495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
IN MEMORIAM
Prof. dr. Andrej Moritsch (1936–2001)
V drugi polovici sedemdesetih let je Andrej Moritsch na doma~ijo v Po{i{~u v Ziljski dolini prvi~
povabil slovenske in avstrijske zgodovinarje tedanje mlaj{e generacije. Sre~anje je kljub {tevilnim
razlikam v pogledih preraslo v dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje raziskovalcev z obeh strani meje.
V soboto, 3. marca 2001 smo se v Ziljski dolini znova skupaj zbrali skoraj vsi udele‘enci sestanka
izpred ~etrt stoletja, tokrat, da bi se skupaj s {tevilnimi drugimi ‘alujo~imi zadnji~ poslovili od Andreja
in se mu tiho {e enkrat zahvalili, da nas je tesno in ustvarjalno povezal med seboj.
Prof. Dr. Andrej Moritsch je kljub neprijetni bolezni, ki ga je spremljala ‘e nekaj ~asa, umrl
nepri~akovano, 27. februarja 2001, po te‘ki operaciji v de‘elni bolnici v Beljaku. Kolegi in prijatelji v
Sloveniji, v Avstriji, v Italiji ter v {tevilnih drugih de‘elah Srednje Evrope – vse do Moskve in ZDA
smo obnemeli ob novici, da ga ni ve~, saj je minilo le dobrih pet let, ko je poln na~rtov in optimizma
praznoval {estdesetletnico.1 Le tri leta pred jubilejem, leta 1993, ko je postal redni profesor na novo
ustanovljenem In{titutu za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na celov{ki univerzi, se je z
Dunaja znova preselil na doma~o Koro{ko. Zaposlitev na univerzi v Celovcu, ustanovitev novega in{tituta,
ki ga je vodil, in vrnitev na obnovljeno doma~ijo je do‘ivljal kot ‘ivljenjsko prelomnico, s katero naj bi
se za~elo novo poglavje tudi v njegovem strokovnem in intelektualnem delu. To naj bi bilo, {e bolj kot
prej, usmerjeno k ve~nacionalnemu prostoru med »Alpami in Jadranom«, ki mu je posvetil pozornost
‘e s svojo disertacijo o Trstu in bli‘njem tr‘a{kem zaledju in, ki je tudi kasneje – kot je ve~krat omenjal
– pomembno zaznamovalo njegovo intelektualno radovednost, njegova strokovna zanimanja, pa tudi
njegov odpor do ozko nacionalno obarvanega odnosa do preteklosti in sodobnosti. »V alpsko jadran-
skem prostoru je bilo oblikovanje medsebojnega razmerja med dr‘avo in narodom posebej te‘avno in
bole~e,« je zapisal v uvodu v obse‘no zgodovinsko knjigo, posve~eno ozemlju med Alpami in Jadra-
nom, ki jo je zasnoval in uredil.2 »Preve~ raznolike in nerazmejljive so bile – in so marsikje {e danes –
jezikovno-etni~ne strukture … Nasilni poskusi nacionalne in dr‘avne homogenizacije, ki so sledili
vsakemu novemu ~rtanju meja, so sicer drasti~no slabili narodne manj{ine, niso pa jih mogli prisiliti, da
bi povsem izginile …« Enostransko oziranje v preteklost je v tak{nem okolju neizogibno in vedno
znova spodbujalo konflikte in nasprotja, je ugotavljal Moritsch, zato bi moral zgodovinar posku{ati
prese~i nacionalne okvire in se ozreti po vsej zgodovini geografskega prostora, ne glede na njegove
jezikovne in narodne delitve.
Moritsch se je po prihodu na univerzo v Celovcu tako zavzeto posvetil projektu, ki ga je imenoval
»zgodovina brez meja«. Vse od leta 1993 je prirejal mednarodna strokovna sre~anja in serije predavanj,
ki so zve~ine potekala v katoli{kem domu v Tinjah, delno pa tudi na celov{ki univerzi in na njegovem
domu v Po{i{~u v Ziljski dolini (podroben na~rt je imel pripravljen tudi za predavanja spomladi leta
2001, ki pa jim ni mogel ve~ prisostvovati). Gradiva s strokovnih in predavateljskih sre~anj je nato
objavljal v zbirki Zgodovina brez meja / Unbegrenzte Geschichte. »Nacionalne zgodovine so napisa-
ne,« je dejal maja leta 2000 na posvetu o odnosih med Avstrijo in Slovenijo, ki ga je organiziralo
avstrijsko veleposlani{tvo. »Napisane so bile s te`njo po politizaciji etnosa in njegovi ozemeljski vklju~itvi
1 Te smo se tedaj spomnili tudi v Zgodovinskem ~asopisu, gl. P. Vodopivec, Prof. dr. Andrej Moritsch – {estde-
setletnik, Zgodovinski ~asopis 50/1996, {t. 4, str. 595-597. ^lanek v jubileju prina{a tudi glavne Moritscheve bio-
grafske in bibliografske podatke, zato jih tu vseh ne ponavljam.
2 Alpen-Adria, Zur Geschichte einer Region, Andreas Moritsch (Hrsg.), Mohorjeva dru‘ba – Celovec 2001, 628 str.
496 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
v nacionalno dr`avo … Zdaj potrebujemo novo zgodovino! Kar potrebujemo, je zgodovinopisje s tran-
snacionalnim pristopom, tako kot se bodo v prihodnji Evropi oblikovale transnacionalne pokrajine. Ne
razmejevanje psevdo-razli~nih narodov, temve~ pospe{evanje skupnega `ivljenja razli~nih narodnosti z
upo{tevanjem njihovih posebnih lastnosti mora biti ena prednostnih nalog dru`boslovja in zlasti zgodo-
vinopisja …«
Moritscheva te‘nja po vzpostavljanju mostov in vezi med avstrijskimi, slovenskimi in drugimi
slovanskimi kolegi, mi je bila osebno posebej blizu. Ideja o avstrijskih znanstvenih izpostavah, v orga-
nizaciji in s finan~no podporo avstrijskega ministrstva za znanost, ki je v Ljubljani za‘ivela z izjemno
uspe{no izpostavo Avstrijskega in{tituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, se je prvi~ oblikovala v
prijateljski dru‘bi, ki se je zbrala v Moritschevem stanovanju. Za njeno uresni~itev je bilo odlo~ilno, da
je veselemu ve~eru poleg gostitelja, dr. A. Suppana, dr. F. Bistra, dr. W. Lukana in podpisanega priso-
stvoval tajnik tedanjega avstrijskega ministra za znanost. Takratni tajnik ministra dr. Buseka je bil dr.
Peter Mahringer, ki je bil tudi Moritschev so{olec. Mahringer je zamisel prenesel ministru, ta pa je dal
nato pobudi ne le »zeleno lu~«, temve~ tudi najpotrebnej{a sredstva. Danes delujejo ljubljanski podob-
ne avstrijske znanstvene izpostave {e v Budimpe{ti, Sofiji, Bratislavi in Sankt Poltnu, odprli pa naj bi ju
tudi v Zagrebu in Beogradu. Moritsch je v ~asu, ko je {e delal in bival na Dunaju, zbral okoli sebe tudi
skupino raziskovalcev, ki je pripravljala in pripravila knjigo o zgodovini prostora med »Alpami in
Jadranom«. Pri tem se je v razgovorih in sre~anjih sodelavcev projekta kmalu izkazalo, kako te‘ko je
pri tak{nem, regionalno in nadnacionalno zasnovanem delu prese~i tradicionalne nacionalne okvire, saj
vrste raziskav, ki bi lahko omogo~ile {iroko zasnovano regionalno sintezo, preprosto ni bilo. Zgodovin-
ski priro~nik »Alpe-Adria« je bil eden najljub{ih Moritschevih projektov, ~eprav je ideja regionalnega
gospodarskega in kulturnega sodelovanja v alpsko-jadranskem prostoru z novimi politi~nimi razmera-
mi po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije in Hrva{ke nekoliko izgubila na pomenu. Toda za
Andreja Moritscha je bila bolj kot aktualna politi~na relevantnost pomembna nad in transnacionalna
usmeritev projekta, zato lahko le ob‘alujemo, da je knjiga iz{la {ele po njegovi smrti.
Med {tevilnimi projekti, ki jih je Moritsch prebudil po vrnitvi na Koro{ko in se nadaljujejo tudi po
njegovi smrti, je tudi mednarodna poletna {ola v Bovcu, katere se je poleg slovenskih, avstrijskih in
italijanskih predavateljev udele‘ujejo {tudentje treh de‘el. Bov{ka zgodovinsko-geografska poletna
{ola je prvi in v »alpsko-jadranskem« prostoru edinstven poskus te vrste, po Andrejevi zamisli pa naj bi
imela predvsem tri cilje: prou~evanje posameznih geo-zgodovinskih vpra{anj, ki povezujejo tri de‘ele
in njihove obmejne regije; jezikovno izpopolnjevanje v nem{~ini, italijan{~ini, sloven{~ini in celo
furlan{~ini, saj se je zdelo Moritschu Furlanijo in Furlane na vsak na~in potrebno pritegniti k sodelo-
vanju, ter konkretno spoznavanje med {tudenti in u~itelji treh de‘el, ki naj bi ga popestrilo seznanjanje
z bov{ko in tolminsko pokrajino ter njenimi ljudmi. Moritsch je aktivno sodeloval tudi v drugih, zlasti
socialno-geografskih projektih, ki so raziskovali mo‘nosti skupnega gospodarskega in infrastrukturne-
ga na~rtovanja v trikotniku Koro{ka-Furlanija-Slovenija in pri tem trdno verjel, da lahko tak{ne zami-
sli, ~e so uspe{ne, postanejo vzor tudi za obmejno in ve~nacionalno povezovanje tudi drugod v Evropi.
Moritschevo stali{~e, da je narod v bistvu miselni konstrukt z ideologijo, ki temelji v prav tako
skonstruiranih »zgodovinskih slikah« (pri tej tezi se je opiral na Ernsta Gellnerja, Benedikta Andersona
in Erica Hobsbwama), je naletelo med nekaterimi slovenskimi kolegi na bolj ali manj glasno nasproto-
vanje in ugovore. Toda isto~asno so bilateralna avstrijsko-slovenska sre~anja, ki so razpravljala o na-
cionalnih stereotipih in avtostereotipih na obeh straneh Karavank potrdila prenekatero Moritschevo
tezo in oceno. Moritscheve kritike slovenskega zgodovinopisja so bile v tem smislu dobrodo{la podpo-
ra zlasti srednji in mlaj{i generaciji slovenskih raziskovalcev, ki so se oddaljili od tradicionalnih, ozko
nacionalno zamejenih zgodovinskih razlag in si prizadevali (oz. si {e danes prizadevajo) oblikovati
sodobnej{i, nacionalno in ideolo{ko manj obremenjen odnos do bli`nje in bolj oddaljene preteklosti.
Andrej Moritsch je za svoja prizadevanja pri povezovanju slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev
in za svoje mednarodne projekte leta 1999 dobil visoko priznanje ambasadorja Republike Slovenije v
znanosti. Za {tevilne pobude, nepozabna sre~anja in vezi, ki jih je tako uspe{no vzpostavljal in vzposta-
vil med nami, smo mu iskreno hvale‘ni tudi kolegi z obeh strani meje, Andrej Moritsch pa se je trajno
zapisal tako v zgodovino avstrijskega kot slovenskega zgodovinopisja.
Peter Vodopivec