker ni denarja. Zato smo želeli urediti začasno krož-išče, pa se krajani z njim niso strinjali. Menili so, da bi bil promet še bolj oviran. Žal občina ne more financirati protihrupnega zidu, ki ga zahtevajo krajani. Država je naredi- Dobra ideja Robert Goličnik iz Šmartnega ob Paki eden redkih v Sloveniji, ki izdeluje frajtonarice - V ospredju kakovost dela Tatjana Podgoršek Pred 18 leti je Robert Goličnik iz Topolšice, danes pa iz Šmartnega ob Paki, ustanovil svojo glasbeno šolo in zanjo kot prvi v Sloveniji prejel certifikat kakovosti. V njej se na leto uči igranja na nekatere instrumente več kot 200 udeležencev. Poslovne enote šole delujejo v Škalah pri Velenju, Šmartnem ob Paki, Preboldu, Celju in Laškem. Pred osmimi leti se je odločil še za izdelovanje frajtonaric in tudi ta dejavnost se ponaša s prej omenjenim certifikatom. Je lastnik dveh podjetij (Zasebni glasbeni center ter Goličnik, d. o. o.), v katerih so zaposleni trije delavci, eden pa po pogodbi. »Odločitve sprejema premišljeno in obe sta se v teh letih izkazali za pravo idejo. Poleg moje družine je zame glasba najpomembnejša. Spremlja me praktično že vse življenje. Izdelovanje diatonične harmonike - frajtonarice pa je »posledica« neodzivnosti izdelovalca, na čigar harmoniko sem igral pred več leti. Robert Goličnik: »Poudarek dajemo individualnosti in željam naročnika, potrebe in želje se namreč med glasbeniki razlikujejo. Želimo izpolniti pričakovanja tako začetnikov kot tudi vrhunskih glasbenikov.« Čutil sem, da potrebujem drugačno harmoniko, tega izziva pa proizvajalec ni bil pripravljen sprejeti. Ker sem po izobrazbi lesarski tehnik, sem se izdelovanja lotil sam. Nenehno sem jo dopolnjeval, nadgrajeval, danes sodi instrument med boljše v Sloveniji,« je povedal. Čeprav učenje instrumenta in harmonika ne sodi med ljudem življenjsko pomembni dobrini, posledic krize v podjetju - zagotavlja sogovornik - ne poznajo. Razloge za to pripisuje kakovosti dela, možnosti izposoje instrumentov, »zanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da se večina staršev zaveda pomena vlaganja v otrokove sposobnosti in njihov razvoj. Po podatkih Zveze diatonič-ne harmonike Slovenije, ki smo jo ustanovili, število udeležencev poučevanja instrumenta v državi raste.« Država, kot pravi, ni najbolj naklo- njena podjetništvu, čeprav od njega »živi«. Prepričan je, da biti velik danes ni ravno prednost. Mala podjetja predstavljajo dodano vrednost v okolju, v katerem delujejo. »Mali podjetniki nismo nič krivi za stanje v državi. Ne bi bil pa odveč razmislek, kaj delamo podjetniki hudo narobe, da nam gre tako, kot nam gre.« Idej, kako nadaljevati in razvijati začrtano podjetniško pot, Robertu Goličniku in njegovim odličnim sodelavcem ne manjka. Razmišljajo o tem, da bi ponudili storitve še v katerem slovenskem kraju, izdelali še nekaj harmonik. Da bi se podali na tuje, jih v tem trenutku ne zanima. »Zanima pa nas kakovost dela. Pri tem bomo vztrajali v zadovoljstvo vseh: izvajalcev, udeležencev ter njihovih staršev,« je še dejal Robert Goličnik. la meritve hrupa in ocenila, da so v državi predeli, ki so bistveno bolj obremenjeni s hrupom, in bodo zato zaradi pomanjkanja sredstev imeli prednost.« Očitno bo tu vključevanje na glavno cesto še naprej nevarno in počasno, da o težavah pešcev sploh ne govorimo. Zeleni val ostaja (le) želja Letos bo MO Velenje še na treh križiščih namestila odštevalnike, ki dokazano umirjajo voznike - Zeleni val bo mogoč šele po obnovi državne Šaleške ceste V središču Velenja je veliko semaforjev, sploh na najbolj prometnih državnih cestah. Ker ti še vedno niso povezani v zeleni val, se vozniki pogosto jezijo, ker morajo vsakih nekaj metrov obstati pred rdečo lučjo na semaforju. Zanimalo nas je, kdaj bodo semaforji vendarle povezani med seboj in bodo tako omogočali hitrejši pretok prometa, saj zgodbo, da se bo to zgodilo zdaj-zdaj, poslušamo že nekaj let. Tone Brodnik iz MO Velenje nam je povedal, da je vzpostavitev zelenega vala še vedno povezana s popolno obnovo Šaleške ceste od odcepa za Mercatorjev Center do tunela pod Šaleškim gradom. »Na tem delu so po obnovi predvideni novi semaforji. V projektih, ki so že nekaj časa pripravljeni, država pa začetek obnove premika iz leta v leto, je predvideno, da bodo novi semaforji povezani v zeleni val. Srčno upamo, da se bodo dela začela v letu 2016 in končala leta 2017, garancije pa ni.« Strinjal se je, da vožnja med semaforji, ki niso povezani med seboj, velikokrat povzroča nepotrebno živčnost voznikov. Zato so se na MO Velenje odločili, da bodo letos na treh križiščih namestili odštevalni-ke. »Ugotavljamo, da ti pozitivno vplivajo na voznike, saj točno vidijo, koliko sekund bodo morali še počakati. Odštevalnike bomo namestili v križišču na Šaleški cesti pri Mercatorjevem centru, na križišču Kidričeve s Tomšičevo in Efen-kovo cesto in v križišču pri Šumiju, za prehodom čez železniške tire. Upam, da bomo potem lažje dočakali zeleni val.« Pobuda za omejitev tovornega prometa Rezultati analize o obremenitvah glede na vrsto in funkcijo državne ceste ne izstopajo Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - Na pobudo članov odbora vaške skupnosti Šmartno ob Paki in tamkajšnjih krajanov je vodstvo lokalne skupnosti naslovilo na Direkcijo RS za infrastrukturo pobudo za proučitev možnosti za omejitev težkega tovornega prometa po državni cesti skozi središče lokalne skupnosti. Poleg hitrosti moti krajane še hrup, prepričani pa so tudi, da je med večjimi vzroki za razpoke na njihovih stano- vanjskih objektih teža tovornjakov. Odgovor je občinska uprava prejela v minulih dneh, v njem pa je direkcija zapisala, da za zdaj ne predvideva nobene omejitve prometa tovornih vozil po omenjeni cesti. Delež tovornih vozil (ki vozijo skozi Šmartno ob Paki), težjih od 7 ton, naj bi v letih 2012 in 2013 dosegal nekaj več kot 2 odstotka. V letu 2012 naj bi po cesti vozilo v povprečju 3.780, leto kasneje pa slabih 4.000 vozil na dan. Nekoliko večji je delež težjih tovornih vozil na od- seku ceste Letuš-Rečica ob Paki (v letu 2013 je znašal 3,6 odstotka, od leta 2009 do 2012 pa blizu 4 odstotke). Opravili so tudi analizo prometa po državni cesti Soteska-Gorenje. Rezultati kažejo, da naj bi vozilo po omenjeni cesti približno 3,5 odstotka tovornih vozil na dan. Po preveritvi podatkov v začetku minulega leta naj večjih odstopanj od podatkov iz let 2012 in 2013 ne bi bilo. »Za zdaj ne predvidevamo nobene omejitve tovornih vozil, saj njihov delež glede na trenutne prometne obremenitve ter vrsto in funkcijo ceste ne izstopa. Prav tako smo ugotovili, da je delež tovornih vozil na okoliških državnih cestah enakomerno razporejen, zato ne moremo sklepati, da bi se cesta skozi naselje Šmartno ob Paki uporabljala pogosteje za tranzitni promet,« so še zapisali na Direkciji RS za ceste. Za 9. rojstni dan Citycentra Modni kabaret Celje - V Citycentru Celje so v okviru praznovanja 9. rojstnega dne med 18. in 21. marcem za obiskovalce in goste pripravili pester in zabaven program. V ospredju so bile modne revije, ki zapovedujejo smernice letošnje pomladi in poletja. Z naslovom Modni kabaret so obiskovalci doživeli zgodbo, kakršne na modnih brveh v Sloveniji še ni bilo. Preplet zadnjih modnih trendov in kabaretskih zgodb so soustvarili Tina Gorenjak, svetovna plesna prvaka Nadyia Bychko-va in Miha Vodičar ter vrhunska domača manekenska ekipa. Poseb- Zavese so se odgrnile in modni spektakel je stekel. nost celotne zgodbe in del njene scenografije so bili nekateri znani Slovenci: Alen Kobilica, Brane Kastelic, Branko Maselj, Nataša Pinoza, Tjaša Kokalj, »Al Capone« in Peter Thaler. V okviru praznovanja se je zvrstilo šest atraktivnih modnih revij, na katerih so predstavili več kot 100 blagovnih znamk pomladno-pole-tne kolekcije, ki jih najdete v trgovinah Citycentra. V času praznovanja so med obiskovalce razdelili tudi veliko lepih nagrad. ■ ■ Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 11 12. marca 2015 GOSPODARSTVO 5 Mlečni trg poplavljajo mlečne kvote V mlekarni Celeia začeli priprave na spremembe na mlečnem trgu - Stroka, akademska sfera, država, politika niso naredili ničesar Tatjana Podgoršek Prihodnji mesec bo prenehal delovati sistem mlečnih kvot, s katerim je EU 30 let uravnavala trg z mlekom. Po mnenju nekaterih bo ukinitev zamajala trg, drugi izražajo bojazen o poglabljanju mlečne krize. Smo naa ukinitev sistema, ki je zagotavljal zaščito in stabilnost pridelovalcem, odkupovalkam mleka in nenazadnje tudi mlekarnam, pripravljeni? Veliko pasti Marjan Jakob, direktor mlekarne Celeia iz Arje vasi, meni, da se bodo z ukinitvijo zgodile precejšnje spremembe. »Trg bo še bolj neizprosen, konkurenca velika, saj si je večina močnih evropskih držav, ki so bile doslej odvisne od uvoza mleka, zastavila za cilj 50-odstotno povečanje tovrstne proizvodnje. Evropa je že lani pridelala za kar 6 odstotkov več mleka. Morda to ne bi predstavljalo večje težave, če se ne bi zgodila prepoved izvoza mlečnih izdelkov v Rusijo, ki je v preteklih letih odkupila od Evrope 33 odstotkov sira in 38 odstotkov masla.« Še bolj kot doslej bodo pomembni proizvodni stroški. Nanje v precejšnji meri vplivajo pogoji pridelave. Ti še zdaleč ne bodo za vse enaki. Kmetje v severni Nemčiji in še nekaterih drugih državah EU imajo v primerjavi z območji Alp, kamor sodi tudi Slovenja, bistveno drugačne, lažje pogoje za proizvodnjo, posledica pa je da so naši izdelki dražji in s tem manj konkurenčni. Jakob meni, da so se na ukinitev mlečnih kvot nekatere države v EU pripravile bistveno bolje kot Slovenija. V njih »govorijo« politika, stroka, akademska sfera isti jezik, v Sloveniji pa so omenjene povsem zatajile, kar bodo najbolj občutili proizvajalci, ki so zaradi tega na nove razmere pre- bo omogočila preživetje kmetom in mlekarni. Eni brez drugega ne moremo nič, skupaj pa lahko ustvarimo stabilnost tega sektorja.« Več ukrepov V mlekarni so se na spremembe začeli pripravljati že pred leti. Med najpomembnejšimi sprejetimi ukrepi je Marjan Jakob poudaril projekt izdelkov brez gensko spremenjenih organizmov. Drugi ukrep predsta- Poleg omenjenih ukrepov so se in se še bodo prilagajali novim razmeram z novimi izdelki, s širjenjem odkupnega trga ter odkupnimi cenami. »Lani smo za liter mleka v povprečju plačali dobra 2 centa več kot naša največja konkurenca oziroma za isto količino odkupljenega mleka smo lani namenili 3,6 milijona evrov več v primerjavi z letom 2013. Januarja letos je plačala mlekarna za liter mleka na dvorišču kmetije ukinitvi.mfeč kvot še bolj^^SrKss' neizprosen. ' ŠSsjLgjjEV slabo pripravljeni. »Šele sedaj razpravljati in razmišljati, kako bi kmetom pomagali obdržati proizvodnjo, pri tem pa se čuditi, če bo padla cena za liter mleka pod 20 centov in nato ukrepati, je katastrofalno razmišljanje. Kmetje bodo potrebovali veliko večjo pomoč stroke, da bo krma čim bolj kakovostna, obroki pravilni, gnojilni načrti ustrezni, kajti vse to vpliva na stroške. Pričakujem, da bodo vsi mlečni proizvajalci dobili dovolj ustrezne strokovne pomoči, ki vljajo prizadevanja za kakovostno surovino. »Mlekarna je lani odkupila od svojih proizvajalcev bolj kakovostno mleko od slovenskega povprečja.« To so bili tudi koraki k potrošnikom, ki so jih ob tem oza-veščali, kako kakovostni so izdelki Zelene doline, saj se ponašajo z zavidanja vrednimi priznanji tudi z mednarodnih tekmovanj. Ne nazadnje je tudi slogan mlekarne Naprej k naravi usmerjen na letošnji 31. marec, dan ukinitve mlečnih kvot. hajajočimi novimi razmerami na mlečnem trgu že doživeli in da se zadeve umirjajo. Manjšo prednost pred konkurenco predstavljajo kakovostna osnovna surovina in izdelki. Spodbudni so rezultati prodaje na italijanskem trgu, odpira se nam trg v Srbiji. Prav tako se spreminjajo potrošniki, ki želijo imeti slovenski izdelek. Upam, da bomo znali izkoristiti še kakšno tržno priložnost in peljati uspešno zgodbo naprej v pravo smer,« je še dejal Marjan Jakob. Nihče si ne upa napovedati Kako so pripravljeni na čas po ukinitvi kvot, smo preverili tudi na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki odkupuje mleko na območju Šaleške doline in delu Zgornje Savinjske doline. uporabljajo ob višji sili. »Ukinitev mlečnih kvot je lahko tudi izziv in priložnost za povezovanje ter bolj stabilno ureditev mlečne verige. V to smer bodo tekla zadružna prizadevanja,« dodaja Andreja Tot. Pri spremembah vedno potegnemo kratko Na kmetiji Rotnikovih v Ravnah pri Šoštanju že vrsto let proizvodnja mleka predstavlja glavni vir prihodka. Lani so oddali mlekarni v Arji vasi blizu 485 tisoč litrov mleka. »Nas je kar malo strah novih mlečnih časov. Upamo, da se bo tudi tokrat izkazalo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, sicer bo lahko precej hudo. Je pa dejstvo, da pri vsaki spremembi kmetje vedno potegnemo kratko. Razbohote- > Lani so za liter mleka v povprečju plačali dobra 2 centra več kot največja konkurenca oziroma za isto količino odkupljenega mleka so lani namenili 3,6 milijona evrov več v primerjavi z letom 2013. 33,86 centa, kar je najvišja odkupna cena mleka v državi. V prihodnost gledamo optimistično Lani je mlekarna odkupila 90 milijonov litrov mleka, letos naj bi ga še za 5 milijonov litrov več. Vsega bodo poskušali sami predelati in izdelke prodati. Njihov pogled v prihodnost je kljub spremembam optimističen. Razlogov je več. »Menim, da smo šok v povezavi s pri- »Nihče si ne upa napovedati, kaj natančno se bo zgodilo,« pravi Andreja Tot iz omenjene zadruge in nadaljuje: »Odkupljeno mleko prodamo Mlekarni Celeia, ki odkupuje samo slovensko mleko. Menim, da bo tudi zaradi tega turbulenca, ki se bo pojavila ob ukinitvi mlečnih kvot, manj vplivala na proizvajalce mleka.« Letos morajo odkupovalci z mlečnimi proizvajalci skleniti zavezujoče pogodbeno razmerje. V njih mora biti navedena cena in količina mleka, trajanje pogodbe, podrobnosti o plačilnih rokih, način zbiranja ali oddaje mleka ter pravila, ki se na birokracija nas psihično ubija,« je povedal Franci Rotnik. So kmetje pripravljeni na čas po ukinitvi mlečnih kvot? »Za slovenskega kmeta je težko reči, kdaj bo na to pripravljen,« odgovarja. Razmere pridelave so pri nas drugačne kot v večjih kmetijskih državah, temu primerni so tudi stroški. V novi kmetijski politiki so pogoji za vse izenačeni. »Stroka in država sta pri tem stopili na stran. Nič nista naredili.« Sogovornik upa, da pritisk na odkupne cene mleka ne bo premočan in da jim bodo te omogočile kaj več kot le preživetje. Podjetje Maš stavi na domače Podjetje, ki obstaja šele tri leta, nenehno raste - Kmalu bodo v Velenju odprli trgovinico z njihovimi malicami Bojana Špegel Velenje, 23. marca - Metod Špital je mlad samostojni podjetnik, ki ima zanimivo zgodbo o uspehu. »Vse skupaj se je začelo kot študentsko delo. V Ljubljani, kjer sem študiral lesarstvo, sem opravljal študentsko delo za podjetje, ki je pripravljalo in razvažalo senviče od podjetja do podjetja. V Ljubljano sem se vozil od doma, kar je postalo naporno, zato sem se odločil, da začnem podobno zgodbo graditi doma, v Šaleški dolini. Sploh, ker v svojem poklicu nisem našel dela,« nam pove naš sogovornik, ki je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo hladnih malic za podjetja, ustanovil leta 2012. Od takrat do danes Maš, kot je poimenoval podjetje, nenehno raste. V njem so danes štirje redno zaposleni, vedno pa imajo vsaj po dva študenta, ki občasno priskočita na pomoč. Danes se ukvarjajo tudi s cateringom s hladnimi obroki in slaščicami. Ker so zelo prilagodljivi, bodo verjetno že kmalu ponudbo razširili tudi s toplimi obroki. Njihov cilj je, da v podjetjih, kjer nimajo organizirane prehrane, zaposlenim privarčujejo čas, ki bi ga med malico porabili za nakup hrane. »Največ naših strank je zato iz vrst manjših podjetij, kjer jim malico vsak dan prinesemo do vrat. Pri tem ne delamo razlik, tudi če sta v podjetju zaposlena le dva, pridemo mimo. Imamo tudi nekaj večjih podjetij, na kar smo še posebej ponosni,« izvemo. Kot tudi, da imajo največ strank v Šaleški dolini, Žalcu in celjski kotlini. Nobena ideja ni neizvedljiva Začetki niso bili tako rožnati, kot se morda zdi na prvi pogled. »Kmalu bo tri leta, odkar delujemo. Ne želimo slišati besede kriza in recesija. Trudimo se, da našim strankam ponudimo najboljše, kar nam za zdajt uspeva,« pripoveduje Me- tod. Zgodbo je začel v domači hiši v Šaleku, v majhnem prostoru, kjer ima danes pisarno. »Ne znam si več predstavljati proizvodnje v tem prostoru. Za vedno pa mi bo ostal v spominu moj prvi delovni dan. Začel sem ga ob 3. uri zjutraj. Sam. Imel sem koncept in velik strah, kako bo delo steklo. Vedel sem, da ni težko narediti dober izdelek, težko ga bo prodati. Prvi dan sem naredil Metod Špital: »Selitev iz Velenja ni bila dobra odločitev. Zato se v kratkem vrnemo.« sendviče in solate in šel na teren. Prodal nisem nič,« se spominja. To ga ni ustavilo, zato se je zgodba kmalu začela odvijati drugače. Navzgor. Ker je podjetje hitro raslo, so iskali nove prostore za proizvodnjo. Našli so jih na Veliki Pire-šici, kjer je bila najemnina ugodna. Kmalu so ugotovili, da so se s selitvijo oddaljili od centra dogajanja. Zato so začeli iskati prostore v Šaleški dolini. »Uspelo nam je. Kmalu se bomo preselili v Velenje, v bližino Šolskega centra Velenje, kjer bomo imeli tako proizvodnjo kot tudi trgovino z našimi izdelki. Ponudbo pa bomo širili tudi na tople malice, sploh enolončnice.» Pred kratkim so začeli lastno dopeko kruha, sami pripravljajo tudi sladice. »Pomembno nam je, da ne konkuriramo veliki proizvodnji na slovenskem trgu. Želimo si prisluhniti našim strankam, tudi njihovim posebnim željam, okusu, posebnim prehranjevalnim navadam, kot je recimo veganstvo. Nenazadnje prilagodimo izdelke alergijam na hrano, ki jih je vse več. Vedno skrbimo za svežino, stavimo na preverjene dobavitelje slovenske hrane,« poudari Metod, ki doda, da njegovi zaposleni, ki so na terenu, prisluhnejo vsaki želji in ideji strank. »Držimo se načela, da za nas ni nobena ideja neizvedljiva,« še doda mladi podjetnik. Dobro se razvija tudi njihov catering. Doslej je bila največja skupina, za katero so poskrbeli, 250 študentov. »Kot ekipa smo sicer pripravljeni poskrbeti za 100 ljudi hladnega cateringa. Več si ne želimo, saj si ne želimo izgubiti možnosti, da se prilagajamo željam naročnikov. Naša prednost je prav individualnost in posluh za želje naročnikov. Želimo si, da v našem okolju postanemo še bolj prisotni. Da bi vsi, ko bi pomislili na malico, pomislili na Maš. Želimo si, da ponudimo tudi jedi, kot so domači žganci z zabelo, slovenske enolončnice, ki jih mladi ne poznajo več. Vedno me fascinira, da znajo Francozi iz plesnivega sira narediti jed, o kateri govori cel svet. Slovenci pa imamo zelo kakovostno hrano, ki je ne znamo dati na krožnik in postre-či, čeprav jo znamo odlično skuhati.« To želijo v podjetju Maš spremeniti. Kako uspešni bodo, bo pokazal čas. A doslej so že večkrat dokazali, da znajo in zmorejo. Era kopni Velenje, Celje - Pred leti je velenjska Era odprodala svojo maloprodajno mrežo, s katero je v veliki meri pokrivala Šaleško dolino in še kaj, Merca-torju. Zdaj je to naredila še s svojo firmo Era good, ki ji je prinašala okoli 20 milijonov evrov prihodkov, predvsem pa je bila dobaviteljica mnogim državnim podjetjem (šolam, vrtce, bolnišnicam ...), ukvarjala pa se je tudi z veleprodajo. Era, ki ima sicer še več manjših podjetij in Skopski sejem, je uradno sicer še vedno na Prešernovi 10 v Velenju, a so se že pred časom preselili v Novo Celje. a mz MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje obvešča, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izšel v petek, 27. marca 2015, objavljen Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti/ programov/projektov/prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2015. Javni razpis bo trajal od 27. marca do 30. novembra 2015 oz. do porabe sredstev. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»WAS 26. marca 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 18. marca V središču je bil minister Veber, ki so mu očitali preseganje pooblastil pri naročilu analiz poslovanja Telekoma. »Obrambni in državni varnostni sistem sta močno odvisna od telekomunikacijskega omrežja,« je pojasnil on sam. Vlada se je seznanila z načrtom prenove informatike v državni upravi. Ugotavljali so, da stanje »ni prav dobro«. Potem ko so na KPK padle mnoge kritike in tudi nekaj napovedi tožb, je Komisija vztrajala, da ima Supervizor vso potrebno pravno osnovo. V napadu na narodni muzej v središču tunizijske prestolnice Tunis je bilo ubitih 22 ljudi, od tega 20 tujih turistov. Kmalu po napadu, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država, so se v Tunisu začeli množični protesti proti terorizmu. Izrael potrebuje priznanje judovske države. Jemenski predsednik Abdrabuh Mansur Hadi je moral zaradi zračnega napada na predsedniško palačo to zapustiti. Petek, 20. marca Minister Veber je vendarle priznal, da je naročil dve analizi o Telekomu. napadel potnike in policiste. Papež Frančišek je obiskal Nea-pelj in tudi tamkajšnjo, po mafiji slovito četrt Scampia. V mestu Damask na severovzhodu Nigerije, od koder so vojaki iz Čada in Nigra pregnali skrajneže Boko Harama, so odkrili množično grobišče z okoli sto trupli. Slaba vest je prišla iz Liberije. Potem ko so upali, da bodo lahko kmalu razglasili konec epidemije ebo-le, so po več kot mesecu dni znova ugotovili primer okužbe z nevarnim virusom. desnosredinski UMP nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ponedeljek, 23. marca Na odboru DZ za obrambo so dolgo razpravljali o analizi posledic privatizacije na Telekom. Minister je vztrajal, da naročilo analize ni bila zloraba, očitki pa, da so banalnosti. Istega dne je Veber po pogovoru s premierjem Mirom Ceraijem pre- V napadu je bilo ubitih 22 ljudi. Srbska policija je po nalogu tožilstva za vojne zločine aretirala osem ljudi, ki so osumljeni sodelovanja pri poboju več kot tisoč civilistov v Srebrenici leta 1995. Na nasilnih protestih ob uradnem odprtju novega sedeža Evropske centralne banke v Frankfurtu je bilo ranjenih več kot sto ljudi, policija pa je prijela okoli 350 protestnikov. Četrtek, 19. marca Pravosodno ministrstvo je pripravilo predlog sprememb kazenskega zakonika, s katerim strožje kaznuje korupcijo, kriminalizira zalezovanje in uporabnike storitev trgovine z ljudmi. Koalicijske stranke so sporočile, da so zadovoljne s predstavitvijo kandidatke za ministrico za izobraževanje Klavdije Markež. Minister je bil v središču medijske pozornosti. Začel se je slovenski praznik: Planica. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tem opozorila, da povezovanje športa in alkohola ni primerno. Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je vlado, ministrstvo za finance in DUTB pozvala, naj pripravi odzivnih poročil ob vzpostavitvi DUTB namenijo posebno pozornost. Voditelji Evropske unije so obljubili silovit odziv na vse večjo teroristično grožnjo za Evropo po napadu v Tuniziji, ki je sprožil nove skrbi o islamističnih skrajnežih v sosednji Libiji. V Jemnu so se zgodili samomorilski napadi, v katerih je bilo ubitih 126 ljudi. Odgovornost je prevzela skrajna skupina Islamska država. Grški premier Aleksis Cipras se je razveselil napovedi Jean-Clauda Junckerja, ki je obljubil, da bo EU Grčiji namenil dve milijardi evrov za ublažitev socialnih posledic finančne krize. Sobota, 21. marca Znova je bilo veselo v Planici. Po zmagi Petra Prevca dan pred tem je tokrat himna odmevala po moštve-ni zmagi slovenske ekipe. Poslanci ZL, DeSUS, SD in ZaAB želijo preprečiti referendum. Nedelja, 22. marca V Sankt Peterburgu so se na konferenci zbrali predstavniki desetih skrajnih desničarskih skupin iz Evrope. V razpravi so okrcali Zahod in njegovo držo v ukrajinskem konfliktu. Napadi v jemenski prestolnici vznemirjajo svet. Islamska država je na spletu objavila fotografije, imena in ameriške naslove sto pripadnikov ameriškega vojaškega osebja ter pozvala »svoje v Ameriki živeče brate«, naj jih usmrtijo. Na jugu Čila se je zbralo na stotine protestnikov, ki so skušali ustaviti imenovanje katoliškega škofa Juana Barrosa, ker naj bi prikrival spolnih zlorabe dečkov svojega mentorja, očeta Karadima. sodil, da mu ta zaupa, Cerar pa je zavrnil ultimate SD, v katerih se je govorilo tudi o izstopu iz koalicije. Slovenski predsednik Borut Pahor je tričlanskemu predsedstvu BiH na uradnem obisku v Ljubljani izrazil podporo pri vstopu v EU in tudi v Nato. Poslanci ZL, DeSUS, SD in ZaAB so v Državni zbor vložili zahtevo za preprečitev referenduma o zakonu o zakonski zvezi. Pariške oblasti so zaradi hude onesnaženosti zraka spet omejile promet. Torek, 24. marca Čeprav je rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik še vztrajal, da je Supervizor nezakonit, je obenem napovedal, da bo odredil interni nadzor tam, kjer so zaznali izplači- Kandidatka za ministrico je koalicijske partnerje prepričala. Še naprej pa je medijski prostor zavzemal minister Veber. Pozive opozicije, naj odstopi, je zavrnil. Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je sklenila, da naj Državni zbor pri imenovanju sodnika na sodišču EU odloči med Verico Tr-stenjak in Markom Ilešičem. Rusija in separatistična gruzijska pokrajina Južna Osetija sta podpisali sporazuma o medsebojnem zavezništvu in združevanju, kar sta Gruzija in Zahod obsodila. Izraelski premier Netanjahu je po volitvah nekoliko omilil svojo izjavo in izrazil pripravljenost na pogajanja s Palestinci, a dodal, da Na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, so slovesno odprli Pot miru v spomin ob stoti obletnici prve svetovne vojne. Na letališču v New Orleansu je policija streljala na moškega, ki je z nožem in sredstvom proti insektom Kot je Planica res samo slovenska. Po samomorilskih napadih v jemenski prestolnici so ZDA sporočile, da iz varnostnih razlogov iz vse bolj nemirne države umikajo preostalo vojaško osebje. V Franciji so volili. Po uradnih podatkih je v prvem krogu slavil Jure Trampuš Letalo s 150potniki je strmoglavilo v gorah. la ekstremnih honorarjev. V francoskih Alpah je na poti iz Barcelone v Düsseldorf strmoglavilo letalo airbus A320 nemške družbe Germanwings s 150 ljudmi na krovu. Nesreče ni preživel nihče. Izrael je odločno zanikal, da bi vohunil za pogovori o iranskem jedrskem programu, kjer poleg ZDA in Irana sodelujejo še Francija, Velik Britanija, Nemčija, Rusija, Kitajska in Evropska unija. Nekaj mesecev po začetku taljenja odnosov med Washingtonom in Havano je na pogovore o normalizaciji odnosov na Kubo prispela tudi visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Federica Mogherini. Življenje v laži Ce sem se česa nažrl v teh letih pisanja in prebiranja medijskih strani, je to politična korektnost, iskanje prijaznejših pridevnikov, metafor, izogibanje pravim besedam, skrivanja med vrsticami. Ne, stvari je včasih potrebno poimenovati s pravim imenom. Sovraštvo je sovraštvo. Neznanje je neznanje. Lažje laž. Nekaj je žaljivo, neargu-mentirano, nestrokovno poročanje, mnenje, ki je drugačno od relevantnih strokovnih zaključkov, nekaj drugega pa je načrtno zavajanje, pretiravanje, strašenje ljudi, ki zaradi lastnih stereotipov in, jasno, lenobe ne želijo spremeniti svojega prepričanja. Zakaj lenobe? Zato, ker je malo tistih, ki so sposobni priznati, da jih je nekdo toliko čas vodil za nos. Priznati, da je svet tam zunaj drugačen, kot se nam je zdel iz varnega zavetja domačega kavča, polnega drobtin in malodušja. Zakaj torej gre?Kdo se izogiba pravih imen? Namenoma sem neposreden. Katoliška cerkev, ta dva tisoč let stara institucija, kiji vlada izbrana elita ostarelih celibatnikov, pač ne more biti moralna avtoriteta, ki bo modernemu svetu določala, kakšna je zveličavna družina, kako patriarhalni morajo biti očetje in kako bogaboje-če naj bodo matere. Cerkev ni tista, ki bi razlagala, da otroci potrebujejo očeta in mater. Lahko seveda pridiga, kar želi, a gre za institucijo, ki je stoletja namenoma skrivala pedofilijo v lastnih vrstah, ki ni želela pomagati zlorabljeni otrokom, hkrati pa je ni motilo, da so osumljeni duhovniki še vedno razširjali Kristusov nauk ljubezni in miru. Ne pišem o veri, ne pišem o vernikih, pišem o instituciji, ki v svoji hipokrizi-ji ni spregledala, da so ravno njena dejanja, ne pa propad vrednot in prekletstvo sekularizacije, tista, ki ljudi odvračajo od njenega nauka. Cerkev ni edina, ki živi v laži. O tem, da bo nova ureditev istospol-nih partnerskih skupnosti uničila tradicionalno družino, karkoli to že pomeni, govorijo različni samooklicani psihoterapevti in družinski svetovalci, brez pravih znanstvenih referenc. Govorijo z razcepljenim jezikom, a privlačno in prepričljivo. Crno-beli svet je vedno bolj enostaven od kompleksne, včasih težko razumljive realnosti. In zato še enkrat - vsa politična razprava o zakonu o istospolnih partnerskih zvezah je popolnoma zgrešena. Sam zakon ne bo istospol-nim parterjem potisnil v roke nedolžnih otrok. Ne, zakonska novela samo omogoča, da se postavijo v vrsto s tistimi, ki čakajo na posvojitev. Tudi istospolne partnerje bodo socialni centri obravnavali enako kot ostale, gledali bodo socialno mrežo, kulturni položaj in vse druge faktorje, ki določajo za otroka najbolj primerno posvojitveno družino. Istospolni partnerji nikakor ne bodo privilegirani. Nasprotno, trdim, da v državi, kjer veliko ljudi »pedrov in lejzbik« še vedno ne bi imelo za sosede, kaj šele, da bi njihov otrok hodi v isti vrtec kot otrok »običajnih«partnerjev, tovrstnih posvojitev še dolga leta ne bo. Prava razprava o spremembi zakonske novele ne bi smela biti, ali lahko istospolno usmerjeni posvojijo otroke - seveda jih lahko, referenčne znanstvene raziskave potrjujejo, »da spolna usmeritev staršev v nobenem pogledu ne škodi razvoju otrok, ki odraščajo v družinah s starši istega spola. Raziskave so pokazale, da med otroki, ki so bili vzgojeni v družinah raznospolnih staršev, in otroki, vzgojenimi v družinah z istospolnimi starši, ni pomembnih razlik glede spolne usmeritve otroka, njegovega osebnostnega razvoja in družabnih vezi«. Prava razprava bi morala biti, zakaj tako lahkotno živimo v družbi, v kateri je neki marginalizirani skupini ljudi na množici zakonskih področji kratena enakopravnost, nas pa to ne moti. Še več, v imenu imaginarnih strahov se odpravljamo na referendum, oboroženi z argumentacijo neke hipokritske verske institucije. Sam poznam veliko homoseksualcev, pa samskih mater, poznam tudi srečne klasične družine, pa zadovoljne samske očete z moškimi partnerji, poznam veliko Hrvatov, Srbov, Bosancev, Nemcev, črncev, vernikov, ateistov, veliko različnih ljudi. Živijo v Velenju, Ljubljani, povsod. Svet je z njimi bolj pisan. Ne poznam pa nikogar, ki bi jedel otroke. Prvi rojstni dan trgovine Edamo Velenje - V teh časih , ko se skoraj vsi bolj stežka prebijamo skozi leto, pomeni vsak uspešen začetek tudi upanje za podobno nadaljevanje. Zato je prav, če se ob tem poveseliš in pokramljaš s svojimi partnerji in kupci. Ob prvi obletnici trgovine Edamo je lastnik Boštjan Erjavec (levo) tudi razmišljal podobno in povabil kupce na skupno druženje v svoj lokal, kjer jim je predstavil tudi nove trende letošnje pomladansko-poletne modne sezone. ■ Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 11 12. marca 2015 CESTE, KOMUNALA 7 Letos veliko preoblačenja cest Rekonstrukcija Jenkove ceste bo končana do konca maja - Letos bodo obnovili še nekaj mestnih cest in pešpoti - Na sinhronizacijo semaforjev bo treba še počakati - Državne ceste naj bi bile vsaj »poflikane« Bojana Špegel Velenje, 19. marca - Takoj, ko so na mestnih in primestnih ulicah po-metli pesek, so se začela dela na cestah. Čeprav asfaltne baze ne bodo odprte do 15. aprila, bodo v Velenju do takrat za novo asfaltno prevleko pripravili kar nekaj cest. Pa ne le tistih, ki sodijo v koncesijo za obnovo in vzdrževanje cest, ki jo je MO Velenje sklenila s podjetjem PUP. Letos bodo namreč iz občinskega proračuna kar nekaj sredstev namenili tudi za mestne ceste, ki niso zajete v koncesiji. Tako so se odločili zato, ker ob prenovi cest, ki niso zajete v koncesijo, zamenjujejo tudi vso komunalno infrastrukturo, saj se mesto in komunalni vodi z njim starajo. Več nam je povedal vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje Tone Brodnik. »Ležeči policaji« ostajajo, a bodo nižji Lani je Mestna občina Velenje začela temeljito obnovo Jenkove ceste v središču mesta. Obnovo sicer kratke ceste so razdelili na tri dele. »Zagotovo je bila to dobra odločitev, ki smo jo uskladili tudi s stanovalci ob Jenkovi cesti in vodstvi glasbene in osnovne šole Antona Aškerca. Lani smo obnovili del ceste od Prešernove do osnovne šole Antona Aškerca, vključno z mostom čez reko Pako. V teh dneh pa je na javnem razpisu izbrani izvajalec del -celjsko podjetje VOC - že začelo delati na drugem odseku obnove Jenkove ceste. Najprej bodo obnovili del od Tomšičeve ceste do do- voza za glasbeno šolo. Ko bo ta del končan, pa bo na vrsti še sredinski del, od mostu do dovoza za glasbeno šolo,« nam pove Tone Brodnik. Obnova Jenkove ceste naj bi bila v celoti končana do konca letošnjega maja. Cesta se bo s prenovo znebila evrov, saj istočasno obnavljajo tudi dotrajane komunalne vode; pod cesto bosta na celotni dolžini speljana nova kanalizacija in vodovod, obnovili pa bodo tudi javno razsvetljavo. Izvajalec bo med obnovo podrl visoka drevesa ob bloku Jenkova cesta junija. Cesto smo nameravali prenoviti že lani, a je bila že pozna jesen, ko smo se odločili zanjo. Zato smo prenovo prestavili na letošnjo pomlad. Kmalu za tem bomo začeli obnovo Ceste na lipo. Računamo, da bo obnova potekala med juni- Na Jenkovi cesti bodo najprej obnovili del od Tomšičeve ceste do dovoza za glasbeno šolo, nato pa od mostu do omenjenega dovoza. previsokih »ležečih policajev«, ki so bili prave skakalnice, zgrajene pred 25 leti po takratnih normativih. A na Jenkovi bodo ti še naprej umirjali promet, le da bodo nižji in drugače razporejeni kot pred obnovo. Ob prenovljeni Jenkovi cesti bodo uredili nov pločnik in kolesarsko stezo, postavili pa bodo tudi novo avtobusno postajališče. Mestni proračun bo za obnovo celotne Jenkove ceste odštel dobrih 363 tisoč 15 in 17. Nadomestil jih bo z novimi, primernejšimi vrstami. Nov dovoz v Kavče Letos bodo prenovo doživele še 4 mestne ceste, ki niso zajete v koncesijo. V vseh primerih bodo menjali tudi komunalne vode pod njimi, za vsako pa bodo izvajalca izbrali na javnem razpisu. » Aprila bomo začeli obnovo ceste IX na Gorici, ki naj bi novo podobo dobila do konca V torek je podjetje VOC pričelo rekonstrukcijo Jenkove ceste, ki bo predvidoma trajala do konca maja. Med izvajanjem del bo urejen obvoz, ki bo primerno označen. Ves čas rekonstrukcije ceste pa bo možen dovoz do glasbene šole Velenje, osnovne šole Antona Aškerca in večstanovanjske stavbe na naslovih Jenkova cesta 15, 17 in 19. Obnova peš in »slonjih« poti Zob časa je načel kar nekaj pešpoti v Velenju. Zato nas je zanimalo, kakšne načrte imajo na občini z obnovo in vzdrževanjem. »Vsako leto imamo v proračunu sredstva za ureditev in vzdrževanje pešpoti. Pogosto jih uredimo tudi tam, kjer si ljudje sami najdejo boljšo pot kot urbanisti. Tako imenovane »slonje poti« uredimo v prave pešpoti. Tako bo tudi letos, ko že vemo, da bomo uredili pešpot ob železnici nasproti Toplovoda, kjer smo lani že začeli urejati kolesarsko pot, ki je nismo končali, ker je na tem delu potrebna obnova toplovodnega sistema. Ko bo »kineta« v križišču med Tomšičevo in Cesto talcev končana, bomo končali tudi pločnik in kolesarsko stezo. S tem bo povezava neprekinjena vse do restavracije Jezero,« nam je povedal Tone Brodnik. jem in avgustom, ob njej pa bomo potem uredili še pločnik. Maja bo stekla tudi prenova dela Malgaje-ve ceste.« Poleg tega bodo letos uredili uvoz v Kavče, na delu od republiške ceste, ki vodi od Velenja proti Šentilju, do dela, ki so ga lani obnovili zaradi velikega plazu. Da bo uvoz v kraj bolje rešen, bodo porušili tudi hišo tik ob njem. Cesto bodo po tem, ko bodo hrib pod njo pilotirali, tudi razširili, a to bo po Brodni-kovih besedah na vrsti v letih 2016 in 2017, saj gre za velik finančni zalogaj. Poleg tega izvemo, da je konce-sionar MO Velenje za vzdrževanje in obnovo cest že začel obnavljati tiste odseke, ki doslej še niso prišli na vrsto. »Mestni svetniki so se strinjali, da PUP-u zaradi znanih težav v gradbeništvu rok za dokončanje obnove vseh cest, zajetih v koncesiji, podaljšamo do konca letošnjega avgusta. Večino cest so že obnovili, ostalo je še okoli 18 % cest, ki bodo lepšo podobo dobile letos. V večini gre za kratke odseke lokalnih cest,« še pove Tone Brodnik. Dela že tečejo na cestah v Podkraju in Črnovi. Veliko novih komunalnih vodov Velenje, 20. marca - V velenjski občini bodo letos zgradili veliko novih vodovodov. Aprila bodo začeli graditi vejo novega vodovoda v Škalah, zanj bodo namenili 100 tisoč evrov. Še ta mesec bo stekla gradnja vodovoda na dveh odsekih v Vinski Gori. Vredna bosta 690 tisoč evrov, gradnja pa bo stekla le, če bodo na velenjski občini uspeli pridobiti kredit Ekosklada. Maja bodo v krajevni skupnosti Bevče začeli graditi dolgo pričakovano javno kanalizacijsko omrežje. Zanj bodo letos odšteli 100 tisoč evrov. Še ta mesec pa bodo začeli graditi tudi vzdrževalnik meteornih voda na Gorici. Vreden bo 40 tisoč evrov. ■ bš ■ Odgovorne so lastnice Zmogljivost čistilne naprave je 3000 populacijskih enot, nanjo jih je priključenih blizu 4000 - Aktivnosti potekajo, denarja ni Tatjana Podgoršek Gospodinjstva v občinah Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji so priključena na čistilno napravo v Lokah pri Mozirju, ki pa - po mnenju nekaterih tamkajšnjih občanov - že dolgo ne ustreza zahtevam varovanja okolja. Za nameček naj bi bila zgrajena še na poplavnem območju, s priključitvijo novih gospodinjstev pa naj bi bile presežene tudi njene zmogljivosti. Andrej Ermenc, direktor podjetja Komunala Mozirje, ki jo upravlja, je priznal, da je naprava nujno potrebna temeljite posodobitve in razširitve. Zgrajena je bila leta 1980, Andrej Ermenc: »Za obnovo in razširitev čistilne naprave imamo projekte, pridobljeno gradbeno dovoljenje, po informacijah so v izdelavi izvedbeni projekti, težava je samo denar.« na leto pa prečisti blizu 225 tisoč kubičnih metrov odpadne vode. »Da je dotrajana, opozarjamo njene lastnice -Občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji - že 10 let. One so odgovorne za njeno stanje. Mi delamo vse, kar je v naši moči, da bi bili rezultati čiščenja čim boljši.« Od treh bazenov pogojno deluje le eden Na mnenje občanov, da v reko Savinjo odtekajo neprečiščene odpadne vode, ker od treh bazenov pogojno deluje le eden, Ermenc pravi: »Zavod za zdravstveno varstvo jemlje vzorce vsak mesec in ti res niso najboljši. Kažejo, da naprava očisti odpadne vode od 50- do 60-odstotno, kar pomeni, da odstrani mehanske delce. Zavedamo se, da bi morala dosegati precej boljše odstotke, a nekaj vseeno je. Ne nazadnje tudi količine vode, ki jo očisti, niso velike.« Zmogljivost 3000, nanjo priključenih blizu 4000 populacijskih enot Trditve, da so z izgradnjo novih kanalizacijskih vodov ter priključitvijo novih gospodinjstev na čistilno napravo precej presežene njene zmogljivosti, Ermenc ni ne potrdil ne zanikal. V nadaljevanju pa je dodal, da je vsaka naprava fleksibilna. Zmogljivost obstoječe je 3000 populacijskih enot, nanjo jih je priključenih blizu 4000. »Po izvedeni naložbi bo njena zmogljivost 6000 populacijskih enot, kar pomeni, da bo poleg obstoječih potreb pokrila tudi morebitne nove.« Poplavljena le leta 1990 Da je območje, na katerem je čistilna naprava, poplavno in zato obstaja bojazen o razlitju fekalij iz nezaprtih bazenov ob večjih nalivih, po mnenju Andreja Ermen-ca ni povsem točna. Pojasnil je, da sodi območje po okoljskem atlasu v prvo skupino ali, kot se je izrazil - v najmilejše poplavno območje. »Čistilna naprava je bila poplavlje- na leta 1990, v kasnejših poplavah pa je voda »prekrila« le manipulativne površine (dovoze in dostope do čistilne naprave), samega objekta pa ne.« Denarja ni Po zagotovilih sogovornika bi se lahko razširitve in posodobitve čistilne naprave v Lokah lotili jutri, če bi bil denar. Tega za zdaj lastnice še niso zagotovile. Čakajo na razpis in na denar Nosilka projekta obnove in posodobitve čistilne naprave Loke, vrednega dobrih 600 tisoč evrov, je občina Mozirje. Tamkajšnji župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da imajo za zdaj pridobljeno gradbeno dovoljenje, sicer pa se zadeva ni premaknila z mrtve točke. »Projekt je regijski, nujno potreben, prijavili smo ga na 8. javni razpis za razvoj regij in znova izpadli. Tudi v novem programskem obdobju je uvrščen med prednostne projekte. Kdaj se bodo lahko lotili izvedbe, bo odvisno od tega denarja. Čakamo torej na nov razpis,« še dodaja Ivan Suhoveršnik. Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 8 8 ZDRAVSTVO «»^AS 26. marca 2015 Pomagamo, se izobražujemo, povezujemo • • • Vse več gluhih in naglušnih v regiji Saša prepoznava pomen članstva - Društvo drugi dom Tatjana Podgoršek Nedavni mednarodni dan gluhih in naglušnih je izražal skrb za sluh. Sporočilo dneva 'poslušajmo glasbo varno' ni bilo izbrano po naključju. Anketa Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2013 je pokazala, da se število oseb z okvaro sluha povečuje med mladimi tudi zato, ker jemljejo opozorila o nevarnosti okvare sluha zaradi preglasnega poslušanje glasbe premalo resno. V Sloveniji je približno 150 tisoč oseb z okvaro sluha, blizu 70 tisoč uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih zdravstvene zavarovalnice pa se na leto izda 13 tisoč novih slušnih aparatov. Društvo za člane drugi dom »Cilj mednarodnega dne je osve-ščati ljudi o pomenu skrbi za sluh, hkrati pa jih opozoriti na to, da v njihovem okolju živijo taki, ki se z gluhoto in naglušnostjo že srečujejo. Zato je pomembna prepoznavnost društva, ki združuje osebe s težavami sluha. Menim, da smo glede tega lani veliko postorili, še več pa za naše člane, ki jim najrazlič-neje pomagamo pri premagovanju takšnih in drugačnih težav v vsakdanjem življenju. Pomagamo jim, jih povezujemo, se izobražujemo ... s ciljem, da bi bilo komunikacijskih ovir, ki so med njimi eden od velikih razlogov za socialno izključenost,« nam je povedal predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Franc Forštner. Pestro društveno dejavnost so strnili na štiri področja: najobsežnejše je usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih, naglušnih in gluhoslepih, veliko pozornosti namenjajo informativni dejavnosti, kulturi gluhih ter rekreaciji in športu. Za ta namen pripravijo več delavnic, tečajev, predavanj, se udeležujejo srečanj v društvenih prostorih, organizirajo družabne aktivnosti, sodelujejo z ustanovami, ki jim hih, uporabo svojega jezika, svoje socialno okolje in lažjo integracijo.« Stvari se počasi premikajo tudi na državni ravni. Da jih vse več prepoznava pomen društva in njegovo dobro delo v skrbi za blaginjo oseb z omenjenimi težavami, dokazuje naraščanje števila članov in njihovo zadovoljstvo. > Franc Forštner: »Vprihodnje želimo pripraviti čim več aktivnosti, ki bodo prispevale k boljšemu življenju vseh članov in premagovanju njihove izključenosti.« lahko pomagajo. Sploh ponosni so na tvorno sodelovanje z vsemi 10 lokalnimi skupnostmi v regiji Saša. V vseh imajo posluh za njihove potrebe, največ v Mestni občini Velenje. Forštner je izrazil zadovoljstvo, ker so lani tudi v občini Šmartno ob Paki opremili dvorano Marof s slušno zanko. »Društvo je za člane nekako njihov drugi dom. Omogoča jim razvijanje pozitivne identitete, ustvarjanje specifične kulture glu- Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje šteje v tem trenutku 396 članov, od tega je gluhih blizu 50, nekaj je gluho-slepih, večina pa je naglušnih. Prihajajo iz 10 občin regije Saša. Društveni prostori so skorajda premajhni, aktivnosti dobro obiskane. Kot pravi sogovornik, bi radi v društvo vključili čim več oseb s težavami sluha iz regije. Da je teh na terenu še kar nekaj, je pokazalo urejanje evidence članstva, česar so se prav tako lotili lani. Usmeritve delovanja društva ostajajo v prihodnje podobne dosedanjim. Franc Forštner je zagotovil, da bodo v društvu storili največ, kar lahko, da bodo osebe s težavami sluha v regiji Saša čim lažje premagovale vsakdanje življenjske težave. Zadovoljstvo poplača trud Z delnega občnega zbora v dvorani Marof Šmartno ob Paki - Odbor invalidov Šmartno ob Paki, ki deluje pod okriljem Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline, šteje več kot 170 članov. Na nedavnem delnem občnem zboru je njegov predsednik Alojz Gruden dejal, da so tudi lani namenili veliko pozornosti in pomoči socialno ogroženim, bolnim in starejšim invalidom. Zanje so organizi- rali različne oblike druženja, bolne in starejše obiskali na domu. Sploh dobro obiskane so oblike športnega druženja. Vključujejo se tudi v aktivnosti medobčinskega društva in Zveze društev invalidov Slovenije. Poleg tvornega sodelovanja z društvi v lokalni skupnosti se odbor povezujejo še z odbori tovrstnih društev v sosednjih občinah. Vse aktivnosti iz lanskega bodo nadaljevali tudi v tem letu. »Še naprej bomo delali kot prostovoljci in skrbeli za naše člane po najboljših močeh. Največje zadovoljstvo za opravljeno delo je, ko vidiš nasmejane obraze ter slišiš iskrene besede zahvale za vložen trud,« je še med drugim poudaril Alojz Gruden. ■ Tp Med nami bodo tudi jutri Osebe z motnjami vedno bolj razumljene -Tudi letos posebna pozornost družinam Tatjana Podgoršek Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Velenje je eno od 52 tovrstnih v okviru Zveze Sožitij Slovenije. Od več kot 240 njegovih članov je oseb z motnjami v duševnem razvoju 78. Poleg pomoči osebam z omenjenimi motnjami namenjajo v društvu posebno pozornost družinskim članom teh oseb, pove predsednik Slobodan Petrovič. Zanje organizirajo različne oblike druženja - od kulturnih, športno-rekreativnih do vikend seminarja, izletov, družinskih srečanj. »Vse so zelo dobro obiskane, kar potrjuje, da so usmeritve prave in da delamo dobro. To med drugim dokazujejo tudi rezultati opravljene analize. 19 programskih aktivnosti smo izvajali lani, v povprečju so se člani udeležili šestih. Tudi programov vseživljenjskega učenja, ki jih organizira Zveza Sožitij samo za osebe z motnjami v duševnem Slobodan Petrovič:» Društvo ima že več kot 40-letno tradicijo. Člani radi uporabljajo ponujene dejavnosti.« razvoju, in posebnih programov izobraževanja za družine se naši člani s pridom udeležujejo.« Pozornosti društva so deležni tudi posamezniki, ki niso njegovi člani, niso vključeni v program osnovnega izobraže- vanja ali v varstveno-delovne centre. Te obiščejo enkrat na leto. Petrovič je izrazil zadovoljstvo, ker širše okolje vse bolj spoznava, da osebe z motnjami niso reveži ali posebneži, ampak da so tukaj in bodo tu tudi jutri. Razumevanje imajo v vseh treh lokalnih skupnostih v Šaleški dolini, največjo v Mestni občini Velenje, ki jim omogoča uporabo društvene pisarne in sofinancira vsaj en program na leto. »Plavalni klub Velenje je s programom Delfinčki presegel vsa pričakovanja. Poleg plavalnega opismenjevanja prostovoljci kluba 16 našim članom omogočajo trikrat na teden koristno preživljaje prostega časa, kar se močna odraža na njihovih psihofizičnih lastnostih.« Programi, ki so jih izvajali preteklo leto, so tradicionalni in ostajajo železni del tudi letošnjega delovnega programa društva. Ali mu bodo dodali še kakšno novo aktivnost, se bodo odločili na osnovi ankete o zadovoljstvu članov in njihovih potrebah. Tudi te bodo poskušali uresničiti v okviru svojih finančnih možnosti. Več kot 100 udeležencev Velenje, 12. marca - Ob svetovnem dnevu ledvic 12. marcu je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec v sodelovanju s programom CINDI ter študenti Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec pripravila pre- ventivno akcijo tudi v velenjskem zdravstvenem domu. Bila je dobro obiskana, saj se je je udeležilo več kot 100 ljudi. Na njej so vsakemu udeležencu izmerili krvi tlak, krvni sladkor, v laboratoriju so lahko opravili analizo seča. Tisti, ki so želeli, so se o rezultatih lahko na kratko pogovorili še s primarijem Oddelka za dializo omenjene bolnišnice Bojanom Vujkovcem. ■ Tp Stanje ledvic je »preverilo« precej ljudi. Brez oteklih in bolečih nog Velenje, 18. marca - Združenje za žilne bolezni Slovenije je v sodelovanju z drugimi društvi letos drugič organiziralo dan žil. Kratko sporočilo dneva je bilo 'Nočem oteklih in bolečih nog'. Z njo so želeli opozoriti na težave, ki jih povzročajo bolezni ven. V Velenju ga je zaznamovala Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, ki je sredi prejšnjega tedna v Velenjki postavila stojnico, mimoidočim pa sta bila na voljo za pojasnila in nasvete o bolezni ven tudi strokovnjaka. Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku - ob po- Letošnji dan žil v Velenjki, kjer sta bila mimoidočim na voljo strokovnjaka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. puščanju venskih zaklopk in povratnem toku, ki poveča tlak v venah nog. Prve motnje nastanejo, ko zaradi daljšega stanja ali sedenja teža krvi povzroči širjenje ven. Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih in utrujenih nog, bolečinami vzdolž ven, večernim otekanjem hrbtišča stopal in gležnjev. Težave zaradi venskih bolezni lahko sproži prekomerna telesna teža, dolgotrajno stanje ali sedenje, prenaša- nje težkih bremen, starost, kajenje, izpostavljanje visokim temperaturam, plosko stopalo, neprimerna obutev, hormonske motnje, ključen pa je pojav venske bolezni v družini. V Sloveniji ima vsak drugi prebivalec po 50. letu starosti težave zaradi ven nog, pri 70 letih pa ima varice ali razširjene vidne drobne vene že 70 odstotkov moških in žensk. ■Tp ■ ■ Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 11 12. marca 2015 VI PIŠETE 9 Tretji Štefanov pohod na Smrekovec Kulturno-športno-turistično društvo Vulkan iz Belih Vod je v soboto, 7. marca, organiziralo že tretji Štefov pohod na Smrekovec. 49 po-hodnikov se je odločilo, da sončno soboto preživi v čudoviti naravi, katere del je še vedno pokrit z bogato snežno odejo. Tisti z največ kondicije so začeli pohod pri cerkvi v Belih Vodah, nekateri so se odpravili na pot kar od doma, nekaj pa je bilo takih, ki so pohod začeli pri spodnjem Brložni-ku, kjer je bilo tudi uradno zborno mesto. Pred pastirjevo hišo pri spodnjem Brložniku je pohodnike čakala prava gostija. Silva Bačovnik je poskrbela, da so se njeni rogljički ob vročem čaju kar stopili v ustih. Malo »kratkega« ali kaj hladnega. Za vsako grlo se je našlo tisto, kar je najbolj prijalo. Dobro okrepčani smo nadaljevali pot na hrib. Snežna odeja se je počasi debelila, a ni povzročala težav. Pot je bila že shojena. Ob sproščenem klepetu še opazili nismo, da smo že prispeli na travnik pod kočo. Oster veter pa nas je zdrznil. Na 1377 m nadmorske višine še ni čutiti prihajajoče pomladi. Za nekatere je bil cilj dosežen in so se odpravili v objem tople koče. Drugi pa so nadaljevali pot na vrh Smrekovca. Pogled na zasnežene hribe, rahel veter, sonce ... Ne moreš si želeti kaj več. Zavedaš se, da si iz sivega vsakdanjika ušel v objem neokrnjene narave. Občutek je čudovit, a treba se je vrniti na kočo, kjer čakajo ostali pohodniki. Kar prehitro je minil čas, ki je bil namenjen za druženje. Še ena gasilska in povratek v dolino. Nazaj je šlo precej hitreje. Pri spodnjem Br-ložniku smo še malo posedeli in se ponovno okrepčali, da nam slučajno ne bi zmanjkalo moči za dokon- Okusen golaž, domač kruh, pijača in presenečenje za pohodnice. Dan žena je vzrok, da so bili naši pohodniki res pravi kavalirji. Vsaki ženski so poklonili kraljico rož, žametno rdečo vrtnico. Vsem je bilo pri srcu neizmerno toplo. Vzdušje se je še stopnjevalo. čanje pohoda. Zmogli smo. Dobra volja, prijetna utrujenost, čudoviti občutki, veselo druženje - samoumevno, na Štefov pohod se bomo odpravili tudi drugo leto. a Društvo Vulkan Rastline naredijo dom lepši Pri Simonu Ogrizku se 15 sluša-teljic Univerze za tretje življenjsko obdobje spoznava z novostmi v cvetličarstvu, aranžerstvu, vzgoji rastlin in vrtnarstvu. Skupaj smo obiskali tudi specializirano prireditev o hortikulturi, cvetličarstvu in krajinski arhitekturi v Celju. Udeležile smo se predstavitve aranžmajev in šopkov, ki so jih izdelovali vrhunski floristi. Med njimi je bil tudi mentor našega krožka Simon Ogrizek, predsednik sekcije Cvetličarjev in vrtnarjev pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije, predavatelj, mednarodni sodnik za področje cvetličarstva . Veliko smo se naučile in uživale ob ogledu sejma, na katerem tekmujejo tudi mladi dijaki iz vse Slovenije. a ms Del krožka Rastline naredijo dan lepši z mentorjem Simonom Ogrizkom Knjižnji molji tudi med starejšimi bralci Že nekaj let pri urah angleškega jezika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje prebiramo zgodbe iz vsega sveta v angleškem jeziku. Letošnje branje je bilo namenjeno trem zgodbam iz Afrike. Zanimiva so mnenja bralcev: Aca: Ob zgodbi, ki govori o problemih z odpadki v današnjem času, sem znova ugotavljala, kako velik problem današnjega časa je to. Vsaka stvar je zapakirana posebej, pokvarjenih predmetov ne damo popraviti, zavržemo jih in kupimo nove. Prevzelo me je, kako se je v zgodbi počasi spletalo prijateljstvo med starim zbiralcem odpadkov in malim fantom, ki sta pogosto uživala hrano, ki so jo zavrgli potniki na letalih. Toplo mi je bilo ob njunih sanjah o daljnih deželah, iz katerih so prihajali potniki, in razmišljanjih, kakšen jezik govorijo, kaj jedo, kako živijo teh v velikih mestih, o želji mlajšega, da bi znal brati, in silni volji, da nekoč poišče drugačen svet. Držim pesti zanj in za toliko drugih! Marita: Na začetku je bilo branje zgodb žalostno in šokantno. Vse prepogosto pozabljamo, da tako revno življenje v nekaterih delih sveta še vedno obstaja. Pozabljamo, da naš planet Zemlja ni enako radodaren do vseh svojih prebivalcev. Mnogi niso krivi, da so se rodili v revnih predelih sveta, kjer možnosti za kakovostno izboljšanje življenja ni. Zgodbice so v nas prebudile zavedanje, da so naše »velike« težave videti smešne v primerjavi z njihovimi. Branka: Dotaknila se me je zgodba o dečku Aloo, ki je imel možnost, da obiskuje šolo. Bil je med najboljšimi učenci in šel svojim sanjam naproti. Preprosto hišico iz kartona je zamenjal za domovanje v Ameriki, kjer je študiral medicino, jo uspešno zaključil. Tja je povabil mamo, ki se je nekoč težko ločila od sina, ker je slutila, da ga bo izgubila za vedno. Živel je svoje življenje in enemu redkih so se uresničile sanje. Slavica: Ko sem prebrala zgodbe, sem razmišljala, da bi morali našim otrokom večkrat predstaviti življenje v svetu, ki ni tako daleč od nas, a je tako drugačen. Naši otroci ne razmišljajo, kako do hrane, zdravja, izobrazbe in drugih dobrin. Zanje je to nekaj samoumevnega, za mnoge v Afriki pa so to le neizpolnjene sanje. So pa tudi v tem svetu lahko enako močne in ljubeče družinske vezi. Sreča in ljubezen nista povezani le z denarjem in blagostanjem. Maks: Zgodbe iz družbenega dna so me ponovno prevzele. Razgaljajo vso moralno in ekonomsko bedo bogatih ljudi do revnih. Ti pa vseeno znajo pokazati čustva in se borijo za svoje družine, čeprav pogosto le za njihovo golo preživetje. Še več bi lahko povedali. Zanimivo je bilo, kako so ob skupnem pogovoru znali oceniti pravo vrednost del in se vprašati, ali smo mi pripravljeni in sposobni kaj prispevati za strpnejše življenje v svojem okolju? a Mentorica: Magda Žist Za vse dame in mame Šentilj, 21. marca - V soboto popoldne so učenci in učiteljice Podružnične osnovne šole Šentilj, malčki z vzgojiteljicami Vrtca Velenje, enote Sonček ter svet Krajevne skupnosti Šentilj pripravili proslavo za mame, žene in dekleta ob materinskem dnevu. Do zadnjega kotička polno dvorano je najprej pozdravil predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik. Po kulturnem programu je sledil še zabavni del s pogostitvijo, vsaka »dama« pa je odšla domov s čudovito ciklamo, ki naj jih, kot je poudaril Podbornik, spominja, da jih moški spoštujejo in imajo radi. ■ Ravne - Da je »Vsaka mama prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje« nikoli ne pozabijo člani Kulturno umetniškega društva Ravne. Tudi letos niso. V počastitev dneva žena in materinskega dne so pripravili že tradicionalno proslavo, ki je ogrela srca več kot 60 ravenskih deklet, žena, mam in babic ter nasmejala skupno več kot 120 ljudi v dvorani. V zabavnem kulturnem programu so se predstavili ravenska plehmu-zika, štrajharji, Moški pevski zbor Ravne pod vodstvom Tee Plazl in Ženski pevski zbor Planike pod vodstvom Špele Obšteter. Za veliko dozo smeha in radostnih solz sta poskrbela vedno zabavna Nataša Obš-teter in Dani Praprotnik s skečem, ki ga je napisala Marjana Kotnik. Nasmeh na obraz mam in žena so pričarali vedno prisrčni in otroško navihani učenci podružnične šole. S prireditvijo in ročno izdelanimi darilci, ki jih je naredila Simona Koren, je Kulturno umetniško društvo Ravne tudi letos počastilo oba marčevska praznika, namenjena ženskam. Kulturnemu programu je sledilo prijetno druženje do večernih ur. a Nastja S. Naveršnik Prisrčen kulturni program, tople besede in rože. Tako so materinski dan obeležili v Šentilju. Deset let Naravovarstvene zveze Smrekovec Šoštanj - V šoštanjskem kulturnem domu bo v pe- Ob tej priložnosti bodo predstavili zbornik Naših tek, 27. marca, ob 18. uri osrednja prireditev ob dese- 10 let in Planinski vodnik po Smrekovškem pogorju. tletnici Naravovarstvene zveze Smrekovec. Ustano- Slavnostna govornica bo mag. Romana Lesjak, župa- vljena je bila kot zveza društev, ki se zavzemajo za nja Občine Črna na Koroškem. varstvo narave in trajnostni razvoj na širšem obmo- a mkp čju Smrekovškega pogorja. tu city/center Vse najboljše OBDAROVANJE! Desetak, magični darilni bon za izpolnitev vseh želja v CITYCENTRU CELJE in ostalih 3 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije. Center Vič www.desetak.si Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 10 10 MED VAMI Leto zaznamovano z žledom Gasilska intervencija 'Žled' je bila v zadnjih letih največja in najbolj dolgotrajna - Opravili več kot 24 tisoč udarniških ur - Delo gasilcev v njej ovrednotili na 440 tisoč evrov Bojana Špegel Velenje, 20. marca - »Zagotovo je leto 2014 v vseh 14 društvih, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Šaleške doline, najbolj zaznamovala akcija Žled. Bila je velika in odmev- na, trajala je povprečno 7 dni, saj so društva v akciji sodelovala od 5 do 10 dni. V zadnjih letih je bila to največja in najbolj dolgotrajna akcija, ki je bila za nas tudi svojevrsten preizkus,« nam je pred jubilejno 60. skup- ščino Gasilske zveze šaleške doline (GZŠD) povedal poveljnik Boris Lambizer. Da to drži, potrjujejo tudi statistični podatki. »V tej akciji smo opravili več kot 24 tisoč udarniških ur. Če bi ocenili vrednost ur, ki smo jih opravili gasilci, bi to zneslo več kot 440 tisoč evrov. K temu pa niso všteti stroški prevozov; naredili smo kar 15 tisoč kilometrov. Na srečo pa smo na teh intervencijah imeli le tri manjše poškodbe.« Tudi drugače je bilo 2014 za člane GZŠD polno dogodkov, skupaj pa so opravili kar 545 intervencij. Ob tem v bazi podatkov »Vulkan«, kamor javljajo vse intervencije, 52 intervencij ni zajetih. Zato so se v šaleški zvezi odločili, da bodo pripravili usposabljanje za tiste gasilce, ki javljajo podatke v bazo podatkov, da do tega ne bi več prihajalo. Med drugim so pogasili 100 požarov na «»^AS objektih, 2 na prometnih sredstvih, 8 požarov v naravi, 15-krat so posredovali v nesrečah z nevarno snovjo, 7-krat pri sprožitvi zemeljskih plazov, ob neurjih z vetrom in točo so >V Gasilski zvezi Šaleške doline je 3072 gasilcev in gasilk. pomagali 18-krat. Najbolj izstopa število intervencij, označeno kot »tehnična in druga pomoč«. Zabeležili so jih kar 147. Izobraževanja so stalnica V lanskem letu so bili člani GZŠD uspešni tudi na gasilskih tekmovanjih. Imajo dva državna prvaka; v kvizu in orientaciji imamo v dolini državne prvake iz mladinskih vrst. Veliko pozornost so vse leto posvečali strokovnemu usposabljanju. Lani se je izobraževalo 327 gasilcev, temeljno usposabljanje je uspešno končalo 46 gasilcev. »Vsem, ki ste se v svojem prostem času izobraževali in s tem dvignili izobrazbeno strukturo gasilcev GZ Šaleške doline, se iskreno zahvaljujem,« je v nagovoru predstavnikom 26. marca 2015 vseh društev poudaril njihov poveljnik. Pred tem nam je povedal, da letošnja izobraževanja lepo tečejo. Aprila in maja bodo pripravili tudi pomemben tečaj za vodenje večjih intervencij. Udeležili se ga bodo poveljniki gasilskih društev. Predsednik zveze Jože Drobež pa je med drugim zbranim na jubilejni skupščini poudaril: »Naša glavna naloga na GZŠD je, da naši operativni gasilci, članice, veterani, mladina dobijo pravilno informacijo, dobro podporo in pomoč. Kljub našim prizadevanjem pa ne bi bili tako uspešni, če ne bi imeli podpore >Lani so šaleški gasilci opravili 545 intervencij. vseh treh občin in županov, pri katerih imamo resnično veliko podporo, tako finančno kot v opremi za opravljanje javne gasilske službe. Kljub kriznim časom so ostala nam namenjena sredstva enaka kot v preteklem letu.« Ob tem so bili šaleški gasilci in gasilke upravičeno ponosni tudi na to, da so za svoje uspešno dolgoletno delo letos dobili zlati znak Civilne zaščite RS. Predstavniki vseh društev, združenih v Gasilsko zvezo Šaleške doline, so na 60. skupščini pregledali delo v lanskem letu in začrtali letošnjega. Upajo, da bo narava v njem bolj prizanesljiva. Pohvalno pridobivanje novih znanj Lani sodelovali na 95 dogodkih, letos jubilej zveze Dogodki, v katerih so sodelovali lani, so zahtevali veliko truda, kar so občani in vodstva lokalnih skupnosti tudi zaznali in s podpisom pogodb ter aneksov to tudi potrdili. Tatjana Podgoršek S 15 prostovoljnimi gasilskimi društvi, v katerih je evidentiranih nekaj manj kot 3.000 članov, se Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline uvršča med večje tovrstne zveze v Sloveniji. Ena najpomembnejših nalog ureditev statusa Njen predsednik Janko Žuntar je na nedavnem občnem zboru menil, da je hvale vredna pripravljenost članov za sodelovanje v akcijah reševanja in nudenja pomoči so-občanom ter za pridobivanje vedno novih znanj. Teh pri opravljanju njihovega osnovnega poslanstva in novih nalog, ki so pred njimi, ni niko- li dovolj. Vse več in vse obsežnejše naravne nesreče terjajo od njih drugačen pristop pri reševanju in posredovanju. Pri tem ni zanemarljiva tudi pripravljenost lokalnih skupnosti za financiranje redne dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev, nabavo zaščitne opreme ter druga vlaganja. V vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline so kljub posledicam krize podpisali tripar-titne pogodbe, prav tako anekse o dodeljenih vsotah denarja. Po Žuntarjevih besedah bo ena od najpomembnejših letošnjih nalog ureditev statusa prostovoljnega gasilca, sofinanciranje gasilske zaščite in reševalne opreme ter ureditev zakonodaje, ki jim bo omogočila nemoteno delo (od zavarovanja članov, opreme, vozil, do zdravstvenih pregledov). Med letošnjimi nalogami je Žuntar izpostavil še praznovanje 60-letnice ustanovitve Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, častitljivih 90 let delovanja pa praznujeta tudi prostovoljni gasilski društvi Solčava in Radmirje. Manj zahtevnih požarov, a več dimniških Lani so zabeležili 95 dogodkov, kar je bilo manj kot predhodno leto, a so bila posredovanja v njih kar obsežna. Med vsemi je najbolj izstopalo odpravljanje posledic žle-doloma. »V zadnjem času beležimo manj zahtevnih požarov, a več dimniških. Vzroke pripisujemo prehodu več gospodinjstev na ogrevanje v, * hJL na trda goriva ter lesno biomaso ter pomanjkljivemu čiščenju in vzdrževanju dimniških naprav,« je med drugim dejal Slavko Bric, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Tudi Bric je poudaril usposabljanje in izobraževanje. Lani je različne oblike tega uspešno opravi- lo več kot 220 gasilcev zveze. Zanemarljiva ni bila tudi udeležba gasilskih ekip na različnih tekmovanjih, s katerih so se te vračale z odličnimi rezultati. Kot je še dejal, so gasilska društva zveze marljivo delovala še na drugih področjih. Še posebej pri izvajanju taktičnih in drugih vaj. Tvorno sodelujejo z ostalimi službami v okviru sistema zaščite in reševanja. »Zavedamo se svojih nalog in obveznosti in jih bomo z vso odgovornostjo opravljali tudi letos,« je še dodal Slavko Bric. »Idej ne manjka, primanjkuje časa« V turističnem društvu Šmartno ob Paki ugotavljajo, da opravijo vsako leto več nalog - Idej brez sodelovanja članov ni mogoče izpeljati Med več kot 20 društvi v občini Šmartno ob Paki sodijo med najbolj prepoznavne zagotovo turistični zanesenjaki. Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - »Lani smo uresničili vse načrtovane naloge. Še več. Poleg predvidenih tudi tiste, ki so se nam pojavile med letom. Teh je vsakokrat več. Znova smo dokazali, da smo s povezovanjem močnejši in uspešnejši,« je strnila ugotovitve minulega leta na nedavnem občnem zboru predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki njegova predsednica Boža Po- lak in dodala, da gre zahvala za to članom društva, kajti idej, ki jim jih ne manjka, brez njihove podpore ni mogoče izpeljati. Največji lanski projekt je bilo praznovanje 25-letnice delovanja društva, izdali so zgibanko o njegovi dejavnosti, dogajanje v okolju so popestrili z raznimi izobraževalnimi tečaji, predavanji, delavnicami, prireditvami, med katerimi je najbolj prepoznavna Bučarja. Lani so jo prenovili, ji dodali nekatere dru- ge vsebine in jo poimenovali Bučni pozdrav jeseni. Skupaj s šmarškimi gasilci so pripravili vaške igre, poskrbeli za lepšo okolico kraja, izvedli več promocijskih dogodkov, zanemarljivo pa tudi ni povezovanje s člani braslovškega in polzelskega turističnega društva. Skupaj so s projektom 'Za nekaj trenutkov jih vrnimo v čas njihove mladosti' kandidirali na razpisu za nevladne organizacije in bili uspešni. Z vlakom so se odpravili v Škofjo Loko, sodelovali so na Veseli Martinovi soboti ... Po ocenah so opravili več kot 1200 prostovoljnih ur. »Iz zajetnega seznama opravljenih nalog moram omeniti pripravo programa enotne turistične ponudbe kraja. Danes je že znano, da bo poleg hmeljarstva to tvorilo še vinogradništvo in sadjarstvo. V tem trenutku se ukvarjamo s popisovanjem kmečkih gospodarstev nekoč.« Prizadevne so bile tudi članice skupine za zelišča. Po besedah Polakove morajo letos dokončati program enotne turistične ponudbe, saj je med turisti povpraševanje po manj znanih krajih v Sloveniji precejšnje. Več o njem naj bi povedali na predstavitvi programa konec letošnjega septembra. Sicer pa so »železni program« društva dopolnili še z več delavnicami, zanimivimi za čim širši krog občanov, z vlakom se bodo odpravili letos v Kočevje, ob koncu leta bodo pekli pecivo in ga podarili Karitas, prihodnji mesec naj bi se lotili priprave meril za ocenjevanje kraja ... »Znova nas čaka veliko dela. Vse večjo težavo predstavlja pomanjkanje časa. Smo v službah in tudi doma je treba kaj postoriti,« je še dejala Boža Polak. a Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 11 26. marca 2015 MODROiHi KRONIKA 11 Pestra sreda Velenje, 18. marca - Policisti ugotavljajo, da je bila sreda nenavadno pestra. Na Gorici si je neznanec zaželel novih smerokazov. Ukradel jih je s tam parkiranega avtomobila. Pri kamnolomu v Pirešici je na vetrobransko steklo osebnega avtomobila padel kamen in jo razbil. Voznik bo škodo uveljavljal pri zavarovalnici. Da delo policistov nima meja, pa dokazuje primer obravnavanja tatvine denarja, ki se je zgodil v Nemčiji. Trije Velenjčani so se odpravili tja, da bi kupili nov avto. Med potjo so se sprli in eden od njih se je odločil, da se vrne domov. Ker za to ni imel dovolj denarja, ga je ponoči, medtem ko sta druga dva spala, vzel od vsote, ki je bila namenjena nakupu avtomobila. Pri policistih pa se je oglasil tudi ta, ki naj bi denar vzel in obtožil enega od drugih dveh, da ga je v Nemčiji žalil in po nedolžnem obtoževal, da je vzel denar. S terase gostinskega lokala v Topolšici je neznanec v sredo ponoči ukradel štiri garniture miz, dvosedov in stolov. Lastnika lokala je oškodoval za 1.500 evrov. Zvečer sta se v Škalah stepla dva moška. Ko bodo policisti ugotovili vse okoliščine pretepa, bodo zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe napisali kazensko ovadbo. Velenjčan, ki se je v sredo pripeljal iz smeri Slovenj Gradca pa naj bi videl, da gori na treh krajih. Policisti so njegove trditve preverili, ugotovili pa, da niso resnične. Policisti ob tem opozarjajo, da je zloraba znamenj za pomoč in nevarnost kaznivo dejanje. Vlom v več kleti Velenje, 17. marca - V torek je neznanec vlomil v več kleti na Jenkovi. Odnesel sicer ni ničesar, je pa lastnikom povzročil škodo z uničenjem ključavnic. Prijeli vlomilca Velenje, 18. marca - V sredo ob pol dveh zjutraj so policisti na Kardeljevem trgu obravnavali vlom v gostinski lokal. Na kraju so prijeli dva Velenjčana, jima odvzeli prostost in ju pridržali za 48 ur. Zasa-čena sta bila potem, ko je vestna občanka sporočila, da nekdo vla-mlja v lokal. V času pridržanja so izvedli vrsto zakonitih policijskih ukrepov, od hišnih preiskav do zbiranja obvestil in uspešno preiskali vrsto nerešenih kaznivih dejanj. Ovadili so ju zaradi suma storitve več hujših kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, od vlomov do tatvin. Delovni stroj brez delov Žalec, 19. marca - V četrtek je neznanec z delovnega stroja, parkiranega na delovišču v Studencah, ukradel žlico in udarno kladivo. S tatvino je lastniku povzročil za 3.000 evrov gmotne škode. Najprej v avto, za tem v objekt Velenje, Šoštanj, 20. marca - V petek je dežurnega policista reševalec Zdravstvenega doma obvestil, da je prišel k njim po pomoč voznik, ki se je poškodoval v prometni nesreči v Florjanu na območju Šoštanja. Policisti so okoliščine nesreče, ki so pri vozniku povzročile poškodbe, preverili in ugotovili, da je voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v parkirano vozilo, potem pa še v objekt. Ker je vozil z neprilagojeno hitrostjo, ga bo po prihodu iz bolnišnice doma pričakal plačilni nalog. Pijan in brez vozniškega Šoštanj, 20. marca - Policisti so v Šoštanju pri kontroli prometa pijanemu vozniku z Malega Vrha zasegli vozilo, ki ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozniku so izdali plačilni nalog, hkrati pa bo moral svoje početje pojasniti tudi na sodišču. Grozil, da se bo v hišo zapeljal z avtom Velenje, Mozirje, 20. marca - V petek so velenjski policisti pomagali mozirskim kolegom pri reševanju kaznivega dejanja nasilja v družini. Pijani lovec je družini, ki je bila zaprta v hiši, grozil, da se bo vanjo zapeljal z avtom. Policisti so mu to preprečili. Zasegli so mu tudi vse orožje, ki ga je imel doma, do nadaljnjega pa se družini ne bo smel približevati. Mozirski policisti bodo spisali tudi kazensko ovadbo. Trčile tri voznice Šoštanj, 21. marca - V soboto se je v Šoštanju zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. V njej so bile udeležene tri voznice. Prometna nesreča se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti. Kolesar zbil otroka Velenje, 23. marca - V ponedeljek je neznani kolesar na Prešernovi zaradi neprimerne hitrosti zbil otroka, ga poškodoval in s kraja odpeljal. Policisti za njim poizvedujejo. S klopce na klopco Po hribih kazuje, da je tu bila nekoč carina. Razgled na Slivnico je bil prelep in kmalu smo jo prehodili. Po vrnitvi v Gorico pri Slivnici nas je v gostilni Ane Lesjak čakal izredno okusen obrok, ki se nam je vsekakor zelo prilegel. Vsa pohvala Planinskemu društvu Slivnica pri Celju, ki je zagotovo med glavnimi akterji postavitve te poti in je tudi sicer v svojem delovanju vzorno. Nanjo se bomo zagotovo še vračali in tudi vam jo priporočamo! a Marija Lesjak Adil Huselja varnostno ogledalo Uporaba varnostnega pasu Med 9. in 16. marcem so policisti izvajali poostren nadzor nad vozniki in sopotniki v avtomobilih ter uporabo varnostnega pasu v času vožnje. Poostren nadzor je bil del preventivne akcije »Seatbelt«, ki so jo sočasno izvajali tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Glavni cilj sodelujočih v akciji je bil povečati uporabo varnostnega pasu tako pri voznikih kot sopotnikih in tako ublažiti posledice v prometnih nesrečah. Ne glede na to, da številni nepripeti vozniki in njihovi sopotniki, ki jih ustavijo policisti in jim izrečejo globo v višini 120 evrov zaradi neuporabe varnostnega pasu, menijo, da je to zgolj nepotrebno početje policistov s ciljem polnjenja državnega proračuna, ima uporaba varnostnega pasu veliko večji pomen. Varnostni pas je namreč kljub vsem tehnološkim in varnostnim dodatkom v novejših avtomobilih še vedno najpomembnejši varnostni dodatek, ki z dosledno in pravilno uporabo lahko prepreči hujše telesne poškodbe ali celo smrt. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med udeleženci prometnih nesreč približno štirideset odstotkov manj smrtnih žrtev, če bi vsi uporabljali varnostni pasove. Navedena dejstva so glavno vodilo policistov, ki želijo, da čim več voznikov in sopotnikov v avtomobilih uporablja varnostni pas. Ob prometnih nesrečah namreč ravno policisti skupaj z reševalci in gasilci na lastne oči vidijo poškodovane in mrtve v razbitinah ali njihovi neposredni bližini tudi zaradi neuporabe varnostnega pasu. Zato se prav oni najbolj zavedajo, da je varnostni pas vez z življenjem. V tednu poostrenega nadzora jih je (malce) presenetilo število ugotovljenih kršitev, saj so policisti v enem tednu ugotovili več kot tri tisoč kršitev. Pri tem so izrekli 350 opozoril in 2.657plačilnih nalogov, in sicer zaradi 2.676 neuporab varnostnih pasov pri odraslih na sprednjih sedežih in 180 na zadnjih sedežih, 5 neuporab varnostnih pasov pri otrocih na sprednjih sedežih in 55 na zadnjih sedežih ter 91 neuporab zadrževalnih sistemov. Zakaj presenečenje nad številom ugotovljenih kršitev? Predvsem zato, ker so pristojne institucije in policija v zadnjem desetletju precej promovirale uporabo varnostnega pasu tako pri najmlajših kot voznikih motornih vozil. Tudi zaradi tega se velika večina odraslih oziroma voznikov zaveda, da varnostni pas varuje in rešuje življenje, toda očitno je še vedno precejšen delež voznikov, ki ga ne uporablja dosledno ali tega ne zahteva od sopotnikov. Drugo dejstvo pa je, da so novejši avtomobili opremljeni z zračnimi blazinami, tisti boljši še z varnostnimi zavesami in drugimi varovalnimi dodatki, kar od voznika in sopotnikov zahteva, da so v času vožnje pripeti z varnostnim pasom. Med varnostnimi opozorili proizvajalcev avtomobilov je navedeno, da se v avtomobilu z varnostnimi blazinami ne smemo voziti nepripeti, saj je (silovito) trčenje z glavo oziroma telesom v sproženo varnostno blazino ob prometni nesreči nevarno in je lahko tudi usodno. Ravno zato je pomembno tudi pravilno sedenje oziroma drža za volanom, razdalja med volanom in telesom naj bo vedno približno 30 centimetrov, kar velja tudi za sopotnike na prednjem ali zadnjih sedežih avtomobila, ki jih varnostni pas »drži« na ustreznih mestih. Dosledno upoštevanje navedenih dejstev zagotavlja, da bodo varnostne blazine odigrale svojo funkcijo in tako zaščitile voznika in sopotnike v primeru trka oziroma prometne nesreče. Ce ste med tistimi, ki podcenjujete pomen varnostnega pasu, vam predlagam, da preizkusite »zaletavčka«, posebno napravo za prikaz sil, ki delujejo na voznika in sopotnike pri trkih s hitrostjo 11 km/h in si ob tem lahko samo predstavljate, kakšne sile delujejo pri 50 ali 100 km/h hitrosti in kaj bi se z vami zgodilo, če ne bi bili pripeti. Varnostni pas rešuje življenje! Iz POLICIJSKE beležke Planinci UNI3 na sončnih Peskah z vonjem po pomladi S skupino planincev UNI3 Velenje smo se namenili na sever Kozjanskega in izstopili v osrčju Gorice pri Slivnici. Podali smo se na planinsko-rekreativno učno pot »S klopce na klopco«. Najprej smo se preko Voglajne, ki je tu še potok, usmerili proti vzhodu v smeri Gradišča in kmalu dosegli njegov vrh. Pod nami se je širilo umetno Slivniško jezero. Vrnili smo se sprva po isti poti, nato pa zavili levo v dolino mimo vinogradov in se povzpeli v strmino do naslednje table v Peskah. Sonce je razkrivalo sveže pobeljene Ka-mniško-Savinjske Alpe z osrednjo Ojstrico in Raduho na desni. V nadaljevanju so se širila prostranstva Pohorja. Spust v dolino nam je razkril zelo zanimivo pobočje s terasastimi njivami. Sence so v nežnem valovanju poudarjale njihove terasaste robove. V nadaljevanju poti smo se povzpeli do cerkve sv. Helene, od koder se razgledi razširijo vse tja do Boča in Donačke gore. Spuščajoč se sprva po cesti navzdol sem kot zadnja »srečala« dva naša udeleženca, ki sta spremljala domačina s košarico pravkar nabranega regrata. Kam so za trenutek zavili, ni treba ugibati. Takšne stranpoti lepšajo pot, saj gorce z vinogradi vabijo ves letni čas. V dolini se na grebenu nahaja cerkvica sv. Miklavža z zanimivo legendo, kar smo izvedeli iz table v Bukovju. Tu je razcep poti in mi smo se že prej odločili za krajšo pot, zato smo šli desno navzdol do zaselka Čret. Po prečenju asfaltne ceste Go-rica-Kozje smo se povzpeli v strm hrib, nad katerim nas je vabila naslednja cerkvica sv. Janeza Krstni-ka. Ob potki nas je pozdravil zanimiv preprost križ. Zaraščena lesena hiška streljaj naprej je še nakazovala rahel utrip življenja v njej. Strma steza v goščavi in okolje so dajali prispodobo nekdanjega trpljenja. Po njej so ljudje v nedeljo hodili k maši in priporočilo Bogu jim je bila edina uteha. Bližajoč se vrhu so se spet širili razgledi in pot je popestrila lepo obnovljena hiška neprecenljive vrednosti z imenom Polutnikov dom. Postali smo pri tabli na Colu, ki na- Prepričan je bil, da je v Planici Velenje, 18. marca - V sredo so morali policisti pomagati potniku, ki ni hotel zapustiti avtobusa na končni postaji v Velenju. Bil je precej »nažgan« in prepričan, da je v Planici. Pospremili so ga iz avtobusa, mu izdali plačilni nalog in ga usmerili na pravi avtobus za dolino pod Poncami. Žalil bivšo partnerko Šoštanj, 18. marca - V sredo zvečer so policisti napisali plačilni nalog moškemu, ki je žalil bivšo partnerko. Ker je to počel pred otroki, bodo o tem obvestili tudi center za socialno delo. Udaril mamo Velenje, 18. marca - V sredo zvečer so policisti posredovali v Bevčah, kjer je mladoletni sin udaril mamo, nato pa zbežal od doma. Fanta so kasneje našli. O dogodku bodo obvestili center za socialno delo. Za svoje dejanje pa se bo zagovarjati tudi pred sodnikom. Popraskala ga je Velenje, 20. marca - V petek opoldan je moški policistom povedal, da se je v Ljubljani v avtomobilu sprl s svojo bivšo partnerko. Ta ga je med prerekanjem popraskala in udarila. Je bil bankovec ponarejen? Velenje, 20. marca - Zvečer je na Policijsko postajo prišel občan in povedal, da je hotel na bencinskem servisu plačati storitev z bankovcem za 50 evrov, ki pa mu ga prodajalka ni hotela vzeti, ker naj bi bil Policijski nasvet Začela se je pomlad in v prometu je že opaziti veliko motoristov in kolesarjev. Policisti svetujejo voznikom, da so nanje pozorni, še posebej pri vključevanju v promet, saj je pri motoristih težje oceniti, s kakšno hitrostjo se bližajo križišču. ponarejen. Policisti bodo sporni bankovec poslali v analizo. Goreč travnik pogasili policisti Velenje, 21. marca - V soboto okoli 3. ure zjutraj so bili policisti obveščeni, da v Lipju gori travnik. Požar so pogasili policisti sami, gasilci pa potem ocenili, da je bilo delo dobro opravljeno. Zakaj sta se sprli? Velenje, 22. marca - Policisti so v nedeljo zbirali obvestila, da bi ugotovili, zakaj sta se v Črnovi sprli dekleti. Ko bodo zbrali vsa obvestila, bodo ustrezno razdelili plačilne naloge. Pomlad je na plano privabila tudi tekače in sprehajalce. Vedno naj nosijo oblačila, s katerimi bodo v prometu vidni. Če to ni v skladu z njihovim modnim slogom, svetujejo policisti, pa naj imajo pri sebi vsaj kresničko, da jih bodo drugi udeleženci v prometu opazili pravočasno. Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 26. marca 2015 Peli so pomladi v pozdrav V dveh dnh 4 koncerti, 22 pevskih zborov - Na odru stalo več kot 800 mladih pevcev Velenje, 19. marca - V četrtek zvečer se je v velenjskem kulturnem domu končal prvi del letošnje pevske revije Pozdrav pomladi. Še preden je ta uradno prišla v deželo, so ji v pozdrav zapeli otroški in mladinski pevski zbori iz vse Šaleške doline. Kar 22 jih je bilo, na odru pa je stalo več kot 800 mladih pevcev. Vsak od štirih koncertov se je začel z nastopi najmlajših pevcev in končal s starejšimi, saj so na odru stali otroci od 6 leta starosti pa vse do srednješolcev, starih do 18 let. Tako so lahko obiskovalci vsakega od koncertov začutili, kako raste pesem in zborovsko petje, ki ima v dolini dolgoletno tradicijo, številni zbori pa se lahko pohvalijo tudi z najvišjimi pevskimi priznanji. Revija, ki jo tradicionalno pripravljata velenjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij Šaleške doline, je kar štirikrat napolnila dvorano doma kulture. Vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker nam je povedala: »Revijo smo razdelili v štiri koncerte iz preprostega razloga. Dvorana je premajhna, da bi lahko sprejela starše in druge svojce mladih pevcev, ki si želijo slišati nastope otrok. Na odru je namreč tako v sredo kot četrtek stalo več kot 400 mladih pevcev, skupaj torej več kot 800.« Tudi letos so na reviji vsi nastopajoči zbori predstavili po tri pesmi. Program je namreč delno predpi- učili bontona in jih aktivno vključili v dogajanje v dvorani. Odlična izbira voditeljev, ni kaj. Strokovna san; vsak zbor je moral predstaviti ljudsko pesem, pesem slovenskega avtorja in pesem po lastnem izboru. Da je bila revija drugačna, so poskrbeli tudi trije Goriški škratje, ki sicer živijo na igrišču in v zeliščnem vrtu pri OŠ Gorica. Bili so več kot izvirni, zabavali so vse v dvorani. Sploh, ko so tudi obiskovalce koncertov spremljevalka revije je bila tokrat domačinka, priznana zborovodki-nja Danica Pirečnik. Po revijah je opravila razgovore z zborovodki-njami in zborovodji, še posebej pa se je osredotočila na tiste, ki imajo ambicijo svoj zbor prijaviti na nadaljnje tekmovanje. Ostalim bo podala pisno oceno. Lutke so res »fajn« Svetovni dan lutk zaznamovali tudi v Velenju - Lutkovno gledališče Velenje letos kar 11 predstav - Nastaja Mali princ Bojana Špegel Velenje, 21. marca - V soboto so praznovali vsi tisti, ki v nas znajo prebuditi otroka. Lutkarji. »Svoje« imamo tudi v Velenju, kjer Lutkovno gledališče Velenje ustvarja nove in nove predstave in že 6 zgodovino lutk in različne lutke z vsega sveta ... Tokrat so ob svetovnem dnevu lutk otroci in njihovi odrasli spremljevalci uživali v najnovejši predstavi Lutkovnega gledališča Velenje Svinjski pastir. V njej blestita Vanja Kretič in Mitja Švener, ki upodo- la: »Vsako leto se veselimo našega praznika, zato se vsako leto potrudimo, da je svetovni dan lutk zaznamovan drugače. Mislim, da je predstava, ki so jo videli, naš bom-bonček. V njej otrokom res lepo predstavimo tudi barok. Sicer pa smo lani odigrali kar 56 predstav, Po predstavi so si otroci z zanimanjem ogledali različne lutke in poklepetali z lutkarji. let zapovrstjo skupaj s Festivalom Velenje pripravlja praznovanje ob svojem prazniku. Letos so ga pripravili v mali dvorani doma kulture, kjer bodo v prihodnje odigrali največ svojih predstav. Že pot do vhoda v dvorano je bila drugačna; na velikih panojih so malčkom, ki obožujejo lutke, predstavili bita po več vlog, ob tem pa spretno sprehajata male lutke po odru. Scenaristka in režiserka ter hkrati umetniški vodja lutkovnega gledališča Alice Čop nam je po predstavi, ko so mali obiskovalci na delavnicah v preddverju dvorane ustvarjali krone, da so se lahko prelevili v male prince in princeske, poveda- kar je v času krize visoka številka. Največ igramo na abonmajih in poletnih festivalih po vsej Sloveniji, vedno pa radi igramo doma. Tudi letos se naše predstave kar vrstijo. Trenutno imamo na repertoarju 11 predstav, pripravljamo pa tudi novo, tokrat Malega princa. Premiera bo junija. Jeseni se bomo lotili ALTIERMATOR Konec meseca, 28. in 29. marca, se bo pevska revija Pozdrav pomladi nadaljevala z revijo odraslih pev- Vsak od štirih koncertov so začeli najmlajši pevci, ki so na odru več kot prisrčni. Končali so ga mladinski pevski zbori, zato so lahko obiskovalci slišali, kako skupaj z mladimi raste tudi pesem. skih zborov. Pripravljajo dva koncerta, vsak večer ob 19. uri, tokrat v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Prvič bodo nastopili le pevski zbori, saj bodo za male vokalne skupine in oktete nastope pripravili v maju. Doslej so namreč peli skupaj. a bš Rekli so ) Ema, 3 leta: »Rada imam vse lutke. Doslej sem videla Svinjskega pastirja, Piko Nogavičko in veliko risank. Rada sem princeska, zato mi je danes res všeč. Pravkar sem si naredila kroni-co. Ko bodo tukaj lutke, bom še prišla.« Sandra, 9 let: »Od malega imam rada lutke. Najbolj so mi všeč tiste, ki se premikajo s pomočjo vrvic. Doslej sem videla res veliko predstav, vse so mi všeč. Čeprav sem že velika, rada grem na lutkovne predstave z mlajšo sestro in bratom. Res sem vesela, da je v Velenju veliko lutkovnih predstav. Všeč so mi tudi tiste, ki jih poleti delajo na travniku pri kulturnem domu.« predstave Romeo in Julija, saj bo leto 2016 leto Shakespearja.« Doslej so v trinajstih sezonah vzgojili že 20 mladih lutkarjev in lutkaric, trenutno jih igra 10. Največkrat se v predstavah predstavljajo Vanja Kretič, Mitja Švener in Ema Hozjan. Lutkovno gledališče Velenje ima eno samo napako. Strokovni selektorji različnih lutkovnih festivalov jih težko uvrstijo na njih. »Ker nimamo statusa samostojnega gledališča, nas ne morejo uvrstiti na profesionalna srečanja, na amaterska pa nas ne uvrščajo, ker smo predobri. Za naše predstave dobivamo zelo dobre kritike selektorjev, a vedno sledi: »Kaj naj sedaj z vami, kam naj vas damo?« nam pove Alice in doda: »Čeprav to včasih ni pravično do nas, si rečemo: »Tu smo, igramo, pridite nas pogledat, ker smo »faj-ni«. In res so. Poklic prihodnosti Šalečana Aleš Ojsteršek Vprašanje delegatov letošnjega otroškega parlamenta tukajšnjim vodstvom je lahko razumljivo: »Kateri so poklici prihodnosti v tej dolini?«. ??? Kakorkoli vzamete, enoznačnega odgovora ne boste mogli sestaviti. Govoriti boste morali o procesih v ekonomiji, v družbi na splošno, o vzajemnem razvoju, procesu prihodnjih potreb in povpraševanj, vzrokih in posledicah. Skratka, na vprašanje na enostaven način ne boste mogli odgovoriti. Oprli se boste lahko na ključne centre in gibala razvoja in upali, da okvir vzdrži. Potegnili boste lahko kakšen vzvod in zagotovili, da boste vi in kolegi deležni aktualnih ključnih razvojnih spoznanj. Pri tem ne boste prepričani ali delujete optimalno, ali vam je ključne vire uspelo skladno razporediti. Edina pomoč je širša okolica, saj pri tem ne delujete sami, temveč ste stalno v posvetu. S tem ste porazdelili tudi odgovornost. Tema razprav v letošnjem otroškem parlamentu je izobraževanje in poklicna orientacija, razprave mladih delegatov v Velenju pa so se dotaknile tudi prihodnosti in v okviru tega so nas mladi pozvali k odgovoru na naslovno vprašanje. Sicer mi ni znano, ali ima organizator dogodka, Medobčinska zveza prijateljev mladine, namen vprašanje dejansko nasloviti npr. na župana in ali se pričakuje kakšno nadaljevanje v tej zvezi. Izziv predstavlja že tako in na tem mestu zastavljeno vprašanje in zapis z dogodka v Našem času. Nedavno sem na tem mestu tematiziral področje tretje industrijske revolucije, teme v povezavi z razvojem pametnih omrežij, ki črpajo spoznanja iz fenomena internetnega omrežja in jih vzpostavljajo na področju energije oz. energetike. Končno mi je uspelo pridobiti še referat razpravljavca z enega od omizij, ki je imelo pred sabo podobno vprašanje, kot tukajšnji naš otroški parlament. Prebivalci v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, so se tega lotili na način oblikovanja strateškega načrta razvoja do leta 2050. K sodelovanju so povabili kar samega Jeremyja Rifkina in njegovo skupino! Na tem mestu ni treba navajati samih podrobnosti, na temo Rifkinove tretje industrijske revolucije je bilo opredeljenih pet ključnih razvojnih stebrov ter vzpostavljene delovne skupine strokovnjakov. Zavedajoč se, da je pred njimi še precej negotovosti ter da prihodnost ne bo napisana, kot je zasnovana, pa so bili prepričani, da bodo na poti izkazane številne nove priložnosti, posebna pa je sam pristop, ki se je izkazal kot neke vrste katalizator, pospe-ševalnik razvojnih procesov. Domnevam, da so morali delegati otroškega parlamenta tega francoskega kantona nekoč svojim oblastem zastaviti podobno vprašanje, kot ga danes nam naši. Pač, so se lotili dela. Če sklenem, njihov odgovor na vprašanje o poklicih prihodnosti se nahaja na poti skupnega razvoja in zasledovanju skupnih ciljev do leta 2050. slujar KMETIJSKA ZADRUGA A ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj R1 Tel.: 03 898 49 70, www.Jcz-sideskadoliiia.si Prodaja, servis, rezervni deli! VELIKA IZBIRA SADNO DREVJE (jablane, hruške, breskve, slive, češnje, marelice...) SEMENSKI KROMPIR (kvalitete elita in superelita) EKOLOŠKA SEMENA (večja pakiranja po naročilu) AKCIJA! FOLIJA ZA BALIRANJE SILOTITE, 750 mm že od 75,36 Ç/kom ZBIRAMO NAROČILA ZA KOKOŠI NESNICE ■Naročila:' 897 28' 30 Z VAMI IN ZA VAS!!! ■ Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 13 26. marca 2015 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Ona ga je že, on ga še bo Za ženske, tako pravijo, se ne govori, koliko so stare. Razen ko gre za Bojano Špegel, novinarko Radia Velenje in Našega časa, ki o svojih letih, tako kot vsem drugem, govori glasno. Pravi, da nima kaj skrivati, čeprav leta skriva dobro. To ji marsikdo prizna. Kdaj in kje je srečala Abrahama? »Nisem ga jaz, on je mene,« pravi. »Če bi ga iskala sama, bi srečanje z njim prestavila za deset let. Za te čase se mi zdi, da ga je srečati pri petdesetih prezgodaj.« Danes se z njim ne obremenjuje več. Da pa nekaj da nanj in tradicijo, je pokazala, ko je pogostila sodelavke in sodelavce. Na mizo je naložila toliko, da je ta komaj zdržala. V dneh praznovanja (ni bil en sam dan) je bila deležna številnih čestitk, lepih misli in pozornosti. Deževale so od vsepovsod. Vsake se je iskreno razveselila. Najbolj pa pozornosti, s katerimi sta jo presenetila hči in mož. Obe umetniški duši, ki sta se potrudili, da sta z darili avtorsko segli v srce. Sama pa je poskrbela, da sta si z možem privoščila kratek, a sladek odklop z razvajanjem. Brez tipkovnice, slušalk, oziranja za novicami, hitenjem ... En del praznovanja, ki bo sodil v praznovanje 50-letnice, pa jo še čaka. Morda bo to celo osrednji dogodek. Odvil se bo sep- GLASBENE novice ž? ; Koncert Laibachov tudi v Velenju Po razprodanem koncertu v ljubljanskih Križankah in seriji uspešnih koncertov doma in v tujini skupina Laibach ob lanskoletnem izidu albuma Spectre nadaljuje turnejo po Sloveniji, ki se bo 18. aprila ustavila v izjemnem domu kulture Velenje in 19. aprila v prenovljenem Kulturnem domu Krško. Za Laiba-chom je že 57 koncertov, med njimi tudi prvi nastop na Kitajskem, v Hong Kongu. Zaradi velikega zanimanja je skupina prav ta trenutek na novi turneji po Evropi, ki obsega novih 24 koncertov. Po dveh slovenskih koncertih, v Velenju in Krškem, se Laibach maja odpravlja še na enomesečno turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki, ki bo predvidoma obsegala nekaj več kot dvajset koncertov. Laibach je 30. marec določil tudi za uradni dan izida novega albuma, tokrat albuma remiksov z naslovom Spectremix, ki vsebuje predelave skladb z albuma Spectre, ki so jih izdelali izbrani domači in tuji DJ-ji in producenti. Anja Baš izdala glasbeni prvenec Anja Baš, pevka in avtorica, je izdala svoj glasbeni prvenec Punca iz tvoje ulice. Skladbe je ustvarjala zadnjih pet let, čeprav nekateri osnutki zanje segajo še dlje v Anjino preteklost. Na albumu je deset skladb, poleg novega singla Svetlo sonce, ki je pospremil izid albuma, pa so na njem tudi skladbe Punca iz tvoje ulice, Skušnjava, Nimaš kej in Kaj je še bolje ter dve malce starejši - S tabo in Smisel. Skladbe na albumu so precej raznolike, žanrsko pa se gibljejo v pop vodah. Vse so avtorsko delo Anje Baš, za večino aranžmajev in produkcijo albuma pa je poskrbel Franci Zabukovec. Anjino Bojana je bila pozornosti deležna tudi v redakciji, redakcija pa od Bojane. (foto: T.P.) tembra. Več pa ne smem izdati. K nam v goste pa letos prihaja še en Abraham. Obiskal bo propagandista Jureta Beričnika. Ta za razliko od Bojane o tem (še) ne govori na glas. Smo pa "sčvekali" mi. a mkp življenje je že od nekdaj povezano z glasbo. Uspešna je bila v najstniških letih, z zasedbo Angee pa je posnela tudi album I'm cool. Anja je v času delovanja zasedbe odkrila avtorski talent. Začela je pisati besedila, kmalu pa se je lotila tudi skladanja in v zadnjem času ustvarila tudi skladbi za Alenko Godec in Alyo. I.C.E. predstavljajo svoj drugi album Tu je raj I.C.E. so nase opozorili že pred leti s skladbami Na liniji, Kje si zdaj, Dej zaplešiva, Živim brez navodil, Sanjaj in drugimi s prvenca Na liniji (2008). Po turbulentnih letih kadrovskih menjav I.C.E. zdaj predstavljajo svoj drugi album Tu je raj. Na svežem studijskem izdelku lahko prisluhnete tudi aktualni skladbi Vse mogoče, s katero so se I.C.E. prek kratkim predstavili na EMI. Na albumu je skupno enajst novih skladb in predstavlja vpogled v zadnjih pet let delovanja skupine. Skladbe so nastajale v precej dolgem obdobju, ko so v bendu zamenjali kar tri bobnarje, kar se odraža tudi v njegovi stilski razgibanosti. Glasbeni vplivi segajo vse od klasičnega rocka do sodobnega popa, vsaka skladba pa odraža posamezno obdobje v glasbenem razvoju skupine. Tako na albumu zasledimo elemente bluesa, rock'n'rolla in popa. I.C.E. so za produkcijo albuma poskrbeli kar sami, večino skladb so posneli vsi naenkrat, brez nasnemavanja, saj so želeli ustvariti album, ki bo čim bolje predstavljal to, kar lahko poslušalci slišijo tudi na njihovih koncertih. Video podoba slovenske evrovizijske predstavnice Zmagovalna pesem letošnje Eme Here For You, s katero bo duet Ma-raaya 21. maja predstavljal Slovenijo na tekmovanju za pesem Evrovi-zije na Dunaju, je dobila tudi svoj videospot. Režiser spota je bil tudi tokrat Niko Karo, ki je režiral že vi-deospota za pesmi Straight into Love in Round and Round, s katerimi sta Slovenijo na Evroviziji zastopali Hannah Mancini in Tinkara Kovač. S prispodobami senc, projiciranja, nekaj artistične golote, svetlobe, kontrastov in spreminjanjem barvnega razpoloženja so po besedah režiserja želeli pesem predstaviti tu- di vizualno. Prav na snemanju vide-ospota pa se je rodila ideja o LED--lučkah in violinistki, katere vlogo je na odru Eme prevzela plesalka Lara Balodis Slekovec. V Slovenijo prihaja Patti Smith V Slovenijo prihaja Patti Smith, legendarna glasbenica, pesnica, botra punka, revolucionarka, borka za pravice, umetnica, aktivistka in še kaj. Njeno ime je postalo sinonim za preplet poezije in rock glasbe, nekonvencionalnosti in boja proti sistemu, predvsem pa je širnemu svetu pokazala, da ženska enakopravnost velja tako na odru kot pred njim. Še pred izbruhom punka je leta 1975 izdala svoj prvenec Horses, njen kritiško najbolje sprejet album, ki je služil kot neke vrste katalizator za celotno vzhodnoobalno punk in new wave sceno. Patti je korenito vplivala na razvoj newyorške in globalne glasbe in je bila inspiracija za glasbene izvajalce, kot so Ramones, Madonna, Bruce Springsteen, Sonic Youth, PJ Harvey, R.E.M., Courtney Love, Pretenders, Television in drugi. V nedeljo, 2. avgusta, bo Patti Smith s spremljevalno skupino v Križankah v celoti odigrala ravno prelomni album Horses, bržkone pa lahko pričakujemo tudi ostale skladbe iz njene bogate diskografije. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA MASLINA -Korak po korak 2. REBEKA DREMELJ -Tašča 3. MEGHAN TRAIN-OR - My Dear Future Housband Korak po korak je nova skladba priljubljene dalmatinske klape Maslina. Pesem je nastajala precej časa, saj so jo želeli pripeljati do popolnosti, pravi njen avtor Dalibor Hamar, ki je napisal tako besedilo kot glasbo. Napisal jo je sicer v le nekaj minutah in to na dan, ko se je pred dvema letoma poročila njegova hči, zato je polna emocij, veselja in žalosti. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Stil - Le tvoj 2. Ansambel Poljanšek - Tvoja trma 3. Vera & Originali - Kjer je harmonika pri hiši 4. Savinjski kvintet - Moji najdražji 5. Kvintet Dori - Gustl 6. Zreška pomlad - Najlepše ime 7. Kvintet 7 - Čudež ljubezni 8. Ansambel Petra Finka - Ni veselice brez Golice 9. Igor in Zlati zvoki & Alfi Nipič - Dnevi bežijo 10. Gorenjski kvintet - Poslušaj svoje srce www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DEMOLITION GROUP Veterani slovenske rock scene Demolition Group zaključujejo delo pri svojem novem albumu. Štirinajsti samostojni album skupine z naslovom Zlagano sonce bo izšel 14. maja, ko bo tudi promocijski koncert v ljubljanskem Kinu Šiška. ROBERT JUKIČ Robert Jukič predstavlja že četrti single s prihajajočega albuma Ženske. Tokrat je to skladba Le za njo, ki jo je zapela Ana Bezjak. Pri ustvarjanju albuma Žanske, ki bo izšel jeseni, je Robert k sodelovanju povabil 13 izvrstnih vokalistk iz Slovenije in Hrvaške, ki se bodo na plošči predstavile vsaka z eno skladbo. MARTINA MAJERLE Martina Majerle se vrača na radijske frekvence z novo skladbo Alive. Premi-erno jo je predstavila na letošnji EMI. To je po dveh radijskih uspešnicah, priredbi večnega hita skupine Kingston Luna nad obalo in sodelovanju z Daretom Kauričem v skladbi Čokolada in vanilija, njen tretji singel. UROS PERIC V soboto, 28. marca, bo v domu kulture Velenje nastopil Uroš Peric', pevec in pianist, ki se mu po žilah pretakajo bluz, soul in džez. Koncert, ki se bo pričel ob 19.30 uri, bo zadnji Pericev koncert v Sloveniji pred odhodom v ZDA, kjer bo nastopil na koncertu Smokeya Robinsona. NEJC PAČNIK Od 20. do 22. marca je v Portorožu potekalo 9. svetovno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. Prvič je tekmovanje gostila Slovenija, na njem pa so nastopili tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške. Nejc Pačnik iz Škal je v kategoriji nad 21 let osvojil prvo mesto in tako postal absolutni svetovni prvak v igranju dia-tonične harmonike. BOHEM Natanko eno leto po izidu tretje plošče Na drugem bregu so Bohem pripravili nov single Ne še zaspat, tokrat brez zanje značilnih godal in udarnih refrenov, a z enako mero pripovednosti in sporočilnosti, kot smo pri bandu že vajeni. Botečaj z dvema zmagovalcema Šesti natečaj za mlade neuveljavljene glasbene skupine Botečaj se je v petek končal s koncertom treh finalistov, a sta si prvo mesto razdelila dva benda. Underground pop music bend Philom iz Koroške vasi in velenjski death metal bend Carnifliate (na sliki). Prvi bodo za nagrado v RMC Kunigunda snemali video spot, drugi pa album. Natečaj so letos organizirali Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub in Klub eMCe plac v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško in Mladinskim centrom Slovenj Gradec, predizbori, na katerih se je 17 bendov potegovalo za snemanje demo posnetkov in nastope na raznih klubskih in festivalskih odrih, pa so potekali v vseh treh mestih. a tf, foto: Pia Klančar Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 14 14 a a Berta in Jože Jakopec ter Valter in Fani-^^ ka Kos so navdušeni plesalci in ples je tudi najbolj pogosta tema njihovih srečanj, pogovori o njem in še marsičem drugem, pa seveda navdušujoči. So pa vsi tudi veliki oboževalci Tanje Žagar. V veliki gneči, ko so se v Velenju »borili« za njene avtograme, se sicer niso gnetli, a jih je Čvek zalotil, da so si pa pravočasno priborili njeno sličico. Na podpis pa so med smehom počakali do konca. Če se sprašujete, kdo so tile simpatični mo-žički, potem si niste ogledali nobenega od koncertov otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi. Goriški škratje, ki živijo v parku za goriško šolo, kjer se najraje podijo po zeliščnem vrtu, so namreč letos povezovali program. Peli so, hip-hopali, imitirali, poučevali in resnično zabavali. Marsikdo si je zaželel, da ne bi nikoli odrasli, da bi ga lahko še kdaj popeljali v - svet umetno- . ^^ Franc Sevčnikar (prvi z leve) je lastnik konj in predsednik Konjerejskega društva Šmartno ob Paki, Jože Aristovnikpa ljubitelj konj in tajnik omenjenega društva. Čeprav sedita vsak na svoji strani mize, nista skregana. Nasprotno. Dopolnjujeta se, zato Čvek predvideva, da je Sevčnikar predlagal Aristovniku: »Jože, jaz bi ti povedal, ti pa napiši in povej drugim. Tebi jezik bolje teče kot meni, meni pa gre bolje ježa. Saj veš, nismo vsi za vse.« ZANIMIVOSTI ®®®®®®®®®@®Q®®Q Kdo si več zapomni? Minuli vikend je v Celju potekalo sedmo odprto državno prvenstvo v pomnjenju - gre za tekmovanje po pravilih svetovne organizacije miselnih športov, na katerem se tekmovalci pomerijo v sposobnostih hitrega pomnjenja in učenja. Letos se je tekmovanja udeležilo 77 udeležencev iz šestih slovenskih regij. Otroci so svoje možgane trenirali predvsem v ustvarjanju abstraktnih slik, ostali pa so se pomerili v disciplinah, kot so imena in obrazi, hitra števila, binarna števila, abstraktne slike, datumi zgodovine in prihodnosti, besede in karte. »Namen takšnih tekmovanj je spodbujanje miselnih aktivnosti. Predhodno znanje ne koristi, razen osebne tehnike, ki pomagajo, da si lažje zapomnimo stvari. Tekmovalne discipline so namreč oblikovane tako, da merijo zgolj spominske sposobnosti, ne pa posameznikovega znanja s posameznega področja,« je pojasnila organizatorka Vanja Jus. Na pamet zna slovar Matere so iz ljubezni za otroke pripravljene storiti marsikaj, 51-le-tna mati avtista pa je storila še nekoliko več, kot je običajno: na pamet se je naučila celotni angleško-kitaj-ski slovar. Kitajka Li Yanzhi zna tako ne le recitirati 220 tisoč vnosov v 2458-stranskem slovarju, domače so ji tudi definicije. Od avgusta 201 se je učila vsak dan med tretjo in šesto uro zjutraj, pomagala pa si je tudi z revijami v angleškem jeziku, ki si jih je izposodila v univerzitetni knjižnici. Njen cilj je bil kot prevajalka zaslužiti dodaten denar, ki bi njej in sinu omogočil preživetje. Lije sicer predavateljica na eni od kitajskih ekonomskih univerz, a se kot mati samohranilka težko znajde. Finančno. Jezikovno ji gre odlično, saj poleg angleščine obvlada še deset drugih jezikov. V Avstraliji odkrili velik krater V osrednjem delu Avstralije so znanstveniki odkrili 400 kilometrov širok krater, ki je po njihovih ocenah nastal ob padcu meteorita pred več sto milijoni let. Vodja raziskave Andrew Glikson je povedal, da je meteorit tik pred trkom s površjem Zemlje razpadel na dva dela - to je razvidno iz tega, da krater sestavljata dve vdrtini. Kamnine v okolici kraterja so po ocenah strokovnjakov stare med 300 in 600 mi- zgradbe - ena za skladišče, druga za nastanitev, tretja pa za opazovalnico - zgrajene kot pribežališče za nacistične voditelje. Sama lokacija, 10 minut oddaljena od meje s Paragvajem, ima vrsto točk za pobeg, poleg tega pa gre za »zaščiten zanesljiv kraj, kjer bi lahko živeli v miru«, lijonov let, Glikson pa ocenjuje, da je meteorit v Zemljo trčil že precej prej. Tedaj je bila Avstralija del južne celine Gondwana. Znanstveniki domnevajo, da je padec meteorita povzročil uničenje številnih živalskih vrst in igral pomembno vlogo v evoluciji Zemlje. Nacistični bunker v argentinski džungli Arheologi so v naravnem rezervatu Parque Teyú Cuare v Argentini odkrili vrsto zgradb, polnih nacističnih simbolov, kot je svastika, več nemških kovancev iz let med 1938 in 1944 ter porcelan z napisom »Made in Germany«. Vodja ekipa Daniel Schavelzon je dejal, da je logično sklepati, da so bile tri je še dejal Schavelzon. Za argentinsko najdišče se zdi, da ga nikdar niso uporabljali - delno verjetno zato, ker tisti nacisti, ki so pribežali v Argentino, nazadnje niso imeli nobenega razloga za skrivanje, saj jih je takratni argentinski predsednik Juan Peron prav lepo sprejel. Scha-velzon je ob tem dodal, da je zelo verjetno, da je bilo to le eno od številnih skrivališč, zgrajenih na nedostopnih in odročnih mestih, kot so džungle, puščave in gore, v okviru »tajnega projekta«, ki so si ga nacisti zamislili sredi vojne. »Nehajte jesti razstavne eksponate!« Ne zgodi se v vsakem muzeju, v Narodnem zgodovinskem muzeju v Minsku pa se je: uprava je bila obiskovalce prisiljena zaprositi, naj prenehajo jesti razstavne predmete. V okviru omenjenega muzeja namreč deluje tudi muzej čokolade, ki na ogled ponuja skoraj 200 izdelkov, za katere so obiskovalci očitno preveč nezaupljivi, da so res čokoladni. »Ljudje ne verjamejo, da so eksponati resnično narejeni iz čokolade, in želijo to osebno preveriti tako, da odlomijo košček,« je povedala tiskovna predstavnica muzeja Lju-bov Ivanova. Avtor vseh čokoladnih umetnin Nikolaj Popov, sicer slaščičar s Krima, ki je svojo slaščičarsko umetnost do popolnosti izpopolnjeval na poljski in francoski slaščičarski akademiji, opozarja, da če bodo obiskovalci nadaljevali neupoštevanje prošnje organizatorjev, od izdelkov ne bo ostalo nič več. Že zdaj je umetnika opustošenje razstavnih primerkov prisililo, da je vključil pomočnike, ki skoraj vsak dan »restavri-rajo« umetniška dela. 26. marca 2015 frkanje » Levo & desno « Spet po starem? Čeprav naj bi traso hitre ceste med Velenjem in avtocesto spet prestavili na »najrodovitnejšo kmetijsko zemljo« bra-slovške občine, se bojim, da ne bo kmalu pognala, še manj hitro zrasla. Nekoč in danes Gradove so nekoč gradi-i tlačani, ker so jim tako zabičali oni zgoraj. Grad Šalek naj bi obnavljali kar vaščani sami. Če se jih ne bodo kaj usmilili oni zgoraj. Usoda Gorenje ima pri pro- ; izvodnji platno in škarje v svojih rokah. A kaj ko jim prodajo preveč krojita Ukrajina in Rusija. Lutkar ije Proslavili smo dan lutk. Tistih pravih. Zaradi takih iz političnih logov bi ga lahko slavili vsakdan. Samooskrba Tudi pri mamilih nekateri poslušajo nasvete o potrebi po samooskrbi. Predvsem to velja pri pridelovanju konoplje. Pri tem jim pomagajo še policisti. Pogosto oni opravijo žetev. Delitev usode Tudi rudarji, ki delajo na zračnih zelenicah, zadnji čas ne dihajo nič kaj lažje kot tisti pod zemljo. Zatemnitev Ne le v vesolju, tudi pri nas prihaja pogosto do raznih zatemnitev. Ko bi le vse tako hitro minile, kot je zadnji sončev mrk. Pokvarljivo Slišimo očitke, da so tudi novi ministri kot hitro pokvarljivo blago. Nič kaj v dobro jim ne štejejo, da so se v večini začeli kvariti že pred zaprisego. Tri srca Prodajna transplantacija je uspela. Naša Tri srca bodo odslej bHa v čeških prsih. Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 15 26. marca 2015 ««WAS PRILOGA DOM 15 Priloga Pomlad je tu, ta pa v nas prebudi tudi željo po ureditvi, preureditvi, povečanju ali celo novogradnji našega doma. Za vas smo zbrali cel kup koristnih nasvetov, za katere upamo, da vam bodo v pomoč. Tako bo vaše delo prijetnejše, zagotovo pa tudi cenejše. Veselo torej na delo! Dom Mestn a obči na Velenje pripravlja nov/ prostorski akt Nov celoviti akt Občinski prostorskinačrt botemeljni akt za vse posege v prostor Mir«) Zakošek Sredi leta 22013? se je Mestna občina Velenje lotila izdelave novega temeljnega prostorskega akta - Občinskega prostorskega načrta. Po besedah vodje Urada za okolje in prostor mag. Branke Gradišnik bo ta vseboval takostraiešk kot izvedr beni del, ki bo osnova za vse posege v prostor znotarj mestne občine Velenje. »V fazj izdelave smo morali pridobiti in še piidobivrmo vse potrebne strokovne podlage, to je elaborata za poselitev, 4 urbanistične načrte, elaborat za posege na kmetijska območja in še preostale strokovne študije. Trenutno hitimo, da bi vse aktivnosti opravili pravočasno. Predvideno je namreč, da bi osnu- 1ek občinskega prostorskega načrta pripravil1 do konca aprilain ga potem maja skupaj z našimi službami usklajenega poslali nosilcem ureja. nja prostora (ustrezna ministrstva). Šele po pridobitvi ustreznih smernic bomo postopek lahko nadaljevali,« pravi Gradišnikova, ki upa, ra bodo vsi, ki prl tem sodelujejo, resnično pravočasno opravili svoje delo. Izkušnje drugih občin kažejo, da je prihajalo do velikih zakasnitev in da so podobne akte pripravljali tudi po pet ali šest let. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko Občinski prostorski načrt javno razgrnili v prvi polovici prihodnjega leta. Občinski prostorski načrt bo temeljni akt, ki bo določal vse posege v prostor tako na izvedbeni kot strateški ravni - torej vse pogoje za posege na stavbnih, kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih. V njem bodo ohranili kar nekaj veljavnih izvedbenih aktov, za katere ocenjujejo, da so dovolj kakovostni in so seveda skladni tudi z zakonodajo. Celotno območje občine bo v aktu obdelano celovito in vnebinsko enoSno zr vse splošne posege v prostor, če bo šlo za specifiko, pa bodo drločili posebna merila in pogoje. Kaj moramo vedeti, preden začnemo graditi? Osnova je gradbeno zemljišče in v prostorskem aktu opredeljena gradnja Mira Zako še k Ko se odločamo za rradnjo, je osnova, da le zemljišče po namenski rabi opredeljeno krt stavbno zemljilče Sodvisno seveda od vrste posega v prosior, saj lahko nekatere objekegradimo tudi na kmetijskih, go zdnihzemljiščih), ki mora imeti osnovo za gradnjo tudi v veljavnem občinskem aktu. To po besedah vodje Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje mag. Branke Gradišnik pomeni, da mora biti v veljavnem občinskem prostorskem aktu za to območje točno določenr, da se tam lahko gradi in pod kakšnimi pogoji (vrsta gradnje, dejavnosti, velikost objektov, odmiki od sosednjih parcel oziroma stavb, varovanja in omejitve ...). »Najbolj pametno je, da si bodoči investitorji takoj, ko začno načrtovati gradnjo, pridobijo na našem uradu potrdilo o lokacijski informaciji, ki je pravzaprav kratek povzetek iz veljavnega prostorskega akta oz. sami pridobijo podatke preko spletne aplikacije PISO (Prostorsko informacijski sistem občin). Tako lahko investitor že predhodno preveri, kaj točno lahko gradi na dotični parceli, in se tako izogne kasnejšim nevšečnostim,« pravi Gradišnikova. Pridobljene informacije so investitorju osnova za idejno zasnovo, ki mu jo pripravi strokovnjak, seveda skladno z veljavno zakonodajo. Potem si mora investitor pridobiti še vse projektne pogoje in potrebna soglasja od vseh nosilcev urejanja prostora (Komunalnega podjetja, Elektro podjetja, občine ... Po pridobitvi te dokumentacije se lahko izdela gradbena dokumentacija, ki je osnova za izdajo gradbenega do- voljenja. To dokumentacijo investitor vloži na pristojni upravni enoti, v našem primeru na Upravni enoti Velenje. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati komunalni prispevek. Kje je mogoče graditi stanovanjske objekte v mestni občini Velenje? Parcel je še veliko na območju celotne občine, a so te večinoma v individualni lasti. Tudi Mestna občina Velenje je lastnica kar nekaj stavbnih zemljišč. Trenutno je pripravila manjše zazidalno območje na območju Škal-Hrastovca, kjer bo kmalu prodajala 11 komunalno urejenih zemljišč, velikih povprečno 800 kvadratnih metrov po približno 35 evrov na kvadratni meter (brez DDV). Objava javnega razpisa za prodajo zemljišč, katerega osnutek je že izdelan, pa je vezana na izgradnjo elek-troomrežja. Kuhališča Gorenje za popoln okus Gorenje indukcijsko kuhališče IS656USC 4 x premium indukcijska kuhališča // Fasetirani robovi // Sli-derTouch drsno upravljanje z dotikom // XpandZone način razširitve kuhalne površine // StayWarm - ohranjanje tople hrane // PowerBoost - povečana moč delovanja // Timer - programska ura kuhališča // Varnostno zaklepanje kuhališča - otroška zaščita // 60cm širine Indukcijska kuhališča Indukcijska kuhališča jedi segrejejo dvakrat hitreje kot kuhališča s Hi-Light greli, zato so varčnejša in varnejša. gorenjegroup Pri kuhanju na teh kuhališčih se segreva samo dno posode, medtem ko preostala površina ostaja hladna in varna za dotik. Temperaturo lahko spremenimo v trenutku, z dotikom. Enostavno upravljanje omeju- XpandZone-Posebej velika površina za izvrstne rezultate XpandZone omogoča kuhanje na celotni površini leve ali desne polovice indukcijskega kuhališča. Ko je način razširitve kuhalne površine XpandZone aktiviran, se kuhalni polji na levi ali desni strani kuhališča spremenita v eno veliko kuhal-no polje. Povezana kuhalna polja zagotavljajo več prostora in svobode za kuhanje, prostor za večjo posodo ali pa za dve in več manjših posod, ki jih lahko postavimo kamorkoli na povezani kuhalni površini. je nevarnost prekipevanja. Tudi taljenje čokolade, priprava delikatnih omak ali drugih občutljivih mojstrovin so naenkrat postala popolnoma preprosta opravila. Pečice Gorenje - osebna tovarna popolnih okusov PyroClean - pirolitično čiščenje Čiščenje s pirolizo je najučinkovitejši in najnaprednejši način čiščenja pečice. Temperatura do 500 °C poskrbi, da je pečica povsem čista in brez enega samega maščobnega madeža ali drugih ostankov. Nežno čiščenje traja 90 minut, srednje intenzivno 120 minut, zelo intenzivno pa le 150 minut; pri tem je učinek čiščenja sorazmeren s trajanjem. Po koncu čiščenja je potrebno le še obrisati morebitne ostanke. Še posebej pomembno je, da je pečica čista brez uporabe kakršnihkoli detergentov. Maksimalno trajanje in intenzivnost pirolitičnega čiščenja s 150-mi-nutnim programom zagotavljajo modeli pečic Gorenje Superior. Vsaka pečica Gorenje je majhna tovarna čudežev. V njej hkrati poteka tisoče fizikalnih procesov, vsi so nadzorovani in popolnoma usklajeni pri doseganju želenega rezultata: popolnega okusa. Leta poglobljenih raziskav procesov termične obdelave hrane med peko in kuhanjem na pari so pripeljala do širokega nabora rešitev, ki omogočajo edinstveno izkušnjo kuhanja. Zaradi njih so pečice Gorenje koristni osebni asistenti s posebnim čutom za podrobnosti: inovativna oblika enakomerno porazdeljuje vroči zrak, samodejni nadzor temperature poskrbi za idealno pripravljeno meso, pripomoček za kuhanje v pari zagotovi, da je odstotek vlage ravno pravi. Izbirati je mogoče med številnimi zanimivimi nastavitvami in prav vse so izjemno prijazne za uporabo. Gorenje pečica BOP637E20XG BigSpace pečica 65 l // SuperSize pekač 46 cm // HomeMade kaminska oblika pečice // Energijski razred A // IconLed zaslon - programska ura z upravljanjem na dotik // Silver-Matte emajl // FastPrehe-at - v 6 minutah na 200°C // GentleClose - mehko zapiranje vrat // Pogrezljivi gumbi // Samodejno ohlajevanje pečice DC // 1 globok XXL pekač, 1 plitek pekač, 1 pečniška rešetka // Enonivojska izvlečna vodila // UltraCoolDoorQuadro - štirikratna steklena pečniška vrata z dvojno refleksijo // Gladka pečniška vrata // PyroClean - pirolitično čiščenje // Termoelektrična varovalka pečice Vin io ir krago bogato porakbo Gornrja poiščiin v Siakia Gornrja ra Partizanski 12 Vnlnrjn, kjnr boste kobili iaki vse strokovne nasvete. Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 16 16 PRILOGA DOM »"WAS 26. marca 2015 Cene nepremičnin se umirjajo Preverili smo, kako 'živahen' je bil promet s stanovanji oziroma nepremičninami v Šaleški dolini Tatjana Podgoršek Statistični urad Slovenije je pred nedavnim objavil indeks cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v lanski zadnji četrtini leta. V omenjenem obdobju je bilo prodanih največ rabljenih stanovanjskih nepremičnin v zadnjih sedmih letih. Cene slednjih so bile povprečno za 0,9 odstotka višje kot v tretjem četrtletju lani. Letno gibanje cen stanovanjskih nepremičnin Po podatkih omenjenega urada so se cene stanovanjskih nepremičnin lani glede na leto 2013 znižale za 4,4 odstotka. Najbolj so se pocenila rabljena stanovanja, in sicer za 5,7odstotka. Rabljene družinske hiše so se pocenile za 3,2, nove pa za 4,6 odstotka. Najmanj (le 2,8 % vrednosti) so v letu 2014 izgubila nova stanovanja. Lani so bile cene stanovanjskih nepremičnin (stanovanja in družinske hiše) v povprečju primerljive s tistimi v letu 2006. In kako je bilo s prodajo stanovanj oziroma nepremičnin v Šaleški dolini lani in kaj kažejo letošnji trendi? Podatke smo poiskali pri teh agencijah, ki se ukvarjajo s posredovanjem ali prodajo nepremičnin. Bremis Velenje »V zadnjih dveh letih je čutiti, da se padanje vrednosti stanovanjskih nepremičnin umirja, nepremičninske transakcije so pravzaprav v po- rastu, nepremičninski trg se znova razvija. Cene stanovanj in stanovanjskih hiš so dosegle realno raven. Manjše korekcije so še možne pri cenah stanovanjskih hiš, katerih ponudba je vedno večja,« je povedal Stane Breznik iz agencije Bremis Velenje. Na to - po njegovem mnenju - vpliva dejstvo, da so velika stanovanja oziroma hiše preveliko breme za eno osebo, ki živi v njem. Še vedno pa so bolj privlačne nepremičnine bližje mesta ali v mestu - čim bližje javnim ustanovam in z dobro prometno povezanostjo. Povprečna cena stanovanj v Ša- m Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. «■^."¿Äo^bKHn*«. ZAVRTI NE PALIR wQ VuOA JE ENERGIJA ^^^ VRTA NJE IN ISKANJE VOOE 031 450176 iztok.palir@gmail.com Toplotne črpalke • zemeljski kolektorji • vodnjaki geosonde • sanacija plazov Iztok Palir, s.p.. Zgornje Grušovlje 12,3311 Šempeter v Sav. dolini 041 629 551 Boris Mahne s.p., Gaberke 177, Šoštanj Slikopleskarstvo Polaganje PVC talnih oblog Brušenje, lakiranje in polaganje parketa vseh vrst Storitve z gradbeno mehanizacijo 041 684 269 Andrej Rihter s.p. ^ Rečica ob Savinji 107 B 1 Rečica ob Savinji leški dolini znaša od 800 do 1000 evrov za kvadratni meter neto stanovanjske površine za starejša stanovanja, cene stanovanjskih hiš pa se gibljejo od 500 do 700 evrov za kvadratni meter neto stanovanjske površine. Uvedba energetske izkaznice stavb je povzročila manjši upad ponudbe, a so se prodajalci že sprijaznili z zakonodajo. Podatka o tem, koliko stanovanj ali stanovanjskih hiš je agencija prodala lani in v letošnjih dveh mesecih, pa nam ni zaupal. Habit Velenje Dejan Goršek iz podjetja Habit Velenje je povedal, da je prodaja stanovanj po približno 10-odstotnem padcu v letu 2013 lani ostala na približno enaki ravni. Letos se ne nadejajo večjih nihanj. »Pri prodaji hiš opažamo, da so zunaj mesta zanimive novejše hiše, v urbanih delih, predvsem v mestih, pa je večje zanimanje za starejše stanovanjske objekte. Zaznali smo še padec cen starejših neobno-vljenih hiš.« Cene starejših stanovanj v Velenju in okolici se v njihovi prodaji gibljejo do 900 do 1100 evrov za kvadratni meter, za novogradnje pa od 1200 do 1450 evrov za kvadratni meter. Remax Premium Celje Tudi v agenciji Remax Premium Celje, kije s svojo dejavnostjo zajema tudi območje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so lani zabeležili približno enako število nepremičninskih transakcij kot leta 2013. Na celjskem območju so lani prodali 77 nepremičnin, od tega v Velenju štiri stanovanja. Letos so v Velenju prodali eno stanovanje. »Stanovanja se prodajajo, saj ljudje menjujejo večja stanovanja za manjša ali pa se selijo iz hiš v stanovanja. Prav tako se selijo iz stanovanj v hiše, saj dosežejo ceno dvojne vrednosti stanovanja,« pravi Zoran Gregorn iz omenjene agencije. Kot je še dejal, so bolj zanimiva stanovanja v mestu kot na podeželju. Rahlo padanje cen so zaznali tudi lani, precej bolj pa so padle cene starejših hiš v mestu in na podeželju. Povprečna cena neto stanovanjske površine v Velenju je bila pri njih lani nekaj manj kot 890 evrov za kvadratni meter. Po njegovih besedah so kupci vse bolj pozorni na to, ali je stanovanje dobro obnovljeno, ali je v dobro vzdrževanem bloku. »Na splošno ocenjujem, da so cene stanovanj že dosegle tržno zanimive vrednosti in se promet povečuje. Prodajalci hiš svoje nepremičnine praviloma še vedno previsoko cenijo,« je še dejal Zoran Gregorn. /XV Vladimir Mandelc s.p. Rečica ob Paki 8A 3327 Šmartno ob Paki 041 984 755 Kovane ograje (vroče cinkane in prašno barvane) Inox ograje Samonosilna drsna vrata Nadstreški Ostala ključavničarska dela likopleskarstvo Milan Čubrilo 031 467 53® S 30-letnimf izkušnjami! GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net SUHOMONTAŽNI SISTEMI ZOMA Vsa notranja dela: • oblaganje sten in tal • slikopleskarska dela • splošno čiščenje stavb 068 612908 068 612904 Marjana Hlišč s.p. Prešernova 22, Velenje marjana.hlisc@gmail.com Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata. A? STAV&N0 ' t S Ivan Turic, s.p. montararstvoUSA NOVO: PVC talne obloge in polaganje 031 677 018 Greste na novo ali v prenovo? Znižali smo fiksne obrestne mere kreditov. Priložnost za vse, ki želite enako mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita in se želite zaščititi pred spreminjanjem obrestne mere. Uresničite načrte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah. nlbO www.nlb.si 01 4ll 20 00 Betonski izdelki Elkos -okras vašega dvorišča Podjetje Elkos se ukvarja s proizvodnjo različnih betonskih izdelkov. Na voljo vam je široka in raznolika izbira betonskih proizvodov. Izdelujejo okrasne figure različnih velikosti, korita, kamine, vodnjake, tla-kovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajšajo delo pri gradnji ali pa vam zgolj krasijo domače dvorišče. Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Šoštanju, tik ob magistralni cesti Velenje-Mo-zirje. Za podrobnejše informacije obiščite njihovo spletno stran www.el-kos.si, na kateri boste našli tudi fotogalerijo njihovih betonskih izdelkov. ELKOS D.O.O. BETONSKI IZDELKI o o © IZDELKI KAMINI, VODNJAKI, FONTANE, KORITA, OKRASNE FIGURE IN OSTALO POKLIČITE NAS 031-786-180 041-352-897 03 588-30-34 OBISCITE NAS LOKOVICA 100 3325 ŠOŠTANJ O o © PIŠITE NAM MATEJADREV@YAHOO.COM SPLETNI NASLOV WWW.ELKOS.SI DOSTAVA NA DOM Z DOPLAČILOM Imate urejene nepremičnine? Pokličite in svetovali Vam bomo! □psankd R«3m£.«3k Trg Mladosti 6 (Farmin) . 041 768 995 www.geos.sidesa.ramsak@gmail.com GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE Desanka Ramšak s.p. parcelacija • vris objekta • etažni načrt zakolicba • kataster stavb «ureditev meje gospodarska javna infrastruktura • geodetski načrt ■H 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz ■ Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 17 26. marca 2015 ««WAS PRILOGA DOM 17 Občine ne bodo več plačevale tržnih najemnin stanovanj Vse več upravičencev do subvencije najemnin v tržnih in neprofitnih stanovanjih - Plačane so iz občinskih proračunov Bojana Špegel Šaleška dolina, 23. marca - 1. aprila bo v veljavo stopil člen Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki ukinja pravico, da upravičencem do subvencij tržnih in hišniških stanovanj priznajo še subvencijo do neprofitne najemnine. Sprejetju tega člena so nasprotovali na ministrstvu za socialne zadeve, v večini slovenskih občin pa bodo z njim nekoliko privarčevali. V zadnjih letih zaradi naraščanja socialne stiske narašča tudi število upravičencev do subvencije najemnin. Pri najemnikih neprofitnih občinskih in republiških stanovanj upravičencem občinski proračun krije do 80 % najemnine, pri upravičencih, ki stanujejo v tržnih oz profitnih stanovanjih, pa je bila lahko subvencija tudi 100 %. Da, če morda tega niste vedeli, občinski proračuni so doslej najemnine plačevali tudi tistim socialno ogroženim, ki so na trgu najeli stanovanje (ker verjetno niso uspeli pridobiti občinskega neprofitnega), na centru za socialno delo pa so ugotovili, da je njihov socialni status tako slab, da ne zmorejo plačevati najemnine. Na občinah so preprosto prejeli odločbo CSD in bili s tem zavezani upravičencem plačevati najemnino. V tržnih stanovanjih privilegirani Preverili smo, kaj sprememba zakona prinaša v vseh treh šaleških občinah in koliko namenjajo za subvencije najemnin za neprofitna, tržna in hišniška stanovanja. Ministrstvo za javno upravo meni, da bo z ukinitvijo te pravice državni proračun privarčeval 400 tisoč evrov, saj je del sredstev za tržne najemnine vračal občinam, občine pa naj bi privarčevale 1,6 milijona evrov. Vodja urada za investicije in razvoj na MO Velenje Alenka Rednjak nam je povedala: »V lanskem letu smo za najemnine v tržnih stanovanjih upravičencem, ki so dobili odločbo CSD Velenje, plačali 82 tisoč evrov, bilo pa jih je 48. Najemniki tržnih stanovanj so bili doslej v boljšem položaju kot najemniki neprofitnih občinskih stanovanj, saj so lahko dobili tudi do 100-odsto-tno subvencijo za najemnino.« Pove nam še, da so v MO Velenje lani za subvencije najemnin namenili kar 280 tisoč evrov proračunskih sredstev, leto prej pa 197 tisoč. Za subvencijo tržnih najemnin pa so v letu 2013 odšteli dobrih 52 tisoč evrov, lani pa že 82 tisoč evrov, čeprav sami tržnih stanovanj nimajo. Ukrepi nove zakonodaje se bodo v proračunu poznali šele v letu 2016, saj bodo centri za socialno delo do kon- ca letošnjega marca najemnikom tržnih stanovanj izdajali odločbe za letošnje leto. Če bodo upravičeni do nje, jim bo najemnino do konca leta še kril občinski proračun. V MO Velenje imajo trenutno v lasti 826 stanovanj, stanovanjski sklad pa ima v Velenju 33 stanovanj, ki jih upravlja občina. Tržnih stanovanj nimajo. Do subvencionirane nepro-fitne najemnine je trenutno upravičenih 217 najemnikov. Pri njih se ne bo nič spremenilo, saj nov zakon ne posega v njihove pravice. Na Občini Šoštanj so nam povedali, da sprememba zakona načeloma ne pomeni kaj dobrega. Trenutno imajo 8 upravičencev, ki jim občina plačuje tržno najemnino. Občina ima 131 neprofitnih stanovanj, podatka, ali ima katerega tudi stanovanjski sklad, nimajo. Pro-fitnih oz. tržnih stanovanj občina nima, najemniki jih poiščejo na trgu. Letno za subvencije tržnih in neprofitnih najemnin iz proračuna namenijo med 56 in 70 tisoč evrov. »Za leto 2015 ocenjujemo - glede na trenutni trend izdanih odločb -da bodo potrebna sredstva v višini najmanj 68 tisoč evrov,« še izvemo. Občina Šmartno ob Paki ima v lasti le neprofitna stanovanja, hišni-ških in tržnih nimajo. Tako nova določba nima neposrednega vpliva na stanovanja v lasti občine. Trenutno je v občini 37 neprofitnih stanovanj, od tega je v lasti občine 27 neprofi-tnih stanovanj, v lasti Stanovanjskega sklada RS pa 10 stanovanj. Za subvencije neprofitnih stanovanj so lani odšteli dobrih 30 tisoč evrov. a Kakršnakoli vrata potrebujete, mi jih imamo za vas Lahko so dvižna vrata, ki se v enem kosu zapeljejo pod strop; lahko so sekcijska lamelna vrata, pri katerih se lamele lomijo in po vodilih zapeljejo pod strop; ali pa stranska sekcijska vrata, ki se odpirajo ob steni garaže; morda pa vam bolj ustrezajo navojna vrata, v kolikor želite imeti v garaži prosto steno in prost strop. Če želite nova vhodna vrata, vam lahko v podjetju Matjaž ponudimo pester izbor od aluminijastih do jeklenih vhodnih vrat, ognjevarnih vrat za kurilnice, notranjih vrat za kletne prostore, večnamenskih vrat za hobi prostore, varnostna vrata in še veliko več. Tudi če jih tu nismo našteli, jih skoraj gotovo imamo. In kar je pomembnejše, vsa HORMANN garažna in industrijska vrata našteta vrata lahko ponudimo iz roke enega proizvajalca, podjetja HÖRMANN iz Nemčije, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Matjaž. Seveda z njimi zagotovimo tudi ustrezne motorne pogone, prav tako proizvajalca Hörmann. Ponudimo vam lahko tudi dvoriščna vrata, nadstreške in mnogo drugih rešitev, vse za bolj udoben in varen dom. Oglejte si našo ponudbo na www.matjaz.si ali nas obiščite v naših razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani ali Mariboru. Prepričajte se o kakovosti na lastne oči! a Vrata za varen, topel in urejen dom Vrhunska garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic 3, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. mcitjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si * Priporočene cene za akcijske velikosti, vključno z montažo, gratis oddajnikom HSE 2 in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 30.06.2015. STE NA TESNEM? RAZŠI RITE SI fl MOŽNOSTI Z BANKO KOPER. ] INFORMATIVNI PRIMER: S SPREMENLJIVO IN FIKSNO OBRESTNO MERO Z ZASTAVO NEPREMIČNINE Obrestna mera SPREMENLJIVA 6 M EURIBOR + 2,25%* SPREMENLJIVA 6 M EURIBOR + 2,5 % FIKSNA OBRESTNA MERA 3,3% Znesek kredita 80.000,00 EUR 80.000,00 EUR 80.000,00 EUR Odplačilna doba 360 mesecev 360 mesecev 240 mesecev Skupni stroški 1.472,50 EUR 1.472,50 EUR 902,50 EUR EOM** 2,54 % 2,81 % 3,48 % Mesečna anuiteta 310,72 EUR 321,83 EUR 455,79 EUR Skupni znesek za odplačilo 113.331,70 EUR 117.331,30 EUR 110,292,10 EUR Ponudba velja do 30.6.2015. nnni BANKA KOPER Z UGODNIMI STANOVANJSKIMI KREDITI BANKE KOPER S SPREMENLJIVO ALI FIKSNO OBRESTNO MERO JE VAŠ NOVI DOM BLIŽE, KOT SI MISLITE. OBIŠČITE NAS V VAM NAJBLIŽJI POSLOVALNICI IN SE PREPRIČAJTE. ZAČNITE NOVO ŽIVLJENJSKO POGLAVJE SKUPAJ Z NAMI. SVET PRILOŽNOSTI. * Obrestna mera 6-mesečni Euribor + 2,25% velja, v kolikor višina kredita predstavlja največ 50% vrednosti nepremičnine. V izračunu s spremenljivo obrestno mero je uporabljen 6-mesečni Euribor v višini 0,120%, veljaven na dan 1.3.2015. **V izračun efektivne obrestne mere (EOM) so vključene obresti, stroški odobritve, stroški zavarovanja z zastavo nepremičnine (v EOM se ne upoštevajo morebitni notarski stroški) in stroški vodenja transakcijskega računa. V izračun EOM za kredite s spremenljivo obrestno mero so vključeni še stroški spletne banke - Banke IN. EOM se spreminja, če se spremeni kakršenkoli podatek, ki smo ga uporabili pri njenem izračunu. EOM je izračunana pod predpostavko, da se kredit koristi na dan prenosa v odplačilo. Informativni izračun za kredite s spremenljivo obrestno mero temelji na predpostavki, da se obrestna mera v izbranem obdobju ne spreminja. www.banka-koper.si | 080 13 18 BANK OF INTESA SANPAOLO GROUP INTES4 @ SfcNMOIO Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 16 18 PRILOGA DOM 26. marca 2015 Kaj lahko gradimo brez gradbenega dovoljenja? Kaj vse lahko počnemo s svojimi legalno zgrajenimi objekti, ne da bi za to bilo potrebno predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje Stanovanjsko hišo lahko povečamo (dozidamo, nadzidamo), spremenimo njeno konstrukcijo (jo rekonstruiramo), spremenimo namen njenih prostorov ali jo celo porušimo (odstranimo). Pred pričetkom naštetih gradbenih del potrebujemo gradbeno dovoljenje. Lahko pa izvedemo le dela, s katerimi ohranjamo objekt v dobrem stanju in s tem omogočamo njegovo uporabo. Taki izvedbi del, za katera pa gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, po definiciji iz Zakona o graditvi objektov (»zakon«) pravimo »vzdrževanje objekta«. Omenjena definicija vzdrževanje objekta razdeli še na redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Pod redna vzdrževalna dela tako sodi izvedba "investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev". Na videz preprosta definicija pa skriva kar nekaj pasti. Kaj je poseg v konstrukcijo objekta, vam včasih lahko pove le strokovnjak, ki ve, katera stena je nosilna oz. kateri deli konstrukcije je za mehansko odpornost in stabilnost objekta (ena od bistvenih zahtev) pomemben. Tudi za opredelitev spremembe namembnosti prostorov v stavbi je potrebno poznati določbe 4. člena zakona. Pa tudi ugotavljanje zmanjševanja ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev je precej strokovna zadeva. Naj spomnim, da zakon določa, da morajo objekti ves čas uporabe izpolnjevati poleg omenjene mehanske odpornosti in stabilnosti še varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo ter ohranjanje toplote. Da bi bilo vendarle bolj jasno, kaj se lahko dela brez gradbenega dovoljenja, je Vlada RS sprejela še Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, 24/2013 in 26/2013), ki vsebuje tudi »prilogo 3«. V omenjeni prilogi so navedene vrste del, ki se lahko štejejo za vzdrževalna, razdeljena pa so na šest delov: • Dela v objektu, h katerim med drugim sodijo: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba nenosilnih sten. • Dela na ovoju objekta, h katerim med drugim sodijo: obnova fasade, stavbnega pohištva in strešne kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad. • Zasteklitve objekta, h kateri med drugim sodijo: zasteklitev lož, balkonov, teras in zunanjih stopnišč, namestitev senčil. • Inštalacije in naprave v objektu in na njem, h katerim med drugim sodijo: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave. Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta, h katerim med drugim sodijo: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem dvorišča, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, na zemljišču, ter izvedba klančin, dostopov in drugih zunanjih grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta. • Dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi, h katerim med drugim sodijo: izvedba del v okviru vzdrževanja (npr. nasu-tje, utrjevanje ...) nekategoriziranih cest in javnih poti, kolesarskih poti, poljskih poti in gozdnih poti. Pametno je pridobiti mnenje izkušenega strokovnjaka Najbrž marsikomu tudi po vseh navedenih informacijah še ne bo povsem jasno, če lahko nameravano delo na svoji hiši ali v stanovanju še šteje za vzdrževalno. V takem primeru priporočam pridobitev mnenja izkušenega strokovnjaka. Lahko pa tudi, da bo končno odločitev sprejel šele gradbeni inšpektor, ki je edini pristojen za nadzor nad izvajanjem gradbenih posegov na objektih in bo moral v okviru svojega upravnega postopka presoditi, ali gre za vzdrževanje objekta ali kaj drugega. A takrat je včasih že prepozno (ne gre brez inšpekcijskih ukrepov). Opozorilo velja tudi za tiste lastnike objektov, ki imajo objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. V takem primeru je treba vzdrževalna dela izvajati v sodelovanju z pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na koncu velja opozoriti tudi na prostorske akte občine, saj se nekatere določbe občinskega odloka lahko nanašajo tudi na vzdrževalna dela (oblika zasteklitve balkonov, barva fasade, ipd. ...). Občina lahko, zaradi zavarovanja javne koristi (če objekt ni ustrezno vzdrževan in slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine) lastnika zaveže, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Na osnovi ustreznega odloka lahko pristojni občinski organ izda odločbo, s katero lastnika "prisili", da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Vzdrževalna dela torej niso samo pravica, ampak tudi dolžnost lastnikov objektov. a Edvard Vučina, UE Velenje Nagradna križanka "Železnina Hudovernik" železnina hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2 Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Vabljeni v prenovljeno in povečano prodajalno, kjer vam na 2.000 m2 nudimo: • keramiko in sanitarno opremo • barve in lake z mešalnico barv • orodje in zeleni program • okovje in vijake • elektro material in svetila • ogrevanje in vodovodni material • železo in pohištvene cevi • zaščitna sredstva *** NOVO *** • PVC talne obloge • dekorativne tapete • laminati • parketi • vinil PVC talne obloge Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. aprila 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. KSSEHR „ .............. Zavod KSSENA, Velenje | Titov trg 1 Potrebujete energetsko izkaznico? Pokličite nas 03 896 15 20 Energetska izkaznica stavbe - KSSENA (Vir: KSSENA) i *« v/ I KSSEHR ||0MeshartiLity Zavod KSSENA izdaja energetske izkaznice V okviru izvajanja energetskega menedžmenta za lokalne skupnosti. Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v številnih občinah v Sloveniji lokalne skupnosti spodbuja k pristopu h Konvenciji županov s katero se zavežejo, da bodo zmanjšale emisije CO2za 20% do leta 2020. Z namenom okrepiti dejavnosti OVE in URE je Zavod KSSENA pristopil k projektu Meshartility, ki se izvaja v okviru evropskega programa IEE (Inteligentna Energija Evrope) in spodbuja občine, da se pridružijo Konvenciji županov. Kot eno izmed pomembnih izhodišč za ugotovitev stanja energetske učinkovitosti stavb v lokalni skupnosti služijo energetske izkaznice stavb. Da bi bili aktivno vključeni v izdelavo in izdajo energetskih izkaznic Zavod KSSENA razpolaga s strokovno usposobljenim kadrom za izvajanje te dejavnosti. Boštjan Krajnc, direktor Zavoda KSSENA SKG Igor Gominšek s.p. Ložnica pri Žalcu 11 / b 3310 Žalec E-mail: igor.skg@gmail.com Razmišljat strešne kri Pokličite nas: KROVSTVO KLEPARSTVO TESARSTVO e o menjavi itine? GSM 031 592 573 Akcijske cene vseh vrst kritin! KEM0 ^PLAST talne obloge | parketi | laminati | preproge \ les I es v\ i es Šaleška cesta 20a, 3320 Velenje VClCllJC t.03 / 8973620 www.kemoplast.si | info@kernoplast.si Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 19 26. marca 2015 ««WAS PRILOGA DOM 19 Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije Ustvarjamo Zeleno energijo. To je električno energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra. Tako varujemo naše okolje! www.scr.si i Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastane jo pri gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/2008) in ni komunalni odpadek; oddaja le-teh je plačljiva. Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor, to je občan ali pravna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1, je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov in lahko za gradbene odpadke izda investitorju evidenčni list. Investitorji oz. pooblaščeni izvajalci lahko gradbene odpadke pripeljejo in oddajo v zbirni center Velenje 1, le ob plačilu le-teh. Plača se tudi tehtanje gradbenih odpadkov. Podjetja in fizični osebe, ki potrebujejo izpolnjen evidenčni list, pred prvo oddajo odpadkov izpolnijo pooblastilo za vlaganje in podpisovanje evidenčnih listov o ravnanju z odpadki v elektronskem sistemu IS--odpadki, na upravi PUP-Saubermacher, d. o. o., Koroška cesta 46, Velenje ali v zbirnem centru Velenje 1. Pomembno je ločevanje gradbenih odpadkov, ker imajo različni gradbeni odpadki glede na pot predelave različne cene. Pup-Saubermacher vam glede na vaše povpraševanje naredi ponudbo za prevzem gradbenih odpadkov. Za informacije smo dosegljivi na tel. št. 03 896 87 11 in 03 896 87 63. Hvala za razumevanje. Uprava PUP-Saubermacher Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini! Nove hiše »Pondorski Log« na relaciji PONDOR - VRANSKO (v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km) V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi plo- ščami in lesenim simetričnim dvo-kapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investi- tor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondorski log. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.kolenc.in-formacija.net ali pokličite na telefonsko številko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji v zaselku »PONDORSKI LOG« - PONDOR, VRANSKO (v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min) V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo). Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1). Več na spletni strani: www.kolenc.informacija.net Tel.: 034254305 GSM: 041 697 486,041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si RGP - rudarski gradbeni programi, med nami že več kot 10 let 7 Fl i h £ 7 Danes je družba RGP moderen poslovni sistem, ki združuje celoten spekter rudarsko-gradbenih programov. Organizacijske enote Proizvodnja betonskih proizvodov, Proizvodnja kamenih agregatov ter Rudarske in gradbene storitve nudijo celotno sliko našega poslovanja. Smo vodilni v Šaleški in Zgornji Svinjski dolini pri pridobivanju kamenih agregatov ter mokrih in suhih betonskih mešanic. Iz prvotne družbe, ki je bila vpeta v lokalno okolje, smo prerasli v blagovno znamko, ki je zelo dobro poznana tako v Sloveniji kot tujini. Naše ogledalo so naši projekti in reference. Želimo biti uspešen ponudnik celovitih tehnoloških rešitev v sklopu rudarskih in geotehničnih storitev na slovenskem trgu in trgih jugovzhodne Evrope. Že od vsega začetka smo prisotni na projektih energetike, ki zajemajo izgradnje hidroelektrarn na reki Savi. HE Bo-štanj, HE Blanca, HE Krško in sedaj še HE Brežice so naše bogate reference. Izgradnja prve črpalne hidroelektrarne v Avčah na reki Soči, sanacijska dela na HE Formin, HE Doblar, HE Zlatoličje in izgradnja nadomestnega bloka VI v TEŠ so dela, pri katerih smo bili in smo prisotni. Prav tako segajo naše reference na področje projektov sanacije železniških objektov, izgradnja cest, utrjevanje in sanacija plazov, zapiranje rudnikov in izdelava podzemnih objektov, specialna vrtalna in geo-tehnična dela. Naše poslovanje je še vedno povezano s Premogovnikom Velenje, s katerim skupaj izvajamo zelo pomemben in tehnološko odmeven projekt izgradnje novega izvoznega jaška NOP II. V prvem desetletju je družba RGP proizvedla 412.500 m3 mokrih betonskih mešanic ter 95.000 ton suhih betonskih mešanic. Proizvodnja kamenih agregatov je v tem času proizvedla 3.200.000 ton agregata, za kar je bilo potrebno izdelati 114.081 metrov vrtin. Poraba razstreliva je presegla 349 ton. Danes so v družbi RGP zaposleni 103 ljudje. Ljudje smo tisti, ki dajemo vrednost in moč vsem idejam in projektom. Smo gonilna moč in tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj. Vsekakor se podjetje ne more razvijati brez ljudi, saj predstavljamo kulturo družbe, ta pa njeno dušo. In podjetje brez duše ne more preživeti, sploh pa ne v teh kriznih časih. Zavedamo se svojih bogatih sposobnosti, zato bomo tradicijo in desetletne izkušnje tudi v prihodnje združevali z veliko delovno nemo, svojo prihodnost pa ustvarjali z novimi projekti, neizmerno vero vanje in veliko željo po uspehu. a ) i" m k www.rgp.si mokre betonske mešanice suhe betonske mešanice mešanice za brizgane betone razne malte TOR RUDARSKELGRADBENE STORITVE razna gradbena dela sanacija plazov, geotehnična dela izgradnja podzemnih prostorov statične ojačitve objektov rušenje objektov jet grouting laboratorijske storitve preiskav betonov in kamenih agregatov PROIZVODNJA! KAMENIHrAGREGATOV proizvodnja kamenih agregatov minerska dela vrtanje POPUST NA GOTOVINSKO PLAČILO! Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 16 20 PRILOGA DOM »»WAS 26. marca 2015 Kam z gradbenimi odpadki? Ko gradimo, se srečujemo s težavo, kam z gradbenimi odpadki. Podjetje Jelen vam omogoča sprejem gradbenih odpadkov na območju nekdanjega kamnoloma GIP Vegrad na Selu. Za sprejem in predelavo gradbenih odpadkov imajo potrebno koncesijo. Pri njih dobite tudi nasipni material za gradnjo. Po novem boste lahko po naročilu najeli še keson za odvoz gradbenih odpadkov. Skratka, če gradite, je podjetje Jelen pravi partner za vas. Če potrebujete kakovosten in ugoden servis kosilnic in motornih žag, potem je pravi naslov tudi podjetje Jelen, ki ima svoje prostore v nekdanjem kamnolomu GIP Vegrad na Selu. Poleg tega vas želijo opozoriti na servis in prodajo visokokakovostnih hidravličnih cevi Hansa Flex za vse vrste strojev in naprav ter popravilo cevi za hidravlične volane in klima naprave. Na voljo vam je tudi sistem fleksibilnih cevi iz nerjavečega jekla CATS, ki je zasnovan za notranjo in zunanjo distribucijo plina in pitne vode. Obiščete jih lahko vsak delavnik med 8. in 16. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro. TRGOVINA - BARVE - LAKI MEŠALNICA BARV za vsa področja uporabe! Znebite se plesni! Kemopol Protect z dodatkom proti zidni plesni Sanacap BI (1l) dezinfekcijsko sredstvo proti zidni plesni Sanacap 2000 TixActive (4l) visokokvalitetna paropropustna barva proti zidni plesni Akcija 20% odl.4. do 30. 4. za komplet! Pribor in orodja za slikopleskarska dela Visokokvalitetne fasadne barve in zaključni ometi Avtoličarski materiali Orodja za avtoličarje Obiščite Sfet sanjskih barv ww\Hra-barve.si Tel.: 03 5471 718,051 612 240 * E-pošta: ara@ara-barve.si EL EN VELENJE Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad) 041/ 606 349 031/ 660 161 www.jelen.si Kam z gradbenimi odpadki? Sprejem gradbenih odpadkov (koncesija) z možnostjo odvoza (kontejnerji) Gradite in potrebujete nasipni material? Nudimo nasipni material za nasipanje cest in dvorišč Servis in prodaja hidravličnih cevi hansa^flex Plesen - nastanek in odprava Vzroki za nastanek zidne plesni so lahko: • nepravilna izvedba gradbenih del in izbira materialov; • nezadostno prezračevanje stanovanja, povezano z aktivnostmi, pri katerih se ustvari veliko vlage (tuširanje, kuhanje, sušenje perila, pranje posode, delovanje velikih akvarijev itd). Plesen lahko vpliva na zdravje: alergične reakcije kože, glivice, glavobol in pekoče oči, težave z dihanjem, kašelj, vnetje nosne sluznice. Prijaznost pomeni razumeti, kaj potrebujete. S stanovanjskim kreditom Abanke si uresničite sanje o novem ali prenovljenem domu. PROIZVODNJA IN VGRADNJA ASFALTNIH ZMESI ASFALT KOVAČ d.o.o. Planina pri Sevnici 47 a, . 3225 Planina pri Sevnici 03 749 10 30 ' 031 652 437 asfalt.kovac@siol.net www.asfaltkovac.si Kako odpravimo zidno plesen: Najprej preverimo vzrok za prekomerno vlago. Če tega ne bomo ustrezno odpravili, se bo plesen vedno znova pojavljala. Površinsko plesen lahko odstranimo sami, če pa se enkrat zažre v steno in so napadene večje površine, je najbolje, da delo prepustimo strokovnjaku. Če ste sam svoj mojster, ARA, d. o. o., ponuja rešitev: Sanacap B1 (1l) - dezinfekcijsko sredstvo proti zidni plesni Sanacap 2000 Tix Active (4l) - Visoko kvalitetna paro propustna barva proti zidni plesni Svetujemo vam o različnih možnostih ogrevanja z obnovljivimi viri energije in poiščemo najboljšo dolgoročno rešitev za vaše potrebe. Ponudba: kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, kaminske peči na drva ali pelete, prostostoječi kamini, vgradni kamini, klimatske naprave, montaža vseh izdelkov iz našega prodajnega programa. Uredimo vse potrebno za pridobitev subvencije. SJNOVA VODOVOD * OGREVANJE * HLAJENJE Termonova d.o.o. | Špeglova 2 (Pesje) | Velenje Tel.: 03 620 07 26 | E-mail: termonova.zoran@amis.net Prezračevanje • Vodovod • Ogrevanje • Klimatiziranje Od ideje do izvedbe! Ugodno! Material za ogrevanje, vodovod in klimatizacijo. Toplotne črpalke za ogrevanje FUjflSU "171 Eko sklad ^fe okaljski Možnost pridobitve subvencij javni sklad tftUBJST Zdrobi vse! UNIVERZALNI DROBILNIKI za drobljenje in predelavo ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 Petrovče T: 03 703 87 96, M: 051 317 141, E: info@robust.si, W: www.robust.si Inteligentno drobljenje Univerzalni drobilnik Robust, plod lastnega razvoja in proizvodnje, omogoča enostavno, ekonomično in učinkovito drobljenje različnega lesa, lesenih ostankov, palet (vključno z žeblji in sponkami), ivernih plošč, furnirjev, MDF plošč, kartonaže, različne plastike in podobnih materialov. S pomočjo kaljenih rezilnih nožev na rezilnih letvah trga in drobi material. Drobilni prostor brez mehanskih ovir zagotavlja tekoč proces drobljenja brez motečih zagozditev materiala in posledično izredno visoko produktivnost. Zdrobljen material želene granulacije prehaja skozi odprtine v situ. Inteligentni krmilni sistem zagotavlja popolnoma avtomatsko delovanje drobilnika Robust in enostavno nadgradnjo v visoko produktivne linije, ki omogočajo učinkovito predelavo ter uporabo različnih materialov in ostankov. Proizvajalec poleg prodaje omogoča tudi najem drobilnika, za kar lahko pokličete na 03 703 87 96 in se dogovorite. ■ Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 21 26. marca 2015 PRILOGA DOM 21 EKO sklad - Slovenski okoljski javni sklad Eko sklad pomaga pri aktivnostih, ki so povezane z varstvom narave. Dosedanje izkušnje in primere dobre prakse nadgrajujejo z novimi dognanji in ukrepi, ki izboljšujejo stanje okolja. Prehod na obnovljive vire energije, učinkovita raba energije, ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami, trajna mobilnost in oza-veščanje javnosti so naloge EKO sklada. Fizičnim osebam so na voljo nepovratne finančne spodbude in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije, večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb in električna vozila ter ugodni krediti za različne ukrepe na področju varstva voda in učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki. Trenutno so na voljo samo ugodni krediti za izvedbo okoljskih naložb. Možnosti za fizične osebe, ki jih sofinancira Eko sklad, so (ta hip možni le krediti): • zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, tj. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z novim, energijsko učinkovitim zunanjim stavbnim pohištvom; • izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s podstavkom oz. coklom; • izvedba toplotne izolacije tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tal nad zunanjim zrakom; • izvedbatoplotneizolacijestop he oziroma stropa proti neogre-vanemu prostoru; vgradnja sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija); vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; vgradnja učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso - na polena, pelete ali sekance; nakup osebnih avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem in koles na električni ali hibridni pogon, pri katerih znašajo emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje po podatkih proizvajalca največ 110 g/km; • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema. Vir: http://www.ekosklad.si/fizicne--osebe a Jure Beričnik '¿miiúáímcm^r vseh barv in debelin (sivi, sivorjavi, rjavi, rdeči, nimenorjavi...) nepravilnih oblik (za stenske in talne obloge) pravilnih žaganih oblik (za notranje in zunanje kamine, peči, kopalnice...) za urejanje okolice (skelnjeke, ribnike, potke...) Okrasni in gradbeni kamen Hudinja 46 3205 Vitanje Tel: 041/ 904 512 ŒE K A M N O LOM ŒLB QKRA3-NI IN GRADBENI KAMEN Gradimo, da Vam bo bolje! NIVIG Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline Izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov Izgradnja cest, pločnikov in dvorišč Urejanje okolice Nudimo vam dobavo, montažno in zagon malih komunalnih čistilnih naprav. Ponujamo več vrst in velikosti od 5 enot do 100 enot. Po standardu in konkurenčnih cenah! NIVIG d.o.o., Aškerčeva cesta 20, 3325 ŠOŠTANJ, GSM: 041 888 772, tel: 03 891 10 03, fax: 03 891 10 04 e-naslov: info@nivig.si, www.nivig.si Gradimo, da vam bo bolje V gradbenem podjetju NIVIG, d. o. o., se zaposleni uspešno ter z veliko mero občutka prilagajanja in uresničevanja željam investitorjev trudimo za pravočasno, kakovostno in konkurenčno izvedbo del ter hkrati skrbimo za zmanjševanje onesnaženosti okolja. Delujemo na področju izgradnje in vzdrževanja komunalnih cevovodov, kanalizacije, vodovodov, plinovodov, zemeljskih del, izkopov, gradnje cest, pločnikov, dvorišč, urejanja okolice ter montaže in zagona malih komunalnih čistilnih naprav. Občani Šoštanja in MO Velenje, ki bi želeli pridobiti subvencijo za nakup male komunalne čistilne naprave, oglasite se pri nas. Ponudili vam bomo čistilno napravo, pomagali urediti vso dokumentacijo za pridobitev subvencije in vam čistilno napravo tudi montirali in zagnali. S svojimi izkušnjami, tradicijo, znanjem in vizijo bomo nadaljevali zastavljeno pot. a Košarica Pesje Špeglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40 Iz naše pestre ponudbe: Razkužilo Ecocid S v zaščiti vaših rastlin Naše rastline bodo najlepše, če se jim bomo posvečali skozi vse leto. Obdarile nas bodo s svojo edinstveno lepoto, v kolikor bomo znali poskrbeti za njihovo zdravo rast. V času vzgoje rastlin vedno obstajajo določena tveganja, ki lahko ogrozijo optimalno rast rastline. Med dejavnike tveganja prav gotovo sodijo tudi bolezni rastlin, ki jih povzročajo nevarni mikroorganizmi. Zato moramo poskrbeti, da naše rastline ne bodo prihaja v stik s povzročitelji bolezni. Med preventivne ukrepe zaščite rastlin prav gotovo sodi razkuževanje opreme, korit, površin itd. Za učinkovito razkuževanje je potrebno imeti tudi kakovostne proizvode s katerimi lahko učinkovito preprečujemo pojav in širjenje bakterijskih, virusnih in glivičnih obolenj rastlin. Osnovne in najpomembnejše lastnosti razkužila Ecocid S so učinkovitost, varnost, praktičnost in vsestranska uporabnost. Neodvisna testiranja so dokazala njegovo virucidno, baktericidno in fungi-cidno učinkovitost. Sestavine, ki jih vsebuje delovna raztopina, se razgradijo v okolju neškodljive snovi in tako ne predstavljajo nevarnost za okolje. Izdelek je v obliki praška, ki ga je enostavno shranjevati, transportirati in natančno redčiti, saj je hitro topen v mlačni vodi. Omogoča popolni nadzor, saj je primeren za razkuževanje površin, predmetov, opreme, zraka in vodnih sistemov. Ecocid S je vsestransko uporaben kar dokazuje njegova uporaba v programu biološke zaščite rastlinjakov. Program je razdeljen na dva segmenta: - Zaključno razkuževanje in - Sprotno (kontinuirano) razkuževanje. Zaključno razkuževanje rastlinjakov vršimo takrat, ko rastlinjak izpraznimo oz. pripravimo za ponovno vselitev rastlin in ga izvršimo v petih fazah. V prvi fazi rastlinjak grobo očistimo organskih odpadkov (ostanki rastlin, zemlja ipd.), ki predstavljajo velik vir možne ponovne okužbe. Velika količina zemlje tudi zmanjšuje sam učinek čiščenja in razkuževanja. V drugi fazi očistimo in razkužimo vodni sistem v rastlinjaku, ki prav tako lahko vsebuje določene kontami-nente, še posebej v glavni vodni cisterni so lahko ostanki smeti in umazanije. Z uporabo Ecocid S bomo odstranili tudi biofilme in alge. Razkužilo v 1 % delov- ni koncentraciji spustimo skozi cevi in jih, po 10 minutnem delovanju razkužila, izperemo z vodo. Prav tako je potrebno iz rastlinjaka odstraniti vso premakljivo opremo, jo očistiti in razkužiti s prej omenjeno delovno raztopino Ecocida S. V tretji in četrti fazo rastlinjak očistimo in razkužimo. Pri tem uporabljamo 1-% delovno raztopino (300 ml/m2). Po temeljitem čiščenju in razkužbi rastlinjaka ter vrnitvi premakljive opreme v rastlinjak, priporočamo še zamegljevanje (5. faza). Predvsem zaradi tega, da razkužimo zrak in mesta, ki smo jih s prejšnjimi postopki spregledali oz. so bili za nas nedosegljivi npr. strop, razpoke v stenah itd. Ecocid S lahko uporabimo za hladno ali toplo zamegljevanje. Potrebno pa je poudariti, da končno razkuževanje vršimo brez prisotnosti rastlin v rastlinjaku. Ecocid S se lahko uporablja tudi za sprotno razkuževanje vseh prostorov, površin, opreme, lončkov, obutve, vozil ipd., pri tem pazimo, da delovna raztopina razkužila ne pride v neposreden stik z rastlino. Biocide uporabljate varno Pred uporabo izdelka natančno preberite navodilo za uporabo Ecocid. S VAREN IN UČINKOVIT Vetertnarskofttglenskl bioadnt pnprarek Oeziniekcijsko srctfslvo ra območje s hrano in formo/krmlli Sredstvo m rwkutowan-jc pitne vodo m ¿walr S Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite navodila In podatke o izdelku, Pod/obnd/ie-JnfofftiiKijt so rta pni proir^icu. Krka, d. d.. Novo mest o, ¿snarje&a cesta 6,8501 Novo mesto, -iww.krka.sl Zemlja Gramoflor, 70 litrov 7,99 € Gnojilo Organik, 20 kg 15,99 € Gnojilo Orgo, 25 kg 9,90 € Krma Bro-fin, 30 kg 15,19 € Sprejemamo naročila za kokoši nesnice 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, črne, štajerke) in enodnevne piščance. Pester izbor »putk« v trgovini Košarica Ko, ko, ko, koooooo ... Najprej bi spregovorili nekaj besed o »put-ki«, ki je pustila pečat v naših krajih. Štajerska kokoš je edina avtohtona pasma kokoši na Slovenskem. Pri nas je zelo cenjena in iskana sorta. Ime "štajerka" se je verjetno razširil zato, ker so jih na Štajerskem redili v največjem številu. V času svoje ne-snosti tehta štajerska kokoš od 1,8 do 2,2 kg. Najbolj priljubljen tip štajerske kokoši so temno rjave barve. Štajerka je pridna »putka«, zelo prilagodljiva, zelo odporna na bolezni, je tipična kmečka kokoš. Naslednjo bi omenili grahasto nesnico. Lahko se primerja z rjavo nesnico, ki je pri nas najbolj poznana. Znese pri- bližno toliko jajčk kot najboljša ne-snica. Rjave kokoši lahko uvrščamo med najboljše nesnice. Če želite doma imeti veliko jajčk, si priskrbite rjave ali grahaste kokoši, ki so si po nesnosti zelo podobne. Zelo pridne nesnice pa so tudi črne kokoši, vendar jih žal naša populacija manj pozna. Lahko jih primerjamo z rjavo in grahasto nesnico. Ko se odločate za nakup nesnic, vam svetujem naslednje; kupite rjave kokoši, graha-ste, štajerke in črne nesnice. Le zakaj ne bi imeli pestrega in raznolikega izbora nesnic? Vse nesni-ce potrebujejo pestro in raznoliko hrano, vitamine . Vse našteto vam nudijo v trgovini Košarica. Poleg tega pa vam v trgovini Košarica nudimo enodnevne piščančke za pitanje in enodnevne nesnice. Če pa ste bolj neučakani, vam nudimo tudi piščančke, stare štiri tedne. Piščančke imate samo še nekaj časa in že bodo primerni za . Takšni piščančki so odpornejši, večji, cenovno zelo ugodni (2,90 evra za komad). Vse vrste nesnic pa lahko pri nas kupite za samo 7,30 evra. Obiščite nas v trgovini Košarica in svetovali vam bomo po svojim najboljših močeh. Za konec pa se bomo skupno veselili naših in vaših uspehov! Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. GOV** _r Vfivl ifttiíYilJiWii/ ¡rl zmjfc I p KR Kk ~xT tái'úmiw m varne izJ^liL-'rrfitutsiçt; laíavcxtí, 1 Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. i 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si ■ Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 22 22 ŠPORT 26. marca 2015 Rokometaši Gorenja izpolnili drugi cilj Po uvrstitvi med osem najboljših želijo na sklepni turnir štirih najboljših moštev, ki bo maja v Berlinu Rokometaši Gorenja so v zadnji tekmi skupinskega dela pokala EHF norveški Ha-slum tudi v njegovi dvorani premagali z dvo-številčnim rezultatom (34 : 22). Pred odhodom so vedeli, da jih le zmaga ne glede na razplet tekme v skupini B med Granollersom in Sankt Peterburgom zanesljivo pelje med osem najboljših moštev v pokalu EHF. Španci so kot gostitelji zmagali s 30 : 26 in sedmimi točkami osvojili drugo mesto, Rusi pa s samo tremi končali na zadnjem. Toda za rokometaše Granollersa se je s tem letošnje tekmovanje končalo, saj so s komaj petimi točkami najslabše drugo-uvrščeno moštvo. Velenjčani so zbrali osem točk, danski Skjern Handbolh (skupina C) deset (prav toliko kot zmagovalec te skupine Fuche Berlin). V skupini D pa je drugo mesto osvojil švedski Eskilstuna Guif, prav tako z osmimi točkami. Zmagovalci skupin nemški Hamburg, danski Team Tvis Holstebro, nemški Fuchse Beriln pa so vsi zbrali po deset. Razen Holestebra so vsi po enkrat izgubili. Skratka, ob morebitnem porazu v zadnji tekmi s Haslumom bi Velenjčani končali prvenstvo, saj bi imeli kot drugouvrščeno moštvo najmanj točk, samo šest. Na pot na Norveško so sicer odpotovali s precejšnjim spoštovanjem do nasprotnika, obenem pa odločeni, da ničesar ne bodo prepustili naključju. S sijajno igro so znova potrdili, da so za razred boljši od Skandi-navcev, in morebiten strah pred to potjo, da morda ne bodo uspeli, je bil odveč. Resda so rokometaši Hasluma v svoji dvorani po potopu v velenjski dvorani v drugem krogu s trinajstimi goli razlike nato presenetili vse, ki spremljajo to - za ligo prvakov drugo najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje, z zmago nad prvim favoritom Hamburgom v tretjem krogu. Toda Nemci so jih gotovo podcenjevali, saj niso igrali v najmočnejši postavi. Kot gostje so Norvežani premagali tudi slabe Švicarje v predzadnjem krogu in se jim s tem oddolžili za poraz v svoji dvorani v prvem. Skratka, Velenjčani so vseh šestdeset minuti igrali odločno in brez podcenjevanja. Že v prvem polčasu so si priigrali prednost šestih golov, ki so jim zagotavljalli mirno nadaljevanje. V drugem so prednost podvojili, zmagali z razliko dvanajstih, torej le enim manj kot v prvi tekmi. Če upoštevamo obe tekmi, so bili slovenski podprvaki od Skandinavcev boljši kar za 25 golov. Še zlasti sta blestela Staš Skube (izbrali so ga za najboljšega gostujočega igralca) in s hitrimi napadi Mano Šoštarič, ki je bil z devetimi goli tudi najboljši strelec tega dvoboja. Pri domačih je nekoliko izstopal le reprezentant Andres Roje. Čeprav je je bilo zanj zaradi tretje izključitve že v 47. minuti konec tekme, so ga izbrali za najboljšega padalec Blaž Kleč, ki je moral igrati vseh šestdeset minut, enako tudi Šoštarič. Pred začetkom letošnjega nastopanja v Evropi so bili cilji Velenjčanov bolj skromni. Sedaj pa si želijo na sklepni turnir, ki bo maja v Berlinu. Ivan Vajdl po odločilni zmagi »Čestitam fantom za odlično igro, zmago, ki nam je prinesla uvrstitev v četrtfinale. Vedeli smo, da šest točk, kolikor smo jih imeli domačega igralca. Trener Ivan Vajdl je imel pred to tekmo kar nekaj težav s sestavitvijo moštva. Doma so ostali poškodovani Kristian Beciri, Jernej Papež, Matic Vrečar in tudi Rok Golčar, ki je pred odhodom zbolel. Smolo pa je imel Senjamin Buric, ki se je pred tekmo na treningu v tamkajšnji dvorani poškodoval. Tako je bil edini krožni na- pred zadnjim krogom, ne bo dovolj. Imeli pa smo tudi veliko priložnost, da osvojimo prvo mesto. Žal tekme s Hamburgom v Rdeči dvorani nismo odigrali vseh šestdeset minuta na vrhunski ravni. Na obeh tekmah z njim smo popustili v zadnjih minutah, zato smo morali v zadnjem dvoboju premagati Haslum. To se je zgodilo celo lažje, kot smo pričakovali.« Premagati bo treba danski Tvis Holstebro V torek so na sedežu EHF na Dunaju izžrebali polfinalne pare. Pred njim je velenjski trener dejal: »Predvsem si želimo, da bi bil naš novi tekmec danski predstavnik, ki je gotovo manj kakovosten kot nemški. A ne glede na to, koga bomo dobili, se bomo poskušali z dobro igro uvrstiti na turnir štirih najboljših moštev.« Ta bo 16. in 17. maja v nemški prestolnici Berlinu. Trenerju so se besede uresničile. Dobili so danski Tvis Holstebro, ki je bil z desetimi točkami zmagovalec skupine B. Toliko točk so imeli tudi zmagovalci drugih treh skupin, vendar Gorenjev novi nasprotnik ni doživel nobenega poraza. Konec tedna prva lovorika? Gorenjev trener je pred novo tekmovalno sezono optimistično napovedal, da si želijo vrniti državni naslov, obenem pa osvojiti še pokalnega. Prvega lahko ulovijo že konec tega tedna. Poudarja: »Zavedam se, da je ekipa Celja vrhunska. To so pokazali tudi na evropskih tekmah lige prvakov. Ne glede na to bomo naredili vse, da uspemo. Odločilna tekma bo seveda med nami in Celjani, drugih presenečenj, čeprav so ta v pokalu pogosta, vendarle ne bi smelo biti.« Gostitelj sklepnega turnirja bo nekdanji član prve lige in trenutno vodilno moštvo 1. B lige Koper. Nanj sta se po pričakovanju uvrstili lanski prvak Celje Pivovarna Laško in podprvak Gorenje, prvič v zgodovini pokala pa kar dve moštvi 1. B lige. Ob Koprčanih je to uspelo še moštvu Dol TKI Hrastnik, ki je po 20. krogu na četrtem mestu. Najslabša Rudarjeva pomlad Strelska suša velenjskih nogometašev še vedno traja - Peta tekma brez doseženega gola in zmage Kriza nogometašev Rudarja se nadaljuje. Upali in želeli so, da bodo na gostovanju pri predpredzadnji Gorici končno le zmagali ali vsaj dosegli prvi letošnji gol. Ni se zgodilo ne prvo ne drugo. Nasprotnikova vrata so zanje še vedno kot začarana. Domači pa so bili boljši kar s 3 : 0. Do tega gostovanja so se lahko hvalili, da imajo najboljšo obrambo, po tej tekmi pa niti hvaliti ne morejo več. Tako neučinkovitega začetka posezone pri Rudarju ne pomnijo. Delno opravičilo za slabše igre so tudi rdeči kartoni, saj so kar trikrat končali tekmo z igralcem manj. Najbrž je pa je ob tem, da še vedno ni (bilo) obljubljenega izplačila plač, še kakšen drug vzrok ... »Zadeti moramo, brez tega ni točk, ni zmag,« je precej razočaran po tej tekmi ponovil že večkrat izrečene besede v drugem delu prvenstva trener Jernej Javornik. In še: »Pred nami je premor, ki je za nas zelo dobrodošel. Izboljšati moramo nekatere elemente igre in se čim bolj pripraviti za nadevanje prvenstva. Obenem pa si povrniti tudi samozavest, ki je ob rezultatih vsekakor upadla.« Zaradi kvalifikacijske tekme najboljše slovenske izbrane vrste s San Marinom za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji in prijateljskega srečanja s Katarjem konec tega tedna ne bo rednega prvenstvenega kroga. To bo priložnost za Jerneja Javornika in njegovega pomočnika Spasoje Bulaji-ca, da skupaj z igralci končno torej le odkrijeta, kako prekiniti strelski post, ki traja že 458 minut. Če doslej v Rudarju še niso bili preveč zaskrbljeni, pa najbrž morajo biti zelo po že desetem porazu. Po prvi letošnji zmagi Novogoričani za njimi zaostajajo le še za sedem točk, prav toliko Krka na devetem mestu. Novomeščani so bili strelsko zelo navdahnjeni, saj so s Koprom zmagali prav tako s 3 : 0. Edina ali velika tolažba 'rudarjem' je lahko to, da je novinec Radomlje še vedno trdno na zadnjem mestu. V naslednjem, 26. krogu (4. aprila ob 20:05), bo ob jezeru gostoval Koper. To bo dvoboj, v katerem bodo morali zmagati, kar poudarja trener. Vsekakor pa igralci upajo, da bo konec tudi plačilnega mrka. Konec koncev od zraka ne morejo živeti. Že šesti rdeči karton Rudarji so očitno bili tudi na tekmi proti Gorici pod pritiskom, saj so igrali dokaj previdno. Pravi strel proti domačemu vratarju je bil le eden, domačih proti njihovemu vratarju pet, razmerje žog, ki so letele mimo okvirja vrat, pa je bilo kar 10 : 1 v korist nogometašev Gorice. Če pa ne streljaš, tudi ne moreš zadeti in posledično zmagati. Zelo hitro, že v 11. minuti, so morali prvič po- birati žogo iz svoje mreže. Po globinski podaji je gol dosegel Dejan Žigon, ki je bil prehiter za gostujoče branilce. Zaradi tega je moral trener spremeniti način igre, zaigrati bolj podjetno, s tem pa je bilo tudi več prostora za domače napadalce. V želji po čimprejšnji izenačitvi so zanemarjali obrambno igro in domači so bili vse bolj nevarni v hitrih nasprotnih napadih. V 35. minuti, so tako ostali brez Eveldina Džinica, ki je v kazenskem prostoru s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavil domačega igralca. To pomlad se je zgodilo že drugič, da je Rudar že v prvem polčasu ostal z igralcem manj. Prvič se je to zgodilo na tekmi z Domžalami, ko je bil na koncu prvega polčasa izključen Nemanja Stjepanovic. Enajstmetrovko je izvedel strelec prvega gola Dejan Žigon, vendar je Rozman z dobro obrambo preprečil povišanje vodstva. Z igralcem več so domači v drugem polčasu dosegli še dva gola, da niso še kakšnega več, pa je bil najbolj zaslužen vratar Rozman. Najlepšo priložnost za prvi Rudarjev gol v tem delu prvenstva sta imela David Ka-šnik in Mario Babic. Prvemu je po kotu z razdalje treh, štirih metrov z izjemno obrambo to preprečil domači vratar, drugi pa je z dobrega položaja povsem neoviran s kašnih osmih metrov poslal žogo čez okvir vrat. a S. Vovk Velenjčanke presenetile Celjanke Igralke Velenja so na čelu z zelo razpoloženo vratarko Edito Amon v četrtfinalu pokalnega tekmovanja doma presenetljivo in več kot zasluženo ugnale mestne tekmice iz Celja. Igra je bila izenačena le začetnih nekaj mi- nut, nato so vajeti v svoje roke vzele domače in z odlično igro v obrambi presenetile favorizirane Celjanke, ki v napadu niso imele pravih idej. a S. Vovk »V nedeljo na vso moč! Nogometašice Rudarja Škal potrdile dobro pripravljenost S tekmami 12. kroga so v nedeljo po štirih mesecih premora v ženski nogometni ligi začeli letošnji del prvenstva. Jesen so na prvem mestu končale nogometašice Teleing Po-murja iz Beltincev. Podprvakinje, igralke Rudarja Škal na drugem in s tekmo več pa za njimi zaostajajo za tri točke. Ekipe so v zimskem času doživele precej sprememb, največjih je bilo prav pri prvakinjah. Trije novi obrazi so tudi v Velenju. Novi sta članska reprezentantka Bosne in Hercegovine Amela Fetahovic in vra- tarka Jadranka Zilic, ki je bila jeseni še igralka Jevnice, iz Slovenj Gradca pa se je vrnila Marijana Jevtic. »Rudarke« so v uvodni spomladanski tekmi na Rudarjevem glavnem igrišču ob jezeru gostile Jev-nico, ki je tudi po tej tekmi na zadnjem mestu še vedno brez osvojene ene same točke. Zmagale so z 9 : 0. Po štirikrat sta bili uspešni Amela Fehatovic in Maruša Sevšek, enkrat pa Moira Murič. Fehatoviceva z igro dokazuje, da je njihova močna okrepitev. Nove vratarke pa še ni bilo v ekipi, saj si je na enem od treningov na začetku priprav poškodovala zapestje. Zadnje četrt ure je igrala tudi jeseni njihova najboljša igralka Lara Prašnikar, ki je imela vmes nekaj časa težave s prepono. Kljub visokemu porazu so igralke iz občine Litija na trenutke pokazale dopadljivo igro. Večino zadetkov pa so zaradi neizkušenosti mlade, še ne 17-letne vratarke prejele od daleč. Z igro na tem srečanju z nogome-tašicami iz občine Litija kot tudi že teden dni pred tem na polfinalnem dvoboju z igralkami Radomelj (2 : 0) so domače igralke potrdile, da so se dobro pripravile na pomlad. Zanje je bil to dober trening za nedeljo (začetek bo ob 11. uri), ko bodo na derbiju 13. kroga gostovale v Beltincih pri aktualnih prvakinjah. Trener Dušan Uršnik: »Zadovoljen sem, dobro so igrale. Pomembno je, da se nobena ni poškodovala, saj smo imeli v pripravljalnem obdobju kar nekaj težav s poškodbami in obolenji. V nedeljo pa v Beltincih na vso moč!« a S. Vovk Sinoči začetek 2. dela Košarkarji Elektre spet izgubili Z dvajsetim zaporednim porazom so prvi del prvenstva končali brez zmage, kljub temu pa v klubu še upajo na obstanek v ligi. V soboto so Šoštanjčani gostovali v Šenčurju. Z zmago s 73 : 53 so se Gorenjci sicer po točkah izenačili z Rogaško, a kljub temu obstali v ligi za obstanek. Domačini so imeli pobudo od samega začetka tekme. Njihova prednost je do konca tretje četrtine vztrajno naraščala, zadnji del tekme pa je bil vendarle nekoliko bolj izenačen. Ob odsotnosti še vedno poškodovanega Cohna je bil med osmimi košarkarji Elektre, ki so se na tem srečanju vpisali med strelce, najučinkovitejši Brčina z 12 točkami, 10 sta jih dodala Urban Buko-vič in Bajramlič. Na domači strani je točke doseglo vseh 12 igralcev. Trener Elektre Boštjan Kuhar je bil po koncu tekme zelo kritičen do svojih igralcev: »Zopet smo odigrali kot na vseh predhodnih 19 tekmah. Hvala bogu, da so določeni košarkarji pokazali pravo željo, določeni igralci pa željo, ki ni v korist ekipi. Upam, da nam do naslednje tekme uspe napraviti selekcijo ter da bomo odigrali bolje. Upam, da se do takrat že vrne naš najboljši strelec Cohn.« V ligi za obstanek, ki se je začela sinoči, čaka košarkarje novih deset tekem. Zadnja ekipa izpade v 2. SKL, četrta in peta ekipa te lige pa se bo pomerila v ligaškem sistemu z 2. in 3. ekipo druge Slovenske košarkarske lige. Prvi dve ekipi lige za obstanek pa se uvrstita v osmino finala državnega prvenstva. Poleg Elektre so v ligi za obstanek še Šenčur, Hopsi, Helios, Portorož in Maribor. Rezultati medsebojnih tekem se prenašajo, tako da Elektra začenja drugi del prvenstva s štirimi zmagami zaostanka za predzadnjim Mariborom. Teoretične možnosti za obstanek v elitni družbi Elektra še vedno ima, čaka pa jo izjemno težko delo. Treba bo začeti zmagovati. Prvo priložnost so imeli sinoči, ko so gostovali v Domžalah, v soboto jih čaka prva domača tekma drugega dela prvenstva. V šoštanjski športni dvorani bo lokalni derbi, ob 19. uri namreč v goste prihajajo polzel-ski Hopsi. a Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 19 26. marca 2015 ««WAS ŠPORT 23 Uspešen začetek pomladanskega dela V soboto so pomladansko delo prvenstva začeli nogometaši v Medobčinski nogometni ligi Golgeter. V šoštanjskem nogometnem klubu so v zimskem času dobro delali, kar so dokazali tudi na igrišču. Pod vodstvom novega trenerja Ervina Polo-všaka, ki je zamenjal Josipa Vugrin- ca, so za uvod na derbiju sredine lestvice premagali nogometaše Rogaške z rezultatom 2 : 0. Premoč, ki so jo večji del srečanja imeli Šo-štanjčani, je z zadetki potrdil Semir Agic. Prvega v 59. in drugega v 76. minuti. Pri obeh zadetkih je kot podajalec sodeloval odlični Tilen Cel- cer. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, ko bo članska šoštanjska ekipa gostovala pri sosedih v Žalcu. Prav Žalčani so bili nasprotniki mladincev. Šoštanjčani so se na svojem štadionu sicer dobro borili, vendar so morali ob koncu priznati premoč gostom z 2 : 1. a Ljubljana, 14.marca - Na bazenu Fakultete za šport v Ljubljani je potekalo drugo državno prvenstvo v skladnostnem plavanju. Sinhrone plavalke so se pomerile v kategorijah deklice, kadetinje, mlajše in starejše mladinke ter se preizkusile v izvedbi obveznih prvin. Pri nas je ta olimpijski šport razmeroma mlad, a je že z lanskim tekmovanjem dobil nov zagon. Tako se je klubom iz Velenja, Krškega in Ljubljane letos ponovno pridružil tudi klub z Obale. Predstavniki fakultete in Plavalna zveza Slovenije so bili nad izvedbo tekmovanja, po- Pokal EHF, sk. A, 6. krog Haslum - Gorenje Velenje 22:34 (11:17) Gorenje Velenje: B. Buric, Ferlin, Božovic 1, Cehte 1, Medved 1, S. Buric, Szyba 5, Skube 8 (3), Šoštarič 9, Kleč 4, Dobelšek 2, Gams 1, Nosan, Dujmovič 2 . Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Haslum 1 (1), Gorenje 4 (4). Izključitve: Haslum 10 minut. Gorenje 8 minut. Rdeči karton: Roe (47 - 3 rumeni). Drugi izid: HSV Hamburg - Pfadi Winterthur 30:28 (12:13) Vrstni red: 1. HSV Hamburg 6 tekem - 10 točk, 2. Gorenje Velenje 6 - 8, 3. Haslum 6 - 4, 4. Win-terthur 6 - 2. 1. NLB Leasing l., 21. kr. Sviš Ivančna Gorica - Gorenje Velenje 24:39 (10:18) Gorenje: B. Buric, Ferlin, Božovic' 4 (2), Cehte 2, Medved, S. Buric 2, Szyba 3, Skube 6 (3), Golčar 1, Šoštarič 4, Kleč 1, Dobelšek 4, Gams 2, Nosan 6, Dujmovič 4. Trener: Ivan Vajdl Izključitve: Sviš 6 minut, Gorenje 2 minuti. Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola 54:19 (29:11), Slovan - Riko Ribnica 24:27 (13:16), Maribor Branik - Slovenj Gradec 32:27 (14:10), Sevnica - Jeruzalem Ormož 25:22 (16:12), Urbanscape Loka - Krško 35:20 (14:12), Krka - Trimo Trebnje 24:24 (11:13. Vrstni red: 1. Celje 21 tekem - 42 točk, 2. Gorenje 21 - 40, 3. Maribor 21 - 35, 4. Trimo 21 - 29, 5. Riko 21 - 27, 6. Krka 21 - 20, 7. Loka 21 - 19, 8. Jeruzalem Ormož 21 - 18, 9. Slovan 21 - 16, 10. Slovenj Gradec 2011 21 - 16, 11. Izola 21 - 11, 12. Sevnica 21 - 11, 13. Sviš 21 - 8, 14. Krško 21 - 2. 25. krog Prve lige Telekom Slovenije Gorica - Rudar 3:0 (1:0) Strelca: 1:0 Žigon (12.), 2:0 Žigon (57.), 3:0 Širok (85.) Rudar: Rozman, Knezovic, Džinic, Kašnik, Jahic, Bolha, Trifkovic, Stjepanovic (od 61. Krefl), Babic (od 89. Saramati), Firer, Jelic (od 61. Kocic). Trener: Jernej Javornik Rdeči karton: Džinic (35.). Drugi izidi: Zavrč - Radomlje 1:0 (1:0), Gorica -Rudar 3:0 (1:0), Celje - Olimpija 0:0, Krka - Koper 3:0 (0:0), Domžale - Maribor 0:0. trditvijo te športne panoge in predvsem z napredkom kakovosti zelo zadovoljni. Sinhrone plavalke pa so bile kljub tremi polne pričakovanj in upov, saj pomeni dobra uvrstitev na državnem tekmovanju možnost za nastop v mednarodnem merilu. Tako se bodo najboljše deklice in kadetinje letos pomerile še na Dunaju, mlajše in starejše mladinke pa v Budimpešti. Kljub močnejši konkurenci so tudi letos največ uspeha doživele plavalke iz velenjskega kluba Rusalka, saj so osvojile kar dve tretjini kolajn in ostalih visokih uvrstitev. Kolajne so med deklicami osvojile: TAKO so igrali Vrstni red: 1. Maribor (tekma manj) 54 (46:21), 2. Celje 50 (37:12), 3. Domžale 49 (29:13), 4. Olimpija (tekma manj) 43 (42:18), 5. Zavrč 38 (25:34), 6. Koper 31 (25:33), 7. Rudar 29 (27:27), 8. Gorica 22 (23:34), 9. Krka 22 (25:39), 10. Radomlje 12 (13:55). 1. DRL za ženske, 17. kr. Izidi: Krim Mercator - Celje Celjske mesnine 42:37 (24:20), Krka - Zagorje GEN-I 26:28 (12:17), Ž.U.R.D. Koper - Piran 25:31 (13:14), Velenje -Mlinotest Ajdovščina 17:29 (6:15), Naklo Peko Tržič - Ljubljana (2. aprila). Zaostala tekma 15. kroga: Branik - Krim Mercator 20:38. Vrstni red: 1. Krim Mercator 17 tekem - 34 točk, 2. Zagorje GEN-I 17 - 30, 3. Celje Celjske mesnine 17 - 20, 4. Zelene doline Žalec 16 - 21, 5. Piran 17 - 21, 6. Mlinotest Ajdovščina 17 -19, 7. Krka 17 - 19, 8. Ž.U.R.D. Koper 16 - 11, 9. Veplas Velenje 16 - 9, 10. Ljubljana 15 - 6, 11. Branik 17 - 4, 12. Naklo Peko Tržič 16 - 4 2. SNL, 17. krog Šmartno 1928 - Farmtech Veržej 0:0 Šmartno 1928: Tetičkovič, Mrevlje, Bukšek, Martin Lenošek, Bezovnik, Škoflek, Djokic, Za-mernik, Maze (od 64. Pašic), Kurež (od 33. Dob-nik), Korošec (od 88. Gačnik). Drugi izidi: Roltek Dob - Ankaran-Hrvatini 0:0 (0:0), Tolmin - Aluminij 0:2 (0:0, Dravinja Kostroj -Krško 1:1 (1:1),Triglav Kranj - Šenčur 1:2 (1:1). Vrstni red: 1. Krško 34 (30:19), 2. Triglav 31 (31:19), 3. Aluminij 30 (25:11), Dob 29 (25:15), 5. Tolmin 26 (30:23), 6. Ankaran 24 (23:20), 7. Veržej 22 (24:27), 8. Šenčur 13 (16:29), Dravinja 14 (25:31), 10. Šmartno 8 (14:49). Neja Britovšek (bron), Vika Golčer (srebro) Živa Matjaž (zlato). Med kadetinjami se je z drugim mestom izkazala Hana Britovšek. Pri mlajših mladinkah sta 2. in 3. mesto osvojili Neja Veternik in Maruša Tajnik. Pri starejših mladinkah je srebro osvojila Monika Tajnik in naslov državne prvakinje Janja Skarlovnik. Poleg stopničk so se Rusalke veselile treh nehvaležnih 4. in štirih 5. mest. Vse simpatizerje že sedaj vabijo na zaključno predstavo, ki bo potekala sredi maja na bazenu v Velenju! a Ana Matjaž MNZ, 10. krog Izidi: Odred Kozje - Zreče 0:4 (0:1), Šoštanj - Rogaška 2:0 (0:0) -strelec: Samir Agic (59, 76), Brežice 1919 - Vojnik 8:3 (2:2), Vransko - Kovinar Štore 1:5 (0:4), Žalec - Mozirje 2:2 (2:0) - strelci: 1:0 Klemen Prislan (23), 2:0 Nejc Skale (28), 2:1 Luka Danijel (55), 2:2 Rok Ošep (90+). Vrstni red: 1. Zreče 25 (40:7), 2. Brežice 1919 24 (32:15), 3. Žalec 20 (24:9), 4. Kovinar 18 (26:15), 5. Mozirje 17 (27:12), 6. Šoštanj 15 (23:18), 7. Rogaška 9 (16:15), 8. Vojnik 9 (21:33), 9. Kozje 9 (18:40), 10. Vransko 0 (10:73). 11. krog (28. 3.): Žalec - Šoštanj, Mozirje - Kozje) Liga Telemach, 22. krog Šenčur Gorenjska gradbena družba - Elektra Šoštanj 73 : 53 (57 : 35, 42 : 28, 21 : 15) Elektra Šoštanj: Kosi 8 (2-2), Čebašek 2 (2-4), Zagorc, Malus 5 (3-3), Lekič 2, Fifolt, U. Bukovič 10, Bajramlič 10 (5-8), Moore 4, Hasic, Brčina 12 (2-2) Vrstni red 1. dela lige Telemach: 1. Tajfun 39, 2. Zlatorog Laško 33, 3. Krka, 4. Grosbasket oba 32, 5. Rogaška, 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba oba 31, 7. Hopsi Polzela, 8. Helios Suns, 9. Portorož vsi 29, 10. Maribor Nova KBM 25, 11. Elektra Šoštanj 20 Vrstni red lige za obstanek: 1. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 2. Hopsi Polzela oba 17, 3. Helios Suns, 4. Portorož oba 16, 5. Maribor Nova KBM 14, 6. Elektra Šoštanj 10 Četrfinale pokala Slovenije za ženske Velenje - Celje Celjske mesnine 20:15 (12:9) Velenje: Amon Edita (20 obramb), Kamenik, Tabakovic 1, Ferenc 2, Nakič Milka 2 (2), Naglič 4, Alekič, Amon Ines 6 (2), Mičič 5, Nakič Branka, Smonkar, Simič, Pajič. Sedemmetrovke: Velenje 4 (6), Celje 3 (7), Izključitve: Velenje 10 minut, Celje 8 minut. Medobčinska članska liga Golgeter, 10. krog NK Šoštanj - Rogaška 2 : 0 (0 : 0) Šoštanj: Smajlovič, Ramič (od 69. Bulajič), Mura-tovič, Šmon (od 13. Stropnik), Mahmutovič, Gla-vina, Gegič, Šabanovič, Čirič (od 70. Vasič), Celcer (od 87. Džinič), Agič (od 89. U. Šlutej) Strelci: 1 : 0 Agič (59'), 2 : 0 Agič (76') Vrstni red: 1. Zreče 25, 2. Brežičce 1919 24, 3. Žalec 20, 4. Kovinar Štore 18, 5. Mozirje 17, 6. Šoštanj 15, 7. Rogaška, 8. Vojnik, 9. KNK Odred Kozje vsi 9, 10. Vransko 0 Kegljanje, 2. liga -vzhod, 18. k. Korotan: Šoštanj 6 : 2 (3343 : 3310) Šoštanj: Petrovič - 568 (0), Križovnik - 545 (0), Hasičič - 542 (0), Kramer - 540 (0), Sečki - 595 (1), Arnuš - 520 (1). Kegljanje Šoštanjčani tretji S tekmami 18. kroga se je končalo državno prvenstvo v kegljanju za sezono 2014/15. Šoštanjčani, letos praznujejo 50-letnico ustanovitve kluba, so večino prvenstva vodili na lestvici, na koncu pa osvojili tretje mesto. Uspeh bi lahko bil večji, če ne bi na domačem kegljišču izgubili kar dveh srečanj. Ekipa Šoštanja je v zadnjem krogu gostovala na Prevaljah, nasproti pa jim je stala ekipa Korotana. Šo-štanjčani so pred zadnjim srečanjem imeli še možnosti za osvojitev drugega mesta, za tretje pa niso smeli izgubiti z rezultatom 8 : 0 ali 7 : 1. Toda na derbiju med takrat vodilno Litijo in drugouvrščeno Pergolo je bilo vse odločeno. V višjo ligo napreduje Pergola. Šoštanjčani so svoje srečanje lahko odigrali povsem brez obremenitve, kar se je pozneje pokazalo tudi v rezultatu. Tik pred srečanjem je trener Šoštanjčanov nekoliko spre- menil postavo ter dal priložnost še ostalim igralcem, ki so si z zelo dobro igro pridobili njegovo zaupanje. Že v igri prvega para je kazalo na uspeh gostov, ki pa so v zadnjih lučajih naredili usodne napake ter tako dovolili domačinom, da so povedli z 2 : 0 in minimalno prednostjo 8 kegljev. Tudi v igri drugega para je bilo podobno. Šoštanjčana sta imela ves čas srečanja manjšo prednost, tik pred koncem pa napravila precej napak pri čiščenju. Namesto 2 : 2 je bilo na semaforju že 4 : 0. Prednost domačinov je narasla na 48 kegljev. O usodi Šoštanjske ekipe je tako odločal tretji par. Odlična igra gostujočih igralcev, predvsem igra na čiščenje, je bila usodna za domači par, ki je tako moral priznati premoč gostov, ki so si s tem zagotovili odlično tretje mesto. Zmagovalec lige je Pergola pred Litijo in Šoštanjem. Ligo zapuščata ekipi Impola in Konstruktorja. Iz 1. B lige pa se vračata ekipi Ceršaka in Dravograda, slednji je še pred letom igral v 1. A ligi. Po srečanju je trener Fidej dejal: S tretjim mestom smo lahko zelo zadovoljni. Fantje so celotno prvenstvo igrali zelo dobro, napake, ki so jih napravili na zadnjih srečanjih, pa so posledice utrujenosti od dolge in naporne sezone, nekateri so omagali tudi psihično. Ne gre jim zameriti, sploh če pogledam na pretekli dve sezoni, ko smo se morali boriti za obstanek v tej močni skupini. Dobre rezultate smo dosegli z drugačnim pristopom na treningih in marljivim delom vseh v klubu. Da v Šoštanjskem klubu res delajo dobro, pričajo rezultati druge ekipe, ki nastopa v območni tekmovalni skupnosti (OTS). V tej ligi je letos nastopilo le 8 ekip. Šoštanjčani so osvojili drugo mesto z enakim številom točk kot prvo uvrščena ekipa Kom-cel - energija. Ker zmagovalna ekipa ne želi igrati v kvalifikacijah za popolnitev tretje državne lige, so priložnost dobili Šoštanjčani. Kvalifikacijski turnir bo na začetku maja. Streljanje Dosegali norme za državno prvenstvo Velenje - Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje je organiziralo področno strelsko prvenstvo za invalide. Tekmovanja se je udeležilo 62 tekmovalcev v treh različnih kategorijah invalidnosti. V kategoriji SH1 je zmagal s serijsko zračno in standardno puško Uroš Kne-ževič s 335 in 351 krogi iz Litije, v kategoriji SH2 s serijsko zračno puško 1. Bojan Lesnika 359; 2. Rafael Rednak 351; 3. Jože Orlačnik 344, vsi trije MDI Velenje. V ženski konkurenci je zmagala Doroteja Kunst 354 MDI Velenje; 2. Ana Mohor 340 MDI, Litija. V nacionalni kategoriji moški je zmagal Franjo Žučko 354, Velenje; 2. Leon Perman 324, Žalec; 3. Henrik Str-nad 317, Ravne na Koroškem. V ženski konkurenci 1. Marina Sušec 344, Velenje; 2. Mihaela Sušec 339, Slo- venj Gradec; 3. Lilijana Brodej 338, Slovenj Gradec. V konkurenci streljanja s pištolo je zmagal Nenad Vignje-vič iz Laškega s 560 krogi. Vsi ti tekmovalci so izpolnili norme za nastop na državnem invalidskem prvenstvu. a Franjo Žučko, foto: D. Kremžar Atletika Prvenstvo Slovenije v krosu Velenje - V soboto, 14. 3., je AK Velenje organiziral prvenstvo Slovenije v krosu. Vreme je bilo prijazno organizatorju in tekmovalcem. Poseben čar tekmovanju je dala tudi prelepa proga, speljana po peščenih poteh okoli Škalskega jezera.Tekmo-valci AK Velenje so bili odlični, tako v posameznih uvrstitvah kot tudi v končni ekipni razvrstitvi. Ekipa je namreč osvojila odlično drugo mesto v Sloveniji. Posamezniki, ki so osvojili državna odličja, so bili: 1. Sebastjan Turinek, pionirji U12; 3. Manca Cesar, pionirke U12; 1. Tina Česnik, ml. mladinke; 3. Jernej Šemrov, ml. člani; 2. Jan Breznik, člani. V Pragi solidno Praga - Velenjski atletinji Nina Djordjevič in Maja Mihalinec sta solidno zastopali barve Slovenije in Atletskega kluba Velenje na EP v dvorani v Pragi. Nina Djordjevič je v skoku v daljino s 630 cm pristala na 13. mestu in žal zgrešila finale. Maja Mihalinec pa si je z odličnim tekom na 60 m v kvalifikacijah s časom 7,26 sek. pritekla polfinale. Za finale je bilo treba teči še hitreje, kar pa ji tokrat ni uspelo. Judo Mednarodni judo pokal V soboto je na Ravnah na Koroškem potekal zdaj že tradicionalni 5. pokal Guštanj-Ravne na Koroškem. Na turnir prihaja vsako leto več tekmovalcev iz različnih držav. Tokrat se je zbralo več kot 300 tekmovalcev iz desetih evropskih držav. Na turnirje takšne kakovosti prihajajo le najboljši tekmovalci. Tudi velenjski judoisti niso manjkali. Tokrat je svoje znanje in srečo preizkusilo 11 tekmovalcev iz JK Velenje. Dopoldan so tekmovali najmlajši v starostni skupini mlajših dečkov in deklic U12. Med Velenjčani se je najbolje odrezal Rok Medved, ki je suvereno premagal Italijana, Hrvata in še enega Slovenca in osvojil prvo mesto. Njegov brat Tjaž Medved je z odličnimi borbami osvojil tretje mesto. Izkazal pa se je tudi Vid Pušnik s petim mestom. V popoldanskem delu so se pomerili tekmovalci v kategorijah U14 in U16. Prevladovali so tekmovalci iz tujih klubov, zlasti iz Ukrajine in Srbije. Kljub temu so se tudi naši vmešali v boj za medalje. Najboljša sta bila Tarik Pašagic in Urban Kuhar, ki sta osvojila tretje mesto. Blizu so bili vsi ostali: Jelaš, Laznik, Tepej, Hostič, Štober in Marič, ki so ostali le korak ali dva od boja za medalje. Zaradi velikega obiska tekmovalcev iz tujine so bile na Ravnah organizirane še dvodnevne priprave, ki so se jih udeležili tudi člani JK Velenje. Šaleški študenti med najboljšimi v kerlingu Na prvem Državnem univerzitetnem prvenstvu v kerlingu, ki je prejšnji ponedeljek potekalo v ljubljanski ledeni dvorani Zalog, je nastopilo 14 ekip, posebej pa so se iz- kluba. Janž Krofel, Luka Jakop, Vid Hrovat in Jan Jevšovar so zastopali Univerzo v Mariboru. Ekipo Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje ŠCV VSŠ pro curling team, ki Kristina Borovnik, Jure Šajna, Primož Pergovnik, Ivan Razbornik in kapetan Žiga Kočevar. a tf kazali člani Šaleškega študentskega je dosegla 3. mesto, pa so sestavljali ■ ■ Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 24 Četrtek, 26. marca TV SPORED 26. marca 2015 Petek, 27. marca Sobota, 28. marca Nedelja, 29. marca Ponedeljek, 30. marca Torek, 31. marca Sreda, 1. aprila TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Turbulenca: Zeleno se splača! 11.55 Odprta knjiga, Susan Cain: Tihi 12.15 NaGlas! 12.30 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 V boju s časom (II.), 5/13 16.15 Točka preloma: Se v slovensko gospodarstvo vrača optimizem? 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Kakšni bodo materiali v prihodnosti 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Tinka in Žverca, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: 300 let Malega katekizma 00.25 Ugriznimo znanost, ponov. 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.30 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Maksipes Fik, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Tip in Top, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Infodrom 09.35 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 13.45 Glasnik, izob. odd. 14.20 Bleščica, odd. o modi 14.50 Živali v umetnosti, dok. odd. 15.45 Mostovi Hidak 16.15 Umet. Drsanje, sp, pari, posn. iz 17.50 ŠParinčegvhaaljcai: Danica Razpet 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Besa, slovenski film 21.45 Sodobna družina (III.), 20/24 22.10 Harry in Charles, 2/3 23.00 Avtomobilnost, ponov. 23.30 Točka, glasb. odd. 00.15 Zabavni kanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Ugriznimo znanost 12.00 Sveto in svet 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Kapitan Sabljezobi, 26/26 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 6/10 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Kaj je smešno in kaj žaljivo 00.20 Spolnost in občutljivost: Dunaj, 3/3 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.15 Skrivnostni urad: Skrivnostni diamanti, otr. ser. 07.25 Timotej hodi v šolo, ris. 07.50 Tabaluga, ris. nan. 08.15 Studio Kriškraš: Potegavščine 08.40 Bine, nan. 08.55 Male sive celice, kviz 09.40 V boju s časom (II.), 6/13 10.05 Infodrom 10.20 Kdo pa si ti?, 6/10 10.55 Izob. dokum. odd. 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.25 Komisar Rex (XII.), 10/12 15.15 Nekoč je bil ledenik, dok. film 15.50 Osmani proti kristjanom, 1/3 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 V dolini smrti, am. film 23.30 Poročila, vreme, šport 00.05 Scott in Bailey, 1/8 00.55 Ozare, ponov. 01.00 Dnevnik, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal G2.2S Infokanal TV SLO T TV S"-® T G7.BG Najboljše jutro 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Pri slonovih, ris. 07.30 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Maksipes Fik, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Tip in Top, ris. 08.05 Vetrnica: Nogomet 08.10 Bukvožer, otr. odd. 08.15 Aktivatorji, ponov. 08.25 Infodrom, ponov. 08.35 Moja soba: Žiga - nogometaš 09.40 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.05 Točka, glasb. odd. 14.25 Slovenci v Italiji 14.55 400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja 15.45 Leonardo: Kako razmišlja genij 17.25 Avtomobilnost 17.55 Migaj raje z nami 18.25 Umet. drsanje, sp, plesni pari, posn. 20.15 Nogome, kvalif. za EP 2016: Slovenija - San marino, prenos iz Ljubljane 23.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016: vrhunci kola 23.30 Čistilci čevljev, ital. film 01.00 Točka,glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal POP TV pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Princeska Lili, ris. 07.25 Lupdidu, ris. 07.40 Doktor Glavca, ris. 07.50 Knjiga čarovnij, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Morske deklice - H20, avstr. nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Moje srce je tvoje, nan. 09.55 Moje srce je tvoje, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Zaljubljen do ušes, nan. .10 Tv prodaja 12 12.25 Dubrovniška zora, nan. 13.25 Lepo je biti sosed, nan. 14.25 Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.05 Plemenita kri, am. film 22.55 24urzvečer 23.25 Na kraju zločina, am. nan. 00.20 Hiša iz kart, am. nan. 01.20 Dexter, am. nan. 02.15 24ur zvečer 02.45 Zvoki noči GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS 11.BS 12.GG 12.1S 12.2G 17.SS 1B.GG 1B.4G 1B.SS 19.1G 19.2S 19.BG 19.SS 2G.GG 21.1S 21.2G 21.SG 2B.2G 2B.2S 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Princeska Lili, ris. 07.25 Lupdidu, ris. 07.40 Doktor Glavca, ris. 07.50 Knjiga čarovnij, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Morske deklice - H20, avst. nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Moje srce je tvoje, nan. 09.55 Moje srce je tvoje, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Zaljubljen do ušes, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Dubrovniška zora, nan. 13.25 Lepo je biti sosed, nan. 14.25 Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 007 - Umri kdaj drugič, am. film 22.30 24ur zvečer 23.00 Koma, am. film 23.15 Eurojackpot 23.20 Koma, nad. filma 00.30 Koma, nad. filma 02.05 24urzvečer 02.35 Zvoki noči © Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn, glasbena oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Prodajno Tv okno Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: Poskočni muzikanti, ans. Koroški kvintet Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: Poskočni muzikanti, ans. Koroški kvintet 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: O rejništvu 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (5) 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 07.30 Najboljše jutro 09.55 Formula 1, velika nagrada Malezije, kvalif., prenos iz Kuala Lumpurja 11.15 Med valovi 11.40 Polnočni klub: Kaj je smešno in kaj žaljivo 12.50 City folk: Atene 13.25 Umet. drsanje, sp, moški, posn. iz Šanghaja 15.15 Alp. smuč., magazin 15.45 Umet. drsanje, sp, ženske, posn. iz Šanghaja 17.25 Rokomet, pokal Slovenija: polfinale (M), prenos iz Kopra 19.10 Košarka, dp, Union Olimpija - Krka, prenos iz Ljubljane 20.55 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nizozemska - Turčija, vključ. v prenos 22.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd. 23.05 Aritmični koncert - Noctiferia 00.35 Bleščica, oddaja o modi 01.05 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Mumu, ris. Kopalčki, ris. Glumpki, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Skrivnostni ranč, ris. Grozni Gašper, ris. B-Daman anime, ris. Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser. Rizzoli in Isles, am. nan. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov. Popolna tujca, ang. film Dobrodošli v Mooserpot, am. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Šušlja se..., am. film Prestopniki, am. film Zvoki noči G6.GG G7.GG G7.G1 G7.1G G7.2G G7.2S G7.4G G7.4S GB.GG GB.1G GB.2S GB.BS GB.4S G9.1G G9.2G G9.4S 1G.GG 1G.1S 1G.BG 11.2S 12.1S 12.BG 1S.1S 16.SS 1B.SS 19.GG 2G.GG 22.GG 2B.SS G2.4G © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti 10.00 Oglasi 10.05 Aktualno: O rejništvu 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Dotiki gora: Zimska pravljica na Peci in Grintovcu 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2284. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 2. del 21.20 Osebno dopolnilo delo 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Nanigugu, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Viki Vijak, ponov. 07.20 Žanov svet, ris. 07.25 Živalski čira čara, ris. 07.30 Svetovalka Hana, ris. 07.40 Zajček Belko, ris. 07.45 Vesela kmetija, ris. 07.50 Nuki in prijatelji, ris. 07.55 Olivija, ris. 08.05 Mucika, ris. 08.15 Čarli in Lola, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.40 Mala kraljična, ris. 08.50 Pujsek Bibi, ris. 09.00 Muk, ris. 09.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.15 Peter Zajec, ris. 09.25 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 09.50 Tinka in Žverca, ris. 09.55 Tabaluga, ris. nan. 10.20 Danov Dinosvet, 21/26 10.50 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 15.20 Mama, rad te imam, latvijski film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Mucika, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (II.), 1/6 21.00 Intervju, prof. dr. Božidar Jezernik 21.50 Vodni krog spodnje Save, ekološka potopisna odd. 22.20 Poročila, vreme, šport 22.45 Oblast (I.), 7/10 23.45 Slovenski magazin 00.10 Dnevnik, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal TV SLO T 07.45 Glasbena matineja, mladinski pevski zbor rtv Slovenija in solisti 08.50 Formula 1, velika nagrada Malezije, prenos 10.50 Rad igram nogomet 11.20 Migaj raje z nami 12.15 Avtomobilnost, ponov. 13.10 Umet. drsanje, sp, revija, posn. iz Šanghaja 15.10 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd. 15.40 Odbojka, liga prvakov, finale, prenos iz Berlina 17.25 Rokomet, pokal Slovenije, finale (M), prenos iz Kopra 19.10 Odbojka, liga prvakov, finale, posn. iz Berlina 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Portugalska - Srbija, prenos 22.35 Umori na podeželju, 6/6 00.05 Aritmični koncert, Noctiferia, ponov. 01.40 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Mumu, ris. Kopalčki, ris. Glumpki, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. B-Daman anime, ris. Hitri prstki, ang. ser. Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser. Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser. Rizzoli in Isles, nan. Tv prodaja Popolna poroka Popolni načrt, kanad. film Ramona in Beezus, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Nasmeh Mona Lise, am. film Usodna privlačnost, am. film Zvoki noči G6.GG G7.GG G7.G1 G7.1G G7.2G G7.2S G7.4G G7.4S GB.GG GB.1G GB.2S GB.BS GB.4S G9.1G G9.BS G9.SS 1G.1G 11.GS 11.BS 12.2S 12.4G 14.4G 16.2S 1B.2G 1B.SS 19.GG 2G.GG 22.4G G1.GG GB.1S © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2283. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2284. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Ministrski stol: Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve 11.40 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Curling 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Ustvarjalne Iskrice (110), Mavrični poletavček 19.15 Pop Corn 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Naj viža: Poskočni muzikanti, ans. Koroški kvintet 21.35 Napovedujemo 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (5) 00.20 Videostrani, obvestila 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.0 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Obzorja duha: Od trpljenja do vstajenja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Maks in Rubi, ris. 15.50 Studio Kriškraš, ponov. 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe 23.35 Slovenska jazz scena 00.15 Duhovni utrip 00.30 Dnevnik, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov Kruher 07.40 Maksipes Fik, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Tip in Top, ris. 08.05 Profesor Pustolovec, poučna odd. 08.25 Zgodbe iz školjke 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.15 Projekt Na deželi: Medved naš vsakdanji in Oživljanje mlinov na Kolpi in belokranjskih steljnikov, 5/8 13.45 Vikend paket 14.55 Prava ideja! 15.25 O živalih in ljudeh, svet. odd. 15.50 Dober dan, Koroška 16.25 To bo moj poklic: Inženir mehatronike, mehatronik, tehnik, 7/30 17.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 17.30 Nogomet, prijat. Tekma, Katar - Slovenija, prenos iz Dohe 20.05 Dediščina Evrope: Človek, ki se smeje, franc. film 21.40 Pohlep: Sodni dan, 4/4 23.05 Nočni pogovori, am. film 00.50 Odprta knjiga: Jean Claude Carriere: Krhkost, glasb. odd. 01.10 Točka, glasb. odd. 02.00 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Nasmeh Mona Lise, am. film Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Dnevnik Bridget Jones, ang. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Hiša iz kart, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer Zvoki noči G6.GG G7.GG G7.1G G7.BS GB.GG GB.1S GB.SS G9.SS 1G.1G 11.GS 11.2G 12.1S 12.BG 15.GG 16.GG 17.GG 17.2G 1B.GG 1B.SS 19.GG 2G.GG 21.GG 22.SG 2B.2G GG.1S G1.1S G2.1S G2.4S © G6.GS G6.SS G7.GG G7.GB GB.GG GB.GB G9.GG G9.GB 1G.GG 1G.GB 1G.2G 11.GS 11.BG 12.2S 1B.GG 1B.BG 14.2G 14.4G 1S.GG 1S.1G 1S.4S 1S.SS 16.1G 16.4S 17.GG 17.BG 17.SS 1B.GG 1B.1G 1B.2S 1B.SG 19.GG 2G.GG 21.GG 22.GG 2B.GS 2B.BS G2.1G G2.BS GB.BG GB.SG Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhovni utrip Na obisku Prava ideja! Poročila, vreme, šport Studio city, ponov. Kaj govoriš?=So vakeres? Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov. Bine: Taborniki Podoba podobe Eko utrinki: Energetsko upravljanje objektov Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd. Novice Infodrom Olivija, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 7/10 Vizija, portret skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta Odmevi, vreme, šport Globus, ponov. Pričevalci: Franc Možina Posebna ponudba Dnevnik, jionov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Maksipes Fik, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Tip in Top, ris. 08.05 Studio Kriškraš: Potegavščine 08.30 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Točka, glasb. odd. 13.55 Slovenski pozdrav, zab. odd. 15.15 Na vrtu 15.40 City folk: Amsterdam 16.20 Mostovi Hidak 16.45 Ne se hecat' 18.10 Osmani proti kristjanom - bitka za Sredozemlje, 1/3 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Melanholija, danski film 23.30 Glasbeni večer 01.10 Točka, glasb. odd. 02.05 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lupdidu, ris. 07.10 Princeska Lili, ris. 07.25 Chuck in prijatelji, ris. 07.45 Knjiga čarovnij, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan. 09.05 Moje srce je tvoje, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Epilog, ponov. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Mentalist, nan. 22.05 24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina, am. nan. 23.30 Hiša iz kart, am. nan. 00.35 Dexter, am. nan. 01.35 24ur, ponov. 02.05 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2284. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Komunalni inženir 18.30 Videospot dneva 18.35 Prodajno TV okno 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Anita Koleša, poslanka SMC v Državnem zboru 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 2. del 21.55 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Posebna ponudba 12.05 Vizija, portret skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju, prof. dr. Božidar Jezernik 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.20 Minuta v muzeju 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zajčja luknja, am. film 21.35 Oči, a lahko jaz šofiram?, slovenski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Maksipes Fik, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Tip in Top, ris. 08.05 Bine: Taborniki 08.20 Skrivnostni urad 08.30 Zgodbe iz školjke 08.40 Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s plodovi 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 13.30 Razred zase: Matematika 14.05 Točno popoldne 15.05 Z vrta na mizo 15.25 Alpe, Donava, Jadran 15.55 Rad igram nogomet 16.30 To bo moj poklic: Zobozdravstveni tehnik, zobozdravnik, 8/30 17.00 Mostovi Hidak 17.35 Slovenci po svetu, dok. odd. 18.05 Dosje: Operacija Mercator 19.00 Točka, glasb. odd. 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Košarka, dp, Zlatorog - Union Olimpija, prenos iz Laškega 21.45 Športni izziv 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.50 Monty Python, ponov. 00.20 Točka, glasb. odd. 01.10 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lupdidu, ris. 07.10 Princeska Lili, ris. 07.25 Chuck in prijatelji, ris. 07.45 Knjiga čarovnij, ris. 08.10 Tv prodaja 08.30 Moje srce je tvoje, nan. 09.05 Moje srce je tvoje, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.45 Preverjeno 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.30 Gasilci v Chicagu, nan. 22.25 24ur zvečer 22.55 Na kraju zločina, nan. 23.50 Hiša iz kart, nan. 00.50 Dexter, am. nan. 01.50 24ur, ponov. 02.20 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Poslanska pisarna: Anita Koleša, poslanka SMC v državnem zboru 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čiv čiv čiv 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2285. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Pregled trenutnega dogajanja na operaciji "Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini" 20.55 Dotiki gora: Zimska pravljica na Peci in Grintovcu 21.15 Skrbimo za zdravje: Multipla skleroza 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila © GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS 1G.SS 11.GG 11.1G 11.2S 11.SG 11.SS 12.1S 17.SS 1B.GG 1B.2G 1B.4G 1B.SS 19.1G 19.2S 19.BG 19.SS 2G.GG 21.GG 21.GS 22.GS 2B.BS 2B.4G Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2285. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Pregled trenutnega dogajanja na operaciji "Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini" Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (112), Velikonočni zajček Otroški in mladinski program Prodajno TV okno Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku pri.... Zvonetu Čebulu Regionalne novice Pop Corn: Okttober Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 19 26. marca 2015 ««WAS modroBELA kronika 25 KNJIŽNI kotiček VIDMAR, JANJA: Prijatelja ml - mladina / C-S - Slikanice Zbirka malih slikanic pred mlade bralce pričara ljudstva, ki so drugačna od nas. Narava včasih ni tako prijazna in ljudje so se ji morali prilagoditi, če so hoteli preživeti. Janja Vidmar nam je že približala Tuare-ge, ki živijo v puščavi, v napovedani knjižici pa nam bo predstavila Maori z novozelandskih otokov. Z nami pa je deček Amagug iz ljudstva Inuit, kot sebe imenujejo Eskimi. Narava je na skrajnem severu zemeljske poloble neizprosna in zato so vrednote, ki največ veljajo tam še dosti bolj žive. Brez prijateljev bi bilo življenje težje in Amagug najde prijatelja volka, s katerim delita tako dobro kot slabo. JONASSON, JONAS: Analfabetka, ki je obvladala računstvo od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Švedski novinar in pisatelj Jonas Jonasson se po izjemno odmevnem romanu Stole-tnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, predstavlja z novim zabavnim romanom, ki je začinjen s specifičnim skandinavskim humorjem. Štirinajstletna Nombeko je bistra črnska deklica v Južnoafriški republiki, ki preživlja sebe in svojo zasvojeno mamo s praznjenjem stranišč in se ob štetju izpraznjenih veder nauči računati. Kmalu napre- duje v šefico odreda in naleti na perverznega Tahbuja, ki jo nauči brati. Z njegovo smrtjo pride tudi do ogromnega premoženja v diamantih in se odpravi na dolgo pot do pretorijske narodne knjižnice. Do tja sicer nikoli ne pride, saj jo med potjo zbi-je pijani belec, kateremu mora služiti sedem let. Možak pa je bil vodja jedrskega programa in milo rečeno, ni slovel po svoji bistrosti. Zato ga Nombeko, ki predela vse njegovo knjižnico, rešuje z drobnimi namigi. Tu izdelajo šest atomskih bomb in po pomoti še eno povrhu. In prav to bombo so zopet po pomoti njene tri zmedene kitajske prijateljice namesto suhega antilo-pjega mesa poslale za Nombeko na Švedsko. Od tu naprej ima ves čas za petami dva izraelska tajna agenta, ki se je želita znebiti in priti do bombe. To je pa le nekaj zanimivih prigod. Nombeko še prijateljuje dvojčkoma Holgerjema, svetuje južnoafriškemu predsedniku, prijateljuje s kitajskim predsednikom in rešuje svet s švedskim predsednikom in kraljem. Avtor se skratka s črnim humorjem posmehuje sodobnim zablodam in neumnostim in kot namig - skoraj nekoliko spominja na finskega Arta Paasilinno. KALIŠNIK, VARJA: Bela v ljubezni od - Odrasli / 159.9 - Psihologija Kaj je ljubezen? Ali pomeni to »imeti ljubezen« ali pa »biti ljubezen«? Varja Kali-šnik nam preko svoje izpovedi dopoveduje, kako se moramo zazreti vase, najprej spoznati sebe in šele nato bomo našli Ljubezen. Nekomu pustiti, da je takšen kot je in ga ne želeti spreminjati, je umetnost, ki se ne zgodi sama od sebe, ampak se je za to treba potruditi. Že Einstein je trdil, da ne moremo rešiti problema z isto stopnjo logike, s katero smo ga ustvarili. Za to je potrebno več. Potrebno je gojiti, ohranjati, plemenititi in večati ljubezen. Spoznati moramo, da nisva s partnerjem le par, ampak sva dva posameznika, »ki imava srečo in dar, da si življenje deliva. Trajala bo tako dolgo, kolikor časa jo bova gojila in prispevala vsak svoj delež.« GRUNBERG ARNON Y.: Tirza 821-311.2 - Družbeni romani Arnon Grunberg je eden izmed najbolj poznanih in cenjenih nizozemskih pisateljev in dobitnik vrste literarnih priznanj. Roman Tirza pa velja za enega njegovih najbolj dovršenih del, po njem pa je bil posnet tudi film, ki je prav tako požel kup priznanj. V svojih romanih brez sramu vpleta svoje življenje in ne prizanaša z izgubami in razočaranji. Jörgen Hofmeester se približuje šestdesetim letom, njegovo življenje pa postaja vse prej kot brezskrbno. Najprej izgubi službo, ženo, starejša hči zaživi po svoje, ostane pa mu le še najmlajša Tirza, okoli katere se vrti njegovo življenje. Očetova ljubezen pa začne Tirzo dušiti. Spopada se za anoreksi-jo, po maturi pa odloči s svojim fantom odpotovati v Afriko. Po veliki zabavi, ki jo oče priredi Tirzi v slovo, ju oče odpelje na letalo in ker se štirinajst dni ne javi, se odpravi za njo v Namibijo. Tu sreča prostitutko Kiro, deklico osmih let, ki ga ne pusti izginiti v puščavi, ki ga spremlja in zapelje, na neki način pa mu nadomesti njegovo ljubljeno Tirzo - vsaj dokler se ne vrne nazaj domov. MYSS, CAROLINE: Arhetipi od - Odrasli / 159 9 - Psihologija Marsikdo izmed nas se niti ne zaveda, kaj vse se skriva v našem značaju. Težko je ugotoviti, kdo pravzaprav smo, kaj se skriva v naši podzavesti in kakšne so naše notranje moči, ki jih še nismo odkrili. Arhetipi so nekakšni vzorci obnašanja, ki se v naši družbi najpogosteje pojavljajo. Seveda pa moramo upoštevati dejstvo, da nihče ni popoln posnetek katerega izmed vzorcev. K sreči smo vsak zase edinstveni in neponovljivi, z vzorci pa si lahko pomagamo, da razvijemo svoje edinstvene lastnosti. V Arhetipih nam Myss Caroline predstavi osnovnih deset vzorcev, ki se najpogosteje pojavljajo med današnjimi ženskami. Z ugotovitvijo, kateremu arhetipu se najbolj približujete, nam namiguje, kako se izogniti slabostim naše osebnosti in seveda kako razviti svoje pozitivne strani. Najti namen, zaradi katerega smo se rodili, je namreč bistvo našega obstoja. »Nikoli ni bilo mišljeno, da bi bilo življenje predvidljivo. Mišljeno je, da ga živimo prav do konca« in naredimo nekaj tako zase, kot tudi za ljudi okoli nas ter da se približamo polnosti življenja. Knjiga je sicer pisana za ženske, a je vsakemu arhetipu dodana tudi moška različica, tako da je uporabna tako za ženske kot tudi za moške. a DS CITY CENTER Celje • Četrtek, 26.3., 14.00-19.00 Bio-tržnica • Petek, 27. 3., 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 29.3. 11.00 raziskovalno nedeljsko popoldne - igre in eksperimenti • 13.00 Lutkovna predstava: Cirkus v izvedbi Gledališča Bičikleta • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 26. marec 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Kitarskega orkestra z gosti 20.30 Max klub Hibrid Duet: Zlatko Kaučič & Milko Lazar (Max Klub jazz festival - 5. koncert) Petek, 27. marec 17.00 Gasilski dom Skale Velikonočne delavnice 17.00 Mladinski hotel Velenje Podjetniški vikend 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Koncert študentov harmonike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija SLG Celje Vorkšop na Moljera (Zeleni abonma in izven) 21.00 eMCe plac Stand up večer Sobota, 28. marec 6.00 7.00 8.00 8.00 10.00 10.30 18.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Porezen Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Staničev pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Po mejah KS Konovo Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom Velikonočni običaji Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Maroko Dom kulture Velenje, mala dvorana Tika taka, koncert Mojce in Kaličopka (Prvi koraki v svet kulture) Vila Bianca Naj prostovoljec MO Velenje 2014 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2015, območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Koncert Uroš Peric' & Bluenote quartett (Abonma POPV in izven) 21.00 eMCe plac Ribno night Nedelja, 29. marec 17.00 KAC, Efenkova 61 Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Enodejanka Nočni portir (Abonma NGP in izven) 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2015, območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline Ponedeljek, 30. marec 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Bianca Moje videnje, odprtje razstave krožka UNI3 Perspektiva 00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 00 Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Potujemo v Cile 30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert: Miloš Mlejnik, violončelo in Erwin Kropfitsch, klavir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: športnakomična drama Postali bomo prvaki sveta Torek, 31. marec 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 19.19 Knjižnica Velenje Literarni večer tujih jezikov Sreda, 1. april 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Cičarija, Irenin izlet 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica: Velika noč 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Irene Jarc Piramide po svetu in v dolini bosanskih piramid v Visokem ŠOŠTANJ Četrtek, 26. marca 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Steve Smallman: Dinka Tinka se zgubi | Pripoveduje Andreja Kolenc) 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom Petek, 27. marca 18.00 Kulturni dom Šoštanj Osrednja prireditev, ob 10. obletnici NZ Smrekovec Nedelja, 29. marec 10.00 Kulturni dom Šoštanj Mojčin lepio svet 2: Vsi tako drugačni - muzikal za otroke od 2. do 10. leta starosti Torek, 31. marca 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje, Urška Sotler: Indonezija, speči vulkan Južne Azije ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 26. marec 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Hiša mladih - družabni prostor v pritličju Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates Sobota, 28. marec 10.00 Kulturni dom Gorenje Delavnice-izdelava snopov 19.30 Kulturni dom Gledališka predstava mladih ustvarjalcev Gledališča Hiše kulture Celje s predstavo Služkinji Nedelja, 29. marec 10.00 MC Šmartno ob Paki - Pod kozolcem Srečanje motoristov - zbor 13.00 MC Šmartno ob Paki - Pod kozolcem Blagoslov motorjev in zbranih 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Ponovitev gledališke igre Poročil se bom s svojo ženo (gledališka skupina KD Gorenje) Ponedeljek, 30. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba Torek, 31. marec 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga Sreda, 1. april 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin 19.00 Dvorana Marof Zvočna kopel z gongi Lunine mene 27 • marca, ob 8:43, prvi krajec Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava V nedeljo, 29. marca, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Cirkus v izvedbi Gledališča Bičikleta, predstava bo na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke. KINO spored BACEK JON FILM Shaun the Sheep (VB, Francija) Animirana pustolovščina za najmlajše brez dialogov, 85 minut Režija: Mark Burton, Richard Goleszowski Petek, 27. 3., ob 18.00 Nedelja, 29. 3., ob 16.00 - otroška matineja TRILOGIJA RAZCEPLJENI: NEUPOGLJIVI Insurgent (ZDA) ZF triler, romantična avantura, 119 minut Režija: Robert Schwentke Igrajo: Shailene Woodley, Theo James, Ansel Elgort, Miles Teller, Naomi Watts, Maggie Q, Kate Winslet, Jai Courtney, Zoe Kravitz, Ray Stevenson, Octavia Spencer, Suki Waterhouse idr. Petek, 27. 3., ob 21.30 Sobota, 28. 3., ob 20.30 Ponedeljek, 30. 3., ob 17.30 SOSEDOV FANT The Boy Next Door (ZDA) Triler, 91 minut Režija: Rob Cohen Igrajo: Jennifer Lopez, Ryan Guzman, Kristin Chenoweth, John Corbett, Bailey Chase, Ian Nelson idr. Petek, 27. 3., ob 19.45 Nedelja, 29. 3., ob 18.00 PLES Z MARIJO Dancing with Maria (Argentina, Italija, Slovenija) Dokumentarni film, 72 minut Režija: Ivan Gergolet Nastopajo: Maria Fux, Martina Serban, Maria Jose Vexenat, Marcos Ruiz, Macarena Battista idr. Petek, 27. 3., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 28. 3., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 29. 3., ob 19.00 - mala dvor. EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD 2 The Second Best Exotic Marigold Hotel (VB, ZDA) Komična drama, 122 minut Režija: John Madden Igrajo: Judi Dench, Tom Wilkinson, Maggie Smith, Bill Nighy, Richard Gere idr. Sobota, 28. 3., ob 18.00 Nedelja, 29. 3., ob 20.00 POSTALI BOMO PRVAKI SVETA Bicemo prvaci sveta (Srbija, Hrvaška, Slovenija, BIH, Makedonija) Sportna komična drama, 124 minut Režija: Darko Bajic Igrajo: Strahinja Blažic, Miloš Bikovic, Aleksandar Radojičic, Marko Janketic, Leon Lučev, Sergej Trifunovic, Iva Babic', Nebojša Dugalic, Stefan Kapičic, Jure He-nigman, Radovan Vujovic, Toni Mihajlo-vski, John Savage idr. Ponedeljek, 30. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče Muzej Velenje v znamenju prostovoljstva Letos se bodo velenjski muzealci prvič priključili projektu Dan za spremembe, ki ga v soboto, 28. marca, pripravlja Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva. Dnevu za spremembe so se pridružili s tako imenovano Akcijo prijateljstva. Na obisk v muzej so povabili stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje in Centra starejših Zimzelen iz Topolšice, ki si bodo lahko ob strokovnem vodstvu brezplačno ogledali muzejske in galerijske razstave na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Beseda bo seveda v veliki meri tekla ravno o solidarnosti in prostovoljskem delu ter drugih vrednotah, ki so močno zaznamovale rast in razvoj najmlajšega slovenskega mesta ter so del rudarske tradicije, ki je v Velenju še vedno močno prisotna. a Petkovnikov Oživljeni les Šoštanj - Danes, v četrtek, 26. marca, bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo domačina Gregorja Petkovnika z naslovom Oživljeni les. Z motorno žago in fleksom kot glavnima ustvarjalnima orodjema oblikuje podobe iz živalskega sveta in sveta narave, ki mu je blizu. Začel je pred približno dvema desetletjema kot popoln samouk. Doslej je priložnostno razstavljal v Mozirskem gaju in Gaberkah, razstava v Mestni galeriji v Šoštanju pa bo njegova prva večja samostojna razstava. a mkp me narocni ««Was Za naročnike rln 8 številk 7astnni! Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. v Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 26. marca 2015 STIKI- POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI BOROV rezan les (50 mm) in smrekov rezan les (2,5 mm in 2,2 mm) prodam. Tel.: 03 5881 846 SENO v refuzi prodam. Gsm: 051 457 712 TRI nakladalke otave prodam. Okolica Šoštanja. Gsm: 031 805 549 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. SADIKE vrtnic in ciprese ghuja sma- mali OGLASI ragd od 60 do 250 cm, domača vzgoja, prodam. Dolinšek gsm: 041 354 575 ODDAM V CENTRU Šoštanja oddam stanovanjsko hišo primerno za delavce. Gsm: 031 387 207 ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 29. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 KUPIM telička starega do 14 dni. Gsm: 031 398 506 KRAVO dojiljo prodam. Gsm: 041 970 577 JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo, ovce z mladiči in breje ovce prodam. Tel.: 03 5881 846 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 896 475 BURSKO kozo (staro 3 leta) za zakol ali nadaljnjo rejo prodam za 60,00 evrov. Tel.: 03 5871 586 PUJSKE, domače reje, težke od 25 kg dalje, prodam. Možna dostava. Gsm: 051 387 625 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. RAZNO KOSILNICO BCS 622 s sedežem, traktorsko vitlo za Maisi traktor in puhalnik Tajfun z motorjem prodam. Tel.: 03 5881 846 £ VEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si • prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba In šolanje habit nepremičnine Hablt, d.o.o. Koroško 48, %tenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 2- sobno stanovanje na Koroški cesti v Velenju, 64 m2, adaptirano 2006, 2/5 nad., vredno ogleda. ER C(35-60 kWh/m2a. Cena 68.000 evr. 3-sobno stanovanje v Velenju, Goriška, 87 m2, zgrajeno 1981, 5/5 nad. Ugodna cena, stanovanje je vseljivo takoj. ER (150-210 kWh/m2a). Cena 69.000 evr. ope^es? GOZDARSKI V!TL! GOZDARSKE KLEŠČE CEPlLNlKl .DRV KROŽNE' ŽAGE DRV 107.8 več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Raçlio velenje Vljudno vabljeni na Spomladanski sejem v Komendi v času od 27.3. do 29.3.2015. E: trgovinarauniforest.si www.uniforest.si ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. marca do 22. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO/m3 zraka 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Zgodilo se je... od 27. 3. do 2. 4. - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl dr. Karel Versto-všek; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne go- spodinjske opreme Gorenje Velenje; Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so partizani napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslan- Dr. Karel Verstovšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; - v prvih dneh aprila leta 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27.341, Šoštanj 2.946, Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev; - 1. aprila 1993 se je v Velenju začelo drugo srečanje gimnazijcev Slovenije; na Gimnazijadi, ki jo je že drugič organiziralo velenjsko gimnazijsko Kultur-no-umetniško društvo Ivana Cankarja, se je v treh dneh zvrstilo 32 kulturnih prireditev; - 2. aprila 1913 se je v Št. Ruper-tu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lo-kovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli udarniško urejevati velenjski Sončni park; - 2. aprila 1996 je velenjska skupina Šank Rock izdala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki so jo posneli decembra leta 1995 v New Yorku. Damijan Kljajič HOROSKOP T Ö Oven od 21. marca do 20. aprila Naslednji dnevi za vas še vedno ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Od prijateljev, sodelavcev, do domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj pomembnega ni izšlo tako kotste si želeli. Se huje boto, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Poraznikoli ni prijeten, boste pa ob njem nekaj ljudi, vpletenih vzadevo,videliv povsem novi luči.Clm prej pozabite in pojdite naprej. Z dvignjeno glavo. Nova priložnost bo tukaj še pred prihodom poletja. Zdravje? Še bo občutljivo, zato pazite nase. Partner vam bo pomagal, da prebrodite težave, a prava opora tokrat ne bo. Ker veste, da ima tudi svoje skrbi, mu ne boste zamerili. Želeli pa si boste, da bi bilo med vama drugače. Bolj iskreno. Bik od 21. aprila do 21. maja Precej divje ste živeli zadnje tedne, kar vas je utrudilo. Življenje se bo v teh dneh spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste res vsak dan bolj prepričani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, ali si to res želite. Morda je vaša želja po bivšem partnerju tako močna le zato, ker bežite od resničnosti. Ta pa bo vsak dan bolj kruta. Morali boste spremeniti način razmišljanja in opraviti večjo spremembo življenjskega sloga. In to čisto resno. Doma vas bodo imeli počasi zadosti, zato se ne čudite, če vas ne bodo več podpirali. Pazite na grlo, občutljivo bo. Tudi finančno področje bo vredno vašega razmisleka. Denarnica je vse bolj tanka. Dvojčka od 22. maja do 21. junija V teh dneh boste srečni kot že dolgo ne. Vsak dan bolje se boste počutili. Končno je za vami precej razburljivo obdobje, ki vas je skoraj izčrpalo. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja In navdušenja, ko bo pot krenila navzgor. To vas bovečkot osrečilo. Pozabili boste na vse napore inzačeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. V tem mesecu vam bo seveda časa zmanjkalo, saj je do konca marca le še nekaj dni, pripravite pa lahko teren, da boste v letošnjo pomlad stopili veliko bolj optimistični. Zdravje bo dobro, kaj več pa ne. Ljubezen? Ne boste je deležni toliko, kot si želite, pomlad pa bo okrepila željo po drobnih nežnostih. Ï np W Rak od 22. junija do 22. julija Rekli si boste, da je pač prišla pomlad, kar naj vas letos ne bi posebej vznemirjalo. A le, ker ste se tako odločili. Tudi zato, ker veste, da boste v naslednjih dneh in tednih imeli prevečdela,za zabavo pa vam bo časa krepko primanjkovalo. Niste jih tako željni kot po navadi, ker ste jih v preteklih tednih imeli kar nekaj. Priznajte, da to že čutite na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti. A ne prej kot v nedeljo, ko se boste krepko zamislili nad tem, kar se vam dogaja v zadnjem času. Zvezde vam bodo naklonjene na finančnem področju, kjer lahko pričakujete vsaj majhne spremembe na bolje. Na poslovnem še vedno ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri. Kar se čustev tiče, pa boste srečni in pomirjeni. Imate, kar imajo le redki. Pozornega in ljubečega partnerja, ki je pripravljen za vas narediti prav vse. Trudil se bo tudi v naslednjih dneh, ko vi ne boste vedno prešerne volje. Lev od 23. julija do 23. avgusta Pričakujete nekaj razburljivih dni? Da, ne motite se. Dogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. In začeli resno popravljati grehe iz preteklosti. Ne bo lahko, kje pa. A ko boste enkrat začeli podirati ovire, bo vse steklo, kot je treba. Tudi, če boste ob tem tiho trpeli, je vredno, verjemite. Poleg tega nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tokrat boste šli do konca. Prepričani, da vam bo uspelo vsaj do konca aprila. Partner bo na vaši strani, zato vam bo še lažje. In pot do cilja se bo kar sama odprla. Nekaj težav bodo imeli kronični bolniki, vsi ostali pa boste zdravi, kot že dolgo ne. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Pomlad vam je prinesla kup skrbi. Vsaj nekaj krivde, za to, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, boste morali vzeti nase. Najprej boste seveda krivili vse okoli sebe, saj si boste spet zatiskali oči pred resnico. Priznajte, da ste ga polomili. Zaradi nestrpnosti, ki bo posledica strahu pred posledicami vaše napake, boste raztreseni in tečni. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, bo veliko lažje. In spet boste začutili notranji mir, a ne prej kot konec prihodnjega tedna. Prepirljivost pa vas do takrat še ne bo zapustila, zato pazite, da si ne nakopljete novih sovražnikov. Raje se oprite na prijatelje. Kar nekaj jih je, ki vam bodo pripravljeni pomagati. Na tiste, o katerih dvomite, pa tokrat raje pozabite. Zadeva je čisto preveč občutljiva. Partner vam v teh dneh ne bo v napoto, v oporo pa tudi ne. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Tisti, ki si boste v teh dneh privoščili odklop od vsakodnevnih skrbi in obveznosti, boste naredili prav. Prav to namreč potrebujete. Če ne bo šlo v teh dneh, si vsaj kratek oddih planirajte, čim prej. Vaše baterije so namreč nevarno prazne. Dobro veste, kaj se zgodi, če greste do konca svojih moči. Zbollte. In takrat se vam začnejo podirati tudi poslovni načrti. Letos jih imate veliko, več kot lani. Nekatere boste še lahko dali na stran, drugih ne. Ob koncu tedna boste veseli, ko boste srečali nekoga, ki ga imate iskreno radi. Srečanje ne bo naključno, ampak načrtovano. Ker je minilo že veliko časa, bo pogovor temeljit in prijeten. V njem pa boste izvedeli marsikaj, kar vam bo že kmalu koristilo. Sploh, ko boste prisiljeni nekoga od sorodnikov potisniti v kot. Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra V vašem življenju že nekaj časa ni miru. V naslednjih dneh pa bo še huje, celo divje. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to, kar se vam dogaja v službi, zelo naporno, zato se boste začeli umirjati. Enostavno se bostevzeliv roke In vsaj doma popolnoma odklopili. Tam vas bodo čakale čisto drugačne skrbi. Tudi ljubezenske. Partner se vam spet umika, vse manj kakovostnega časa preživita skupaj. Reševanje družinskih zapletov, ki jih bo kar nekaj, zagotovo ne sodi med stvari, ki bi krepile vajin odnos. Zato se potrudite tudi na tem področju. Kdaj ste bili nazadnje romantični? Partner se tega še spomni, a doživel tega iz vaše strani že dolgo ni. Dobro veste, da ni zahteven, zato stopite iz oklepa skrbi in poskrbite, da to pomlad oba spet začutita plamen, ki tli pod iskricami vajinega odnosa. Predragocen je, da bi ga zapravili zaradi vaših problemov. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Čeprav boste sprva o načrtu, ki ni vaš, ga boste pa verjetno morali sprejeti, imeli slab občutek, se ga boste lotili. Tudi zato, ker niste najbolj zaupljivi do novosti, ki to sploh niso več. A brez skrbi, tokrat se bo vse odlično izteklo. Bolje se sploh ne bi moglo. Naučili se boste, da jevčasih dobrosprejematl drugače misleče in Iz tega celo potegniti kakšno korist. Vaša potrpežljivost bo tokrat bogato nagrajena. Tudi na materialnem področju, kjer vam pravzaprav ne manjka kaj dosti, a se zavedate, da se to lahko hitro spremeni. Od viška glava pač nikoli ne boli. Poleg tega načrtujete prenovo doma, ki ne bo poceni. Ni vas strah stroškov, strah vas je mojstrov, ki jih boste morali spustiti v svoj dom. Dobro namreč veste, da bo projekt trajal dlje, kot obljubljajo. Vi pa imate nadvse radi mir. Sploh doma. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Pred vami je precej razburkan teden. Čeprav nikoli niste preveč marali načrtovanja prihodnosti, vam tokrat ne bo prizaneseno. Trenutno samo vi veste, zakaj je tako. Še najbližjim ne boste zaupali, kaj se dogaja. Pa ne zato, ker bi vas bilo strah, ampak zato, ker jihželite prijetno presenetiti, ko boste projekt izpeljali do konca. Ker vas dobro poznajo, bodo vseeno opazili, da nekaj počnete za njihovimi hrbti. Večina jih ne bo uganila, za kaj gre. Partnerja pa ne boste dolgo slepili, zato njemu le povejte, kaj se dogaja. Tudi zato, ker boste kmalu potrebovali njegovo pomoč. Sploh, ker boste letos tudi vi občutili spomladansko utrujenost. Zadela vas bo že ta konec tedna. Tako leni boste, da še sami sebe ne boste prepoznali. Ne imejte slabe vesti. Tu in tam si lahko to privoščite tudi vi. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se precej spreminjate. Veliko več časa kot sicer boste v teh zadnjih dneh marca preživeli izven doma. Vsako vabilo vam bo dobrodošlo in v teh dneh jih res ne bo manjkalo. Pa naj gre za rekreacijo ali zabavo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšnoživljenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bošele, kosi boste priznali, kaj si sploh želite, saj se nezadovoljstvo in tečnoba vlečeta že predolgo. Če boste bolj družabni, bo to dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. A to bo le prvi korak do večje sreče in miru, ki si ga spet želite čutiti v svoji duši. Res niste sami krivi, da se vam dogaja, kar se vam. Vseeno pa si vse preveč ženete k srcu. Tu pa lahko sami naredite največ, da to ne bo šlo tako daleč, da bi trpelo vaše zdravje. Ribi od 19. februarja do 20. marca Zadnje dni je bilo doma precej napeto. Dobro veste, da ste sami krivi, da je partner sumničav, saj mu prav z ničimer ne pokažete, da nima vzroka zato. Če boste še naprej le molčali in živeli mimo njega, vaju ne čaka nič kaj lep teden. Sploh, ker se bo partner tokrat odločil, da bo igral vašo igro In da se bo obnašal, kot daje čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim smernicam vajinega vsakdanjika, pa vam ne bo več vseeno. Že jutri boste ugotovili, da se lahko zgodi, da boste izgubili več kot ste si kdajkoli mislili. Predvsem pa se ne boste več mogli izgovarjati in sprenevedati. Tokrat se boste morali veliko bolj potruditi, če želite, da bi bilo med vama spet po starem. Denar, ki ga pričakujete, bo na vašem računu še pred iztekom marca. Finančne skrbi pa še ne bodo preteklost. Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 27 26. marca 2015 OBVESCEVALEC 27 DEŽURSTVA ČETRTEK, 26. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 27. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 28. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 29. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 30. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 31. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 1. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. in 29. 3. - Daša Buršič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Jure Petkovnik, Velenje, Šlandrova cesta 1, in Mojca Lesnika, Žalec, Griže 65. SMRTI Dolovic Marija, roj. 1930, Hrvaška, Novo selo, Rok Maršala Tita 141; Britovšek Matilda, roj. 1929, Topolšica, Topolšica 111; Gračner Marija, roj. 1936, Braslovče, Letuš 59 a; Svet Marija, roj. 1925, Žalec, Šempeter v Savinjski dolini, Tovarniška cesta 19; Zapušek Marija, roj. 1933, Šentjur, Podvine 19. Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Neža iz Šmartnega ob Paki, objavljene v tedniku Naš čas, 12. marca 2015 so: Martin Turinek, Gregorčičeva 28, 3320 Velenje Veronika Slemenšek, Topolšica 48 E, 3326 Topolšica Pavla Lesnjak, Gavce 4, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Jože Berdnik 1928 - 2015 Sredi marca smo se poslovili od našega velikega domoljuba, proniclji-vega misleca in raziskovalca vsega, kar se je dogajalo v naših krajih. Bil je naš živi leksikon, obogaten z lastnimi življenjskimi izkušnjami. Vpisni obliki nam zapušča bogat opus vsega omembe vrednega, kar se je dogajalo v naših krajih od začetkov 20. stoletja pa do danes. V obsežni knjigi z naslovom » Zakladnica preteklosti« nam poklanja neprecenljivo vrednost strnjenih spominov v gospodarstvu in družbenem življenju v naših krajih. Jože Berdnik se je rodil 20. januarja leta 1928 na Baštetovi domačiji na Malem Vrhu. Bilje sin prvorojenec od skupaj petero otrok v družini. Jože je odraščal v času gospodarske krize v obdobju pred 2. svetovno vojno in je že kot otrok okusil vse tegobe tistega časa. Vse pa je še bolj obrnila na glavo 2. svetovna vojna, ki ga je že kot rosnega mladeniča močno zaznamovala. VNOB je vstopil spomladi leta 1944 kot 16-letni mladenič in bil razporejen v brigado Miloša Zidanška, kije delovala v glavnem na savinjsko-šaleškem območju. V brigadi je bil pomočnik mitraljezca. Po nemški kapitulaciji 9. maja 1945je nekaj mesecev služboval na komandi mesta Šoštanj, od koderje bil kot podoficir premeščen v komando mornarice v Splitu, kjer se je na pomorski akademiji usposobil za radiotelegrafista. Po končanem usposabljanju je bil leta 1947premeščen v pomorsko floto JLA kot zastavnik in vodja pomorske signalizacije na bojni fregati. Sredi leta 1948 se je dogodil Informbiro z vsemi svojimi grozljivimi posledicami. Tudi Jože je bil njegova nedolžna žrtev, razveljavili so mu vse v vojski pridobljene kvalifikacije. Leta 1949 se je zaposlil na železnici in do svoje upokojitve leta 1987 je opravljal dela vlakovnega odpravnika in nazadnje šefa postaje Šoštanj -Preloge. Jože je ves čas tvorno sodeloval v vseh porah družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini Šmartno ob Paki, v času službovanja pa tudi v delavski samoupravi in sindikatih. Že leta 1957 se je včlanil v Krajevno organizacijo ZB, kjer se je v svojem 58-letnem aktivnem delovanju zavzemal za ohranjanje vrednot NOB. V vseh okoljih, kjer je deloval, je puščal globok pečat svojega soustvarjanja, zato njegov prispevek nikjer ni ostal prezrt, o čemer priča dolg seznam priznanj in odlikovanj, ki jih je prejel za svoje udejstvovanje v sindikalnem delovanju, prostovoljnem gasilstvu in ohranjanju vrednost NOB. Občina Šmartno ob Paki mu je leta 2003 najprej podelila plaketo in leta 2012 še grb kot svoje najvišje priznanje. V svojih delih bo z nami večno živel! a Jože Aristovnik Postanite naročnik »»WAS 03 898 17 50 | press@nascas.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si or press@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Veriga družine se je zlomila, nič več ni, kot je bilo. A bog nas vzame brez opozorila, čez čas veriga zopet sklenjena bo... ZAHVALA Od svojih domačih se je poslovil dragi mož, oče, dedi in pradedi JOŽE HRIBERŠEK iz Gaberk 130, Šoštanj 25. 2. 1932 - 13. 3. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ivanu Urbancu, dr. Borutu Rijavcu in osebju Bolnišnice Topolšica ter Majdi Drev. Hvala Pogrebni službi Usar, govorniku g. Dragu Kolarju, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in častni straži. Iskrena hvala župniku g. Jožetu Pribožiču, kaplanu Marku Rakunu ter pevkam in pevcem MePZ Svoboda Šoštanj. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino in hči Irena z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA z bolečino sporočamo, da je šel od nas dragi mož, oče, brat, dedi in pradedi PAVEL GROS iz Velenja 24. 3. 1931 - 10. 3. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala Bolnišnici Topolšica (dr. Majdi Kočar in dr. Jasni Dobelšek Furst), Zdravstvenemu domu Velenje (dr. Štekovičevi), nujni medicinski pomoči Velenje, hvala Premogovniku Velenje (g. Dragu Kolarju), gospodu duhovniku Tinetu iz Mislinje za opravljeni obred, g. Jerneju za pogrebno storitev, pevcem in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, hčerke Jožica, Angela, Irena in Ana, sin Ivan, zetje, 11 vnukov in 7pravnukov Za naročnike do 8 številk zastonj! Naš čas, 26. 3. 2015, barve: CM K, stran 28 BISERI maturantskega plesa 2015 Danes zaključek »Biserov maturantskega plesa 2015« Velenje, 26. marca - Danes ob 18. uri bomo v velenjski Vili Bianci začeli zaključno prireditev akcije, ki jo že četrto leto zapored naša medijska hiša Naš čas pripravlja skupaj s Šolskim centrom Velenje in modnima kreatorkama Petro Meh in Jeleno Stevan-čevic. Na prireditvi bomo razglasili maturanta in maturantko, ki sta bila najbolj všeč bralcem Našega časa, podelili pa bomo tudi strokovne »bisere« po izboru modnih kreatork. Prireditev bodo z nastopi popestrili dijaki Šolskega centra Velenje. Kdo vse bo nastopil, naj bo skrivnost do prireditve, vsi pa so zagotovo nadarjeni pevci in plesalci. Skrivnost pa bo do takrat tudi, kdo so letošnji zmagovalci akcije. Ni pa več skrivnost, da smo letos prejeli največ glasov za naše finaliste v vseh letih akcije, česar smo zelo veseli. Podrli smo tudi rekord v številu glasov za posameznika, saj je zmagovalec po izboru bralcev Našega časa sam prejel več kot 250 glasov. Današnja zaključna prireditev je odprta za vse, saj si želimo, da ste poleg vseh finalistov - izbranih je bilo 18 - z njimi tudi njihovi vrstniki, prijatelji, sošolci, svojci in tudi bralci Našega časa. Skupaj z našimi sponzorji smo pripravili tudi lepe nagrade za vse finaliste, še posebej pa za zmagovalce. Izmed tistih, ki ste pridno glasovali za naše »bisere«, smo tudi ta teden izžrebali tri nagrade. Tokrat jih poklanja Studio Jantar - kozmetične storitve in pedikura (nega obraza, pedikura, manikura in nega smv «»scas rok, depilacija, epilacija, geliranje nohtov, masaže, permanentni make-up, oblikovanje postave, fotopo-mlajevanje). Studio Jantar, NC Velenje, Kidričeva 2b, 1. Nadstropje. Info - 041 875 021! Parafinsko masko za roke si bo lahko privoščil Jože Katanec, Lokovica 73, 3325 Šoštanj; Zinka Ko-lar, Efenkova 2, 3320 Velenje, bo prejela kupon za masko za obraz; Ema Hojan, Kavče 34/b, Velenje pa kupon za oblikovanje obrvi. Kupone za nagrade pošljemo po pošti. Modni kreatorki Jelena Stevančevič, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovič, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka VDLDNTE Bojana Špegel. SOLSKI CENTER VELENJE www.nascas.com www.radiovelenje.com rarffo VELENJE ■ Mesec dni za čiščenje okolja Letošnja tradicionalna spomladanska očiščevalna akcija okolja se začne jutri - Največ jih bo čistilo 10. in 11. aprila - Lani zbrali kar 12 ton smeti Velenje, 27. marca - Jutri popoldne bodo v KS Pesje začeli organizirano čistiti okolje in s tem odprli letošnjo skoraj mesec dni trajajočo akcijo, ki jo MO Velenje pripravlja že osmo leto zapored. V soboto bodo delavci Muzeja Velenje, člani Smučarsko skakalnega kluba, Društva brigadirjev in velenjskega turističnega društva dobro očistili grajski hrib, pri tem pa upajo, da se jim bodo pridružili tudi krajani. Tako se bo začela letošnja očiščevalna akcija čiščenja okolja, za katero je bilo vse pripravljeno že konec minulega tedna. Do 25. aprila bodo vsi vikendi zapolnjeni z akcijami, ki bodo potekale po vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih (MČ), razen v MČ Desni breg, kjer letos ne bodo sodelovali. Bojan Prelovšek, ki na MO Velenje skrbi za koordinacijo čistilnih akcij, nam je v uvodu povedal, da so usklajevalni sestanek pripravili 4. marca. »Letos se nam bo, kot kaže, pridružilo še več društev in organizacij, upamo pa, da bo prišlo tudi več občanov. Želimo si, da s sabo pripeljejo tudi otroke, saj je prav, da se zgodaj naučijo, da je skrb za naravo del našega življenja. V Velenju smo doslej že velikokrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Tudi letos bomo na občini poskrbeli za rokavice, vreče za smeti in odvoz odpadkov, sicer pa akcije koordinirajo krajevne skupnosti in mestne četrti same.« Izvemo še, da bo največ očiščevalnih akcij potekalo v petek, 10., in soboto, 11. aprila. Takrat bodo čistili v 7 krajevnih skupnostih, uprava občine, MC Velenje in številna društva pa bodo čistila tudi v Trebuši, na območju letnega kina, ribiči pa okoli jezer in na brežinah reke Pake. Kot tudi, da je občina tako velika, da je le v enem koncu tedna ni mogoče očistiti. Tudi zato, ker se zbere preveč smeti, da bi jih lahko hitro in učinkovito odpeljali. »Lani je v akciji sodelovalo 955 prostovoljcev, ki so zbrali 12 ton odpadkov. Ko smo sodelovali v enodnevni akciji Očistimo Slovenijo, smo ugotovili, da je logistično zelo težko uskladiti vsa območja, sodelujoče in odvoz odpadkov. Zato bomo še naprej čistili več vikendov zapored. Septembra pa bomo pripravili enodnevno akcijo čiščenja brežin reke Pake.« a Bojana Špegel V MČ Desni breg nimajo česa čistiti Preverili smo, zakaj so se v Mestni četrti Desni breg odločili, da ne bodo sodelovali v spomladanski očiščevalni akciji okolja. Kot nam je povedal predsednik MČ Danijel Samec, so doslej čistili Rakovo gošo, ki pa je ni več, saj so v njej spremenili namembnost zemljišča in podrli vsa drevesa. Druga lokacija, ki so jo čistili, je okolica trgovine Tržnica ob Kidričevi cesti. Letos tudi ta ni potrebna čiščenja. Zato bodo krajani te mestne četrti letos sodelovali le v septembrski enodnevni očiščevalni akciji čiščenja porečja reke Pake, v spomladanski akciji pa ne. Akademskih 15 za Šaleški akademski pevski zbor Šaleški akademski pevski zbor je eden najuspešnejših slovenskih zborov, ki je v vseh letih svojega delovanja posegal po najvišjih nagradah na tekmovanjih doma in po svetu. V petek smo lahko v glasbeni šoli prisluhnili koncertu v počastitev 15. obletnice delovanja zbora z na- slednje leto, prav tako v Varni. Slednje tekmovanje velja za eno najvišje rangiranih v Evropi. Oktobra lani so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Varšavi, kjer so prejeli glavno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Izdali so dve zgoščenki, tretja ravno nastaja. 21 pevcev prijelo Gallusove značke, ki jih podeljuje JSKD posameznikom za aktivno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Od teh so zlate prijeli Domen Bastič, Andreja Ostruh, Damjana Blažič, Maja Navodnik Preložnik in Matjaž Šalej. Vse to le potrjuje dejstvo, slovom Akademskih 15. Cilji zbora so bili v vseh teh 15 letih vedno ambiciozni in tempo dela 'v najvišji prestavi'. Prvi samostojni koncert je zbor imel že ob koncu leta 1999. Od takrat se lahko pohvalijo s šestimi zlatimi plaketami na zborovskih tekmovanjih, od tega s štirimi prvimi mesti v kategorijah. Na mednarodnem tekmovanju v Varni leta 2009 je bila zboru podeljena tudi velika nagrada za zmagovalca tekmovanja, s čimer si je prislužil nastop na evropskem Grand Prixu (tekmovanju za veliko nagrado zmagovalcev z vseh evropskih tekmovanj za veliko nagrado) na- Čeprav z nekaj besedami povedano, lahko bržkone razberemo, da je zbor postal prepoznavni glasbeni ambasador zborovskega petja za Velenje in Šaleško dolino tudi zaradi izjemnega strokovnega glasbenega vodstva dirigentke Danice Pireč-nik. Kakor sama pove, glasbo lahko daješ naprej samo takrat, ko jo sam začutiš, ko poješ iz srca. Zanjo note ne štejejo veliko, štejejo čustva, ki jih vsak pevec predaja s svojim petjem. Takrat se zavemo, kaj pomeni glasba. Pevcem to veliko pomeni, nekateri v zborih pojejo že več kot 15 let in še vedno z vso gorečnostjo vztrajajo. Na koncertu je kar da ima zbor in vodstvo zbora začrtano pravo smer. Še bi lahko poročali o dosežkih ŠAPZ-a, ki nam jih je v petek predstavil zbor in hkrati s svojevrstnim pevskim vzdušjem vse popeljal skozi 15 let delovanja. Prav nobenega dvoma ni, da bodo pevci in že njihovi otroci, ki so ob Šaleškem študentskem oktetu prav tako nastopili na koncertu, nadaljevali petje in si prizadevali približati zborovsko glasbo mnogim poslušalcem. Vsi prisotni v dvorani so na koncertu lahko začutili srčnost, ki jo je zbor dal s svojim petjem vsem poslušalcem. a Ana Špes