Stev. 2.
Trst, v torek 2. januvarja 1912

IZHAJA VSAK DAN
tefl H mMJsIi ti praznikih ib 6., sb ponedeljkih iK Nnaiiie Iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v muogia iobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petru, ^artojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-žtiri, Dornbergu itd. Zastarele iter, po 5 nvč. (10 stot.) *«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI V fiirokosti 1 'tokme. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm. sraartniee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao s*, mm. Za oglas« v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka saialjna vrata K 2. Mali oglasi po <a stot. beseda, naj-žmbbJ pa 40 stot. Oglase sprejema lase ratni oddelek uprave — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti*.
Plačljivo In tožljivo * Trstu.
čPiNosr
Glasilo političnega društva „Kdfaost* xt Primorsko.
,V tdimotti je moi .
TI a
-----Tečaj XXXVtT
aa celo ieto 24 K, pol leti	9 Sšfesec* «	a«
ročbe brez doposl&ae naroča ioe,ae uprav« PantelM aa aa«*lja*o tzdaaj« „zpCK0STX"	V, a«, j
-	nU leta Ktm f-M, aa lit£ Kro« ta O. t J
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniMvo tifeta. N »frank« •
vana pisma m M sprajeoaja la rakaplal mp jn viblaj«. Naročnino, oglase in reklamacij« j« pofcljatl nabavo tj UREDNIŠTVO: «Hoa Gtorfl« Galattl 2« (Ma^ Iadaiaialj in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA, T .satnik. fcoMoratf Usta „Edinost-. - Natisnila Trskama	c
vpisana aadruga a omejenim poroštvom v Trata, uliaa(<
Giorgio GalatU Stav. 20. Poltno-hraallattnl ralun It««. 841-652. TELPPOfl K 11-57 2
ZM
BRZOJflUHE VESTI.
Novoletno čestitanje pri ogrskem mini-sterskem predsedniku.
BUDIMPEŠTA 1. Olenl vladne stranke so se danes korporativno podali k minister-.sitemu predsedniku, da njemu in minister-skim kolegom Čestitajo za novo leto. Na nagovor govornika stranke, bivšega pravosodnega ministra Plosza, je ministerski predsednik odvrnil, da je prihodnja naloga vlade da zavaruje delazmožnost parlamenta in sicer z zakonitimi sredstvi, toda s sredstvi, s katerimi se mora doseči ta cilj. Ministerski predsednik se je zahvalil za dosedanjo podporo stranke in je prosil tudi podpore za bodočnost, omenivši, da je vedenje vlade dobilo nasproti opoziciji vse simpatije in odobrenje vseh slojev naroda. Popolna solidarnost med vlado in stranko, ki jo podpira, tvori jamstvo za to, da se liberalni program vlade vresniči. — Govor minister-skega predsednika je bil vsprejet z živahno pohvalo.
Delegacije.
DUNAJ 1. (Izv.) Kakor se zagotavlja v dobro poučenih krogih, bodo delegacije kmalu zopet sklicane k zasedanju. Ta želja je bila izrečena v krogu delegatov in mero-dajni krogi so pripravljeni ugoditi je. Kakor se torej domneva v krogih delegatov, bodo sklicane delegacije k zasedanju koncem meseca februarja, h Budimpešte pa prihajajo vesti, da je tudi mogoče, da se redno de-legacijsko zasedanje ne začne koncem meseca februarja, temveč koncem meseca »ar ca.
Ban TomaSić pri cesarju.
DUNAJ 1. (Izv.) Cesar je sprejel hrvatskega bana Tomaš;ča v posebni avdijenci. Ban je podal cesarju poročilo o političnem poločaju in o izidu saborskih volitev na Hrvatskem.
Cesarjevo zdravje.
DUNAJ 1. (Izv.) Cesarjevo zdravje je trajao kar najboljše.
Grof Aerenthal v avdijenci pri cesarju.
DUNAJ 1. (Izv.) Včeraj, v nedeljo je kil minister zunanjh zadev, grof Aerenthal sprejet pri cesarju v daljši avdijenej.
Razpustitev ogrske cesarjeve telesne garde.
BUDIMPEŠTA 1. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo, da se namerava razpustiti ogrska eesarjeva telesna garda in da se fond te garde, ki znaša polpeti milijon kron izroči e. kr. dvorni blagajni.
Cesar je bil, po poročilu budimpeštan-skik listov, izpočetka proti temu projektu, apati pa je, kakor se pričakuje v zadnjem času, da bo Izpremenil svoje mnenje in pritrdil temu načrtu.
Železničarske zahteve.
DUNAJ 1. (Izv.) Zastopniki koaliranih narodnih železničarskih organizacij se bodo prihodnje dni oglasili pri železniškem ministru dr. FOsterju in bodo zahtevali od njega, da naj izjavi popolnoma jasno in gotovo, kedaj dobe državni železničarji od svote 38 milijonov, ki jo je določil državni zbor za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev, še ostalih 17 milijonov kron.
PODLISTEK
Jug
iH^oričen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V.
.Dobro sem potegnil glavo iz zanjke," je govoril vojvoda za-se, „in to je bilo vražje trpko; toda vzlic vsemu temu vendar ni tako težko, kakor se zdi, namazati Turku med okolo gobca. Samo to bi rad vedel, kako je prišla ta vrvica v Mehme-dove roke In kako je izvedel za vse?"
To mu je vršalo po glavi tudi ko je odhajal, tako da ni niti videl znane Uijeve postave, ki je slonela ob vratih vezirove palače ter je škodoželjno zrla za njim.
„Pojdi, kar pojdi I" je govoril ta poslednji porogljivo, „saj boste kmalu občutili učinke mojega maščevanja, h kateremu aie je pozival moj umirajoči kralj s svojim zadnjim zdihljajem! In kazen Gospoda zadene, predno bi kdo mislil tebe in krona-nega očetoubijalca tam v Bjbovcu s pogansko roko, ko molče vaši krščanski sodniki k vašemu zločinu."
In odšel je iz palače ter zginil v ulicah Drtaopolja ravno v trenotku, ko so ga v palači iskali na ukaz vezira, da ga obdrže kakor poroka do one dobe, ko se vrne Saraf-bej iz Bobovca z dokazi, če Toma-ševič res kuje izdajstvo, ali ne.
Zastopniki koaliranih narodnih železničarskih organizacij bodo zahtevali, da naj se smatra celi znesek 38 milijonov kron, kakor ga je dovolil državni zbor, za dra-gjnjsko podporo, ne pa samo onih 21 milijonov, ki jih je v ta namen določila vlada.
Lobanja kneza Aleksandra Karadjor djevića najdena.
DUNAJ 1. (Izv.) Kakor smo javili že včeraj, so včeraj v nedeljo našli ob zidu pokopališča pri Sv. Marxu na Dunaju človeško lobanjo. Danes popoldne se Je sestala na pokopališču pri Sv. Marxu policijska in sodna komisija, ki je preiskala najdeno lobanjo.
Komisija je podala o lobanji sledeče mnenje: Včeraj na pokopališču pri Sv. Marxu najdena lobanja je identična z lobanjo kneza Aleksandra Karadjordjeviča. Lobanjo je dosedaj neznana oseba vrgla Čez poko-pališčno obzidje na pokopališče. Lobanja je bila zavita v dve številki dunajske „Iilustrirte Kronenzeitung" z dne 19. in 20. decembra 1911. Lobanja je črna, brez spodnje čeljusti in brez las in brez zob v zgornji čeljusti.
To so znak), ki dokazujejo, da je ta lobanja res lobanja kneza Aleksandra Karadjordjeviča, kajti ko so prišli na sled oskru-nitvi grobnice Karadjordjevičev in tatvini lobanje kneza Aleksandra Karadjordjeviča, so našli na pokopališču spodnjo čeljust in lase, ki popolnoma pripadajo sedaj najdeni lobanji, in tudi v krsti pri ostalem okostju se nahajajoči zobje se popolnoma vjemajo z zobnimi globinami v najdeni lobanji.
Kakor se poroča, bodo na dunajskem pokopališču pri Sv. Marxu se nahajajoče ostanke kneza Aleksandra Karadjordjeviča in njegove soproge Perzide prepeljali v Bel grad, da Jih potem tamkaj na pravoslavnega novega leta dan definitivno in slovesno pokopljejo.
Anglija izkrcala svoje čete v Perziji.
DUNAJ 1. (Izv.) Iz Abuširja v Perziji javljajo, da je angleška oklopna križarka „Fox" izkrcala en polk angleško-indijske pehote v južni Perziji. S tem se Je torej pričela angleška vojna akcija v Perziji, kakor se je to zgodilo v severni Perziji tudi že z ruske strani.
Nov avijatiški rekord.
PARIZ 1. (Izv.) Včeraj je bil dosežen na avijatičnem polju v Compiengneu nov svetovni avijatiški rekord, in dosegla ga je ženska, Helena Dupien, ki si je pridobila prvo darilo, ker je s svojim letalnim strojem preletela 254 kilometrov v treh urah.
Izgredi na silvestrov veCer.
DUNAJ 1. (Izv.) Sinoči, na silvestrov večer so prihajale velikanske, tisoče in tisoče broječe množice v notranje mesto. Zlasti je bila velikanska gneča na Štefan-skem trgu, v Karntnergasse in na Grabnu, da je moralo posredovati redarstvo, ki je aretiralo 60 oseb. Na trgu „Hoher Markt" Je prišlo do spopada med nemškimi nacionalnimi in zionističkimi dijaki. Spopad Je bil tako bučen, da je morala tudi tu posredovati polici|a.
ĐEROLIN 1. (Izv.) Silvestrova noč je bila v Berolinu zelo burna. Zlasti je v Friedrichstrasse in Unter den Linden bila gneča smrtno nevarna. Med množ co se je vrinilo mnogo dvomljivih elementov, ki so
„Torej je zginil ta pes ?• - se je srdil Meh med, ko so mu sporočili, da ne morejo nikjer najti llije. „Slutil je gotovo, da bo moral jamčiti za svojo obtožbo, in tega se mu pač ni ljubilo."
Zamislil se je za trenotek, potem je dejal: „Toda enkrat |e govoril resnico, zakaj bi ne mogla biti njegova druga tožba resnična ? Saraf-bej bo potoval v Bobovce", je odločil trdno.
VIL
Posvetovanje sledi drugem na kraljevskem dvoru v Bobovcu po prihodu vojvode Radića s turškim begom-blagajnikom, in pri tem se vrše z vso silo, priprave za vojno. Z vso silo, ali tudi z veliko neprevidnostjo pred turškim odposlancem, ki mu pripovedujejo, ne da bi kaj spraševal, da se vrše te priprave proti gospodu Hercegovine, Štefanu Kosariću, ki je baje podpiral svojo kčer Katarino, bosansko kraljevo vdovo v njeni tožbi pri apostolski stolici proti kralju Štefanu Tomaševiču; toda dan na dan prihajajoče in odhajajoče tolpe bojnega naroda niso šle proti jugu; vse so se obračale na vshod proti srbskim mejam. Turški odposlanec ni niti s trepalnicami ganil pri teh pojasnilih, potrpežljivo je čakal odločitve bosanskega dvora; malomarno je zrl na vse priprave za boj, včasih je samo zmignil z rameni, zavihal vrhnjo ustnico in pljunil v stran, zataknivšl roke za pas in šepetaje. za-se: „Ti krščanski psi I Mislijo, da borni
prišli iz vnanjih predmestij in so z raznimi klici skušali napraviti paniko med množico. Redarstvo Je moralo pogostoma posredovati z vso strogostjo in je aretiralo 110 oseb.
Zastrupljenje v prenočišča ubogih t Berolinu pripisujejo neki alkoholični pijači.
BEROLIN 31. V minoli noči je umrlo v prenočišču ubogih zopet sedem oseb. Skupno je obolelo do sedaj 143 oseb, od teh jih je umrlo 71. Drugih 30 bolnikov bodo težko rešili. Sedaj sodijo, da je pripisovati vzrok obolelosti prenezmernemu uživanju neke alkoholične pijače, ki vsebuje strupene snovi. Ugotovili so, da so tri žga-njarns točile nezdrav, metilični alkohol. Vse zastrupljeno žganje je oblastnija zaplenila in dotične žganjarne zaprla. Žganje je dobavljal mirodilničar Scharbach iz Chailotten-burga, pri njem so našli velike steklenice metiličnega alkohola. Mirodilničar, ki so ga zaprli, je priznal, da je žganje iz dveh tretjin metiličnega alkohola in ene tretjine špirita. Zdravniki pa ne verujejo, da bi se bile osebe v prenočišču ubogth zastrupile z me-tiličnim alkoholom. Na Nemškem se sedaj ni še nihče zastrupil s takim alkoholom. Na Ogrskem in Ruskem beležijo pač nekoliko takih slučajev.
BEROLIN 1. Doslej je obolelo za za-strupljenjem 161 oseb, umrlo pa 71. Utrjuje se mnenje, da so se zastrupili z metilaltko-holom.
Nemiri v Maroku.
MADRID 1. (Izv.) V Maroku se je organiziralo nad 20 000 domačinov, ki imajo namen z oboroženo silo nastopiti proti Španski. — Španska vlada je sklenila, odposlati v Maroko veliko močnejše vojaške čete, kakor pa je nameravala doslej.
Umor in samomor.
LIBERCE 1. (Izv.) V včerajšnji noči je tovarniški delovodja Josip Kahl streljal na svojo nevesto z revolverjem in jo težko ranil, nakar je ustrelil sam sebe. Težko ra njeno žensko so prepeljali v bolnišnico. — Povod temu nesrečnemu činu je bilo to, da se je Kahl, ki je bil v vojaški službi, prepozno povrnil s svojega božičnega dopusta.
Oropana trgovina zlatenine.
DUNAJ 1. V včerajšnji noči so v III. okraju neznani roparji vdrli v trgovino zlatenine tvrdke Samuel Kraus in so odnesli večjo množico dragocenost', med njimi 50 uhanov, 80 prstanov, 40 zlatih ur, okrašenih z briljanti in 12 zlatih verižic. Srebrn ine se niso doteknili. — Škoda znaša nad 15.000 K. Roparjem še niso na sledu.
Zrakoplov „Salzburg".
SOLNOGRAD 1. (Izv.) Zrakoplova „Salzburg" dosedaj še niso našli in je tudi izgubljeno vsako upanje, da bi ga sploh mogli najti.
Vznemirjajoč položaj na Kreti.
PARIZ 1. (Izv.) Francoska vlada je sklenila odposlati enega rušilca torpedov v kretsko vodovje. Ladija je odplula včeraj proti Kreti. Ta odredba francoske vlade je v zvezi z vznemirjajo čim položajem na Kreti.
žrl blato njihove lažiI" In ne da bi bil to kdo opazil, je neke temne noči enega izmed svojih slug, poiurčenega Bolgara, odposlal s poslan'co, in se je potem smehljal zadovoljno, kadarkoli je pogledal na bojno vrvenje, naraščajoče vsakim dnevom.
Na dvoru so se med tem vedno posvetovali, in do sedaj niso še ničesar odločili. Će je modra in zgovorna Vojakcija zjutraj sklonila svojega sinu, da izpolni zahtevo turške viade in rajše žrtvuje par mer zlata, nego pa krono in vso svojo državo, pa je popoludne Nikolaj Modruški zopet prevrgel vse deloma z grožnjami, deloma s tem, da je vspodbujal Tomaševi-čevo samoljubje; najbolj pa je zaleglo to, da je Tomaševičeva lakomnost spoznavala njegove nasvete za boljše nego materine.
„Obljubil si", je govoril Škof navadno, „da ne plačaš Turku nobene odkupnine več 1 In te svoje obljube ne smeš prekršiti, če hočeš doseči odpuščanje svojih grehov. In poleg tega: za toliko, kolikor daš, boš ti sam slabejši, kajti z zlatom se vojujejo vojne, zlato ti pridobi vojščake in vojne potrebščine*.
„Toda za vse to je treba časa", je oporekal kralj, že na pol nagnjen Nikolajevim izvajanjem, „in če tega časa ni možno kupiti drugače, nego z ztatom, kaj naj storim druzega?"
(Pride Se.)
Konferenca o Spitzbergih,
KRISTIJANIJA 1. (Izv.) Delegati norveške, švedske in ruske vlade se snidejo dne 15. lanuarja, da se bodo posvetovali o spitzberškem vprašanju.
Tripolitanci izgnani iz Tunisa.
TUNIS 1. (Izv.) Tuniška vlada Je izgnala 243 Tripolitancev, ki so bili udeleženi pri nemirih, ki so se zadnji čas dogodili v Tunisu.
Italija odpravi turški denar v Tripo-litaniji.
RIM 1. (Izv.) Italijanska vlada izda te dni edikt, s katerim bo v Tripolitaniji odpravljen turški denar in bo uvedena italijanska denarna vrednost.
Rimske ostaline v Tripolitaniji.
RIM 1. (Izv.) Iz Trlpolisa javljajo, de so italijanski vojaki našli pri nekdanjem turškem taborišču v Ain-Zari ostanke starorimskega kopališča z jako dragocenimi mozaičnimi stenami.
Iz Perzije.
TEBRIS 31. (Petr. brz. ag.) V četrtek so našli tri trupla ruskih grenadirjev, grozno razmrcvarjena. V nekaterih hišah so našli ostanke sežganih trupel ruskih vojakov. V dvorišču hiše generalnega guvernerja so izkopali truplo ruskega vojaka, ki je bil očevidno zakopan živ. Na telesu ni bilo nobenega sledu ne rane ne zadavljenja. V mrtvašnico so prenesli iz raznih delov mesta devet trupel ruskih grenadirjev, dva teh so potegnili iz velikega vodnjaka policijskega poslopja, ki se nahaja blizu palače generalnega guvernerja.
Ruski generalni konzulat je objavil proglas, v katerem poživlja prebivalstvo, naj odpre bazarje in gre zopet po svojih poslih. Za red v bazarjih bodo skrbele ruske jete. — Orožje bo Izročeno ruskim oblastim.	______
Reka 31. Tukaj Je 47-letni policijski inspektor Paskval Zar danes zjutraj najprej s službenim revolverjem enkrat ustrelil proti svoji ženi, a jo le lahko ranil na hrbtu, potem si je pa drugi strel izpalil v desno sence. V težkem stanju so ga potem prenesli v bolnišnico. Zar, ki je bil vesten v službi in priljubljen pri svojih predstojnikih in tovariših, je bil zadnje čase večkrat zamišljen in se je ponovno že hotel usmrtiti, a ga je vsakikrat zadržala žena. Ima Šest hčer, katerih ena se je imela sedaj poročiti.
Solnograd 1. Iz Aussee odposlana rešilna ekspedicija za balon „Salzburg", je morala radi slabega vremena opustiti iskanje. Sodi se, da Je nadporočnik Werner izgubljen.
London 31. Iz Odese poročajo, da so bili odposlani v Perzijo 3 polki pehote In 5 stotnlj kozakov. Število ruskih čet v Perziji znaša 9400 mož in 160 topov.
Madrid 31. Ministerski svet je sklenil sklicati obe zbornici na dan 18. januar i ja.
Petrograd 31. (Petr. brz. ag.) Carska rodbina je nocoj dospela v Carskoje Stlo.
Bruselj 31. Kralj Albert je lahko obolel za hripo, zato ne bo novoletnega vspre-jema.
Budimpešta 1. Uradni list je priobčil sankcionirani zakon o enomesečnem proračunskem provizuriju za Ogrsko ter sankcijo delegaci.skega sklepa o štirimesečnem skupnem proračunskem provizoriju.
Pariz 1. Pred par meseci je bil fran-cozki kapitan Lux obsojen od nemške sod-nije radi špjonaže v šestletni trdnjavski zapor. Isti je bil zaprt na trdnjavi Glatz. od kjer je pred par dnevi pobegnil in srtčno prišel v Pariz.
Niš 1. Pred včeraj se je zrušil novi tunel pri Srviljugi novoprojektirane proge Knjaževac. 19 delavcev je bilo zasutih, vzlic takojšnji na pomoči se ni moglo še ugotoviti, so 11 zasuti delavci Še pri življenju.
Sofija 1. „Bolg. brzoj, agencija- pravi da je popolnoma izmišljeno poročilo, češ, da je bilo v vojnem ministerstvu ponever-jenih eden in pol milijona levov, da se je en viši častnik usmrtil in da je več drugih častnikov pobegnilo čez mejo.
Italijansko-turška vojna
Italijanski dementi poročila o turški zmagi.
RIM 1. (Ag. Štefani). Carigradsko poročilo nekih listov, da so pri Bir Tobrasa koncentrirane turške in arabske čele dne 28. 1. 1. odbile napad Italijanov in jim prizad-jale nove izgube, je brez vsake podlage.
Stamn H.
»EDINOST« it. 2.
V Trstu, dne 1. jaauvarijm 191 S.
Na novo delo!
Prestopili smo prag v novo leto. Mnogo grenkobe, mnogo bojev, mnogo razočaranj je prineslo minolo teto nam primorskim Slovencem. In ko smo si ob slovesu od tega viharnega leta klicali v spomin dogodke, tega, v življenju narodov sicer kratkega razdobja, imeli smo občutek, kakor da stojimo ob velikem grobu — strtih nad. In pod takimi utisi mora to čutstvenega človeka — človeka s srcem, ki istinito ljubi svoj rod in svojo grudo, In z umom, ki misli in snuje za bodočnost — črna skrb In nje neizogibna spremljevalka: duševna depresija pritisniti k tlom.
Ali to so bili le momentanni utisi. Kajti po sporočilih, ki smo jih v Silvestrov! noči prejemali od vseh koncev in krajev mesta in spodnje okolice, v kako ogromnih številih so se povsod zbrali tržaški Slovenci, da si v tem pomembnem trenotku sežejo bratski v roke, da si povzdignejo duha in ognjeno voljo za nadalnje delo v nastopajočem novem letu, vzradovala se nam je duša v zadoščenju : in vendar ni izgubljeno to leto!
To naše zadoščenje umeje oni, ki pozna zgodovino našega razvijanja, ali konkretneje rečeno: kdor pozna razliko med nekdaj in sedaj. In ta razlika nam je stopila plastično pred oči ravno v Silvestrov! noči — po veličastnem vspehu „Sllvestrovih večerov". V kako ozke meje je bila stisnjena nekdaj ta prireditev: trebalo je reklame in vspod-buje, da smo se vsaj na enem mestu zbrali v kolikor toliko poštenem številu.
A sedaj? Na vseh koncih in krajih, povsod in ob velikih masah naroda! Morda se bo komu zdelo smešno, ali celo neslano, ako taki navadni prireditvi pripisujemo tolike pomembnosti. Nu, priznavamo, da to, kar je videti in čuti na teh prireditvah ni bogve kakega pomena v naših bojih. Ali njihove pomembnosti je isti v drugi smeri: ■ekaka revija je to, ki nam kaže, kako je aarastla naša narodna vojska.
In narastla je že ogromno. V tem dejstvu je polnoveljaven razlog za naše zadoščenje. A kar moramo posebno naglašati, le, da se ta naša vojska, stalno množi! Naša revija na Silvestrov večer postaja od leta do leta številneja, a letos je bila naravnost veličastna. A to ne samo po številu, ampak tudi po razpoloženju, po duhu, ki spaja vse te množice. Trebalo je le videti a. pr., kako je nad tisočeroglava množica v .Narodnem domu" vskipevala od vshiče-■ja ob vsaki produkciji, ob vsaki besedi, ki ■as je spominjala našega boja, našega dela, našega truda, da si izvojujemo primerno in trdno pozicijo, na tej eksponirani točki. Trebalo je videti in čuti demonstrativne ovacije, ki jih je prirejala ta množica iz vseh slojev — delavec poleg intelfgenta — voditelju naše vojske, dru Ryb£fu, ko je v kratkih potezah črtal zgodovino za nas važnih, razveseljivih in žalostnih dogodkov v minolem letu, ko je slovenskim bratom ia sestram v imenu slovenske stvari sporočal voščila v imenu narodne stvari, ko je pozival na bratsko ljubav in nadaljno složno in koncentrirano delo, ko je skupno narodno I vojsko vspodbujal na nadaljevanje tega na-j šega najopravičenejega in najpravičnejega: boja!	j
To je trebalo videti in čuti v bolje umevanje, kako naraščamo številno in kako se boljšamo kvalitativno! Da pa se nam ne poreče, da smo optimisti, ter da hočemo slikati naš položaj v presvitlih barvah ter s tem zavajati naso javnost v neopravičen In nevaren optimizem, naglašamo hitro, da se v polni meri zavedamo, kako da smo še le v sredi narodnega dela, koliko vzgoje- j vainega dela bo še trebalo, koliko predsodkov bo trebalo Še premagati in koliko* zlih posledic našega dolgega suženjstva bo treba še odpraviti, predno se osvestijo vse slovenske duše in se zavedo svoje pripadnosti k narodu slovenskemu ter svoje dolžnosti do narodne skupnosti, da pride tistii, od nas zaželjeni čas, ko bomo mogli reči: naša vojska je popolna, je ujedinjena — v polnoštevilno, kompaktno I faUngo!	j
Tej vzgojevalni nalogi bodi
—	seveda poleg borbe v parlamentarni areni in v fronti proti sovražniku — po-svečano tudi odslej naše delo!
A ravno zato, ker polagamo ravno v to delo največo važnost, moramo na adreso ▼se slovenske javnosti izpregovoriti resno besedo. Vspehi pričajo, da dosedanji način aaše borbe in metoda našega vzgojevalnega dela sta bila dobra. Zato prosimo: ne kvarite in ne ovirajte nam tega dela z odijoznimi zaletavanji. Ali da se umejemo! Nikakor nočemo trditi, da je pri nas vse neoporečno, ali popolno. Kakor vsako delo iz človeške roke, tudi naša organizacija ni brez pomanjkljivosti. Na te nas opozarjajte svobodno! To je vsakogar pravo in celo dolžnost. Ne ubijajte pa z dvoumnimi naml-gavanji, ki često mej& na zlobno kleveto veselja do dela njim, ki delajo In ki imajo resne volje tudi za nadaljno delo! Kritika, ki sicer opozarja na hibe, a obenem ne odreka priznanja storjenemu dobremu delu
—	dobro nam došla I Napadi in zaletavanja proti osebam le radi oseb, ne zadevljejo toliko teh poslednjih, ampak škodujejo skupni borbi in skupnemu delu.
Rado se tudi govori, da se pri nas v Trstu tega ali onega ne »pušča blizu". Bodi jasno: pri nas nima nikdo te moči, da bi koga ne puščal k narodnemu delu!
Rado se tudi govori, da se pri nas v Trstu tega aii onega ne „pušča blizu". Bodi jasno: pri nas nima nikdo te moči, da bi koga ne puščal k narodnemu delu! Ali tudi te moči nima nikdo, da bi komu priredil stolček in ga potem povabil: tu sedi! Naša masa je hvala Bogu, že tako zavedna in politično zrela, da dvigne na primerno višino onega, ki ga vidi na delu! Pri nas v Trstu se mora vsakdo sam preriti „blizu".
Slovenska javnost bodi uverjena, da ▼ slovenskem Trstu ni nikakih bogov ali polu-bogov. Pač pa naša javnost rada priznava avtoriteto in sledi nje vodstvu, ako je mož pokazal z delom, da sodi na vidno mesto. Ali te avtoritete ne priznava naše ljudstvo radi osebe, iz osebnega kulta, ampak radi sebe, v interesu skupne slovenske stvari. Disciplina v naših masah ni nikakor — kakor menijo nekateri — slepo oboževanje oseb, ampak razsodnosti in zdravega narodnega instinkta. Od todi tisti tesni kontakt med vodstvom in javnostjo, ki je donesel Že toliko lepega sadu, od todi tista demokratična poteza v vsem javnem življenju tržaškega Slovenstva, ki je na tako razveseljiv način pomnožil naše vrste.
Na tej podlagi naj se tudi nadalje vrši naše delo! Na tako delo je pozival dr. Rybžr v svojem Silvestrovem govoru. Vsikdar imejmo živo v zavesti, da s svojim sodelovanjem ne delamo morda kakih uslug kakemu posamičniku, ali le kaki posamični stranki. Vsi, brez razlike političnega mišljenja, vse stranke, vse, kar je slovenskega, bo imelo koristi od tega, ako se naša ukupnost v Trstu utrdi, ako se naš živelj tako okrepi, da se mu ne bo več bati viharjev. Pozicija, zagotovljena skupnosti, bo v podlago za snovanje strank, za uveljavljanje posamičnih struj med Slovenci v mestu tržaškem. Vsi imamo torej interes na tem, da se Slovenstvo tržaško ojači. Temu visokemu cilju bodi posvečeno delo nas vseh! Na tako delo vabimo tudi mi vse tržaške Slovence in prosimo podpore od rojakov v drugih pokrajinah tudi v ravnokar nastopivšem novem letu!
Jubllelne sloonostl ob 50 - letnici Narodne Čitalnice
v Ljubljani, dne 5. in 6. januvarja 1912.
Da se proslavi kulturno delo slovenskih čitalnic Jn bralnih društev, je sklenila „Narodna Čitalnica" v Ljubljani s svojim 50-letnim jubilejem združiti tudi proslavo slovenskega Čltalništva sploh kot važne prosvetne institucije. Narodna Čitalnica v Ljubljani se čuti k temu upravičena vsled svoje 6tarosti, — kajti le kot društvo slavi letos svojo 50-letnico, kot klub je pa obstajala že precej preje — kakor vsled svojega centralnega sedeža in svoje pomembnosti, kajti iz njenih odsekov je izšla „Glasbena matica", „Dramatično društvo" in mogočna Sokolska organizacija. Zato je umestna slovesna proslava, ki se bo vršila v Ljubljani dne 5. in 6. januvarja 1912 po slečem vsporedu:
L
Slavnostna gledališka predstava v petek dne 5. jan. zvečer. V tej predstavi bo združilo gledališko ravnateljstvo in „Dramatično društvo" vse panoge dramatske umetnosti v najširšem pomenu v lepo sliko višine „ slovenske Talije, ki je našla v „Narodni Čitalnici" svoje prvo zavetišče. Program proslave v slov. dež gledališču bo obsegal kot slavn. ouverturo Smetanovo „Libušo", prolog, alegorično sliko razvoja .Narodne Či-alnice", izredno težke s plesom prepletene proste vaje izbranih telovadk „Ženskega telovadnega društva" v Ljubljani, operno predstavo ter končno moderno slovensko dramatsko noviteto.
II.
Slavnostno zborovanje dne 6. jan. dop. ob 11. v veliki dvorani „Narodnega doma-. Na tem zborovanju bodo reprezentovana vsa društva, ki se vdeleže čitalniške slavno-sti. Spored bo naslednji: 1.) Pozdrav predsednika „Narodne Čitalnice" v Ljubljani. 2.) Nastop moškega zbora „Glasbene Matice" v dr. Krekovi kan ta ti „Bratje, v kolo se vstopimo". 3.) Slavnostni govor g. Petra viteza Grassellja o pomenu in zgodovini „Narodne Čitalnice". 4.) Eventuelni pozdravi na zborovanju zastopanih društev in kor-p o racij.
III.
Sokolska telovadna produkcija ob 4. pop. v sokolski telovadnici „Narodnega doma". Na čast udeležencem čitalniške slav-nosti je telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani sestavilo krasne telovadne točke za to zanimivo prireditev. Poleg natežjih orodnih vaj izvajajo Sokoli proste vaje, ki bodo imele nekako historičen znača|, ker bodo pokazale napredek proste Sokolske telovadbe od II. vseslovenskega sokolskega zleta do danes. Izvajale se bodo konečno prvikrat javno tudi silno težke in velezanimive proste vaje za III. vsesokolski zlet, Id se bo vršil I. 1913 v Ljubljani Tudi Sokoliće po-
nove svoje elegantne proste vaje, ki jih bodo izvajale pri slavnostni predstavi v slov. deželnem gledališču.
IV.
JabUejni čitalnični ples v vseh prostorih „Narodnega doma". Ta otvoritev letošnje plesne sezije bo največja prireditev v Ljubljani in za to je zanimanje za ta ples, enako kakor zanimanje za vso čitalniško slavje splošno in se bodo tedaj sešli zastopniki iz vse Slovenije v Ljubljani. Začetek plesa je 6. Januvarja ob 8. večer. Plesu je odločena velika dvorana „Narodnega doma". V stranskih prostorih pa bo na eni strani krasno izbran buffet, ki ga oskrbi delikatesna veletrgovina T. Mencinger, na drugi strani pa mrzle hladilne pijače, Šumeča vina itd. V mali dvorani in v vseh čitalničnih prostorih Narodnega doma bodo mize za neplesoče udeležence, kjer jim bo na razpolago drug buffet in najrazličnejša desertna vina. Odbor „Narodne Čitalnice" je preskrbel za strogo zmerne cene. I Plesno godbo oskrbuje polnoštevilnl orkester „Slovenske Filharmonije" in so na plesnem sporedu najmodernejše plesne kompozicije, tako, da je godba tudi za neple-salce na višini splošno zanimive koncertne ! produkcije. Vstopnina na jubilejni ples znaša 'za osebo K 3, razen tega so še družinske vstopnice za tri osebe po K 8 in za štiri t osebe K 10. Dijaki dobe, če se kot taki le-j gitimirajo v predprodaji posebne dijaške (vstopnice po K 150, pri blagajni 6. januvarja pa po K 2. Ker je na veliki čitalnični ples, enako kakor na vse čitalniško jubilejno slavnost vabljen vsak Slovenec, se posebna osebna vabila ne razpošiljajo.
Domače vesti.
Nov župnik. Župnikom pri Starem sv. Antonu je imenovan dosedanji župeupra-vitelj pri Sv. Vincencu gospod Rudolf Vale n s i t z.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. Dne 30. decembra t. 1. zvečer se je vršil v dvorani NDO. društveni sestanek članov gori omenjene skupine, da izvedo odgovor na prve dni oktobra t. I. predloženo spomenico po tovariših dr. .Vekoslavu Kisovec, Emilu Petrič in Jerneju Štok.
Predsednik skupine tov. dr. V. Kisovec je podal obširno poročilo o vsem delovanju I odbora skupine napram temu gibanju. Prve I dni oktobra 1. I, se je predložila spomenica I upravi c. kr. glavnih skladišč, potem njegovi ekscelenci princu Hohenlohe in gospodu drž. poslancu dr. O. Rybafu za na-daljne korake pri ministerstvu. V petek zjutraj dne 29. decembra I. 1. je bil predsednik skupine pozvan telefoničnim potom k upravi c. kr. javnih skladišč, da Čuje odgovor na predloženo spomenico.
Odgovor ni bil ravno sijajen, ker v teh draginskih časih, kakor so sedaj in to ravno pri nas v Trstu občutimo efekte draginje bolj, nego kje drugje v Avstriji.
Odgovor je bil sledeči: 1. vsi stabilni delavci brez razlike kategorije dobe na teden 2 40 K povišanje plačila; 2. boletisti 40 stot.; 3. premikači 40 stot.; 4. tehtni -čarji 20 stot.; 5. stražniki 30 stot.; 6. asistenti na vratih 20 stot. in 7. grupisti 20 stot. na dan povišanje plače. In to računaje od 1. januarja 1912 dalje.
Na to je tovariš Ivan Marc prečital sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta od vseh tovarišev gori omenjene skupine.
Člani skupine, zbrani na društvenem sestanku dne 30. dec. 1.1., jemljejo naznanje povišanje plače in se javno zahvaljujejo v prvi vrsti g. drž. poslancu dr. O. Rybafu ki je interviniral pri ministerstvu na Dunaju in ki je tudi spremil tovariša Petriča in Štoka k njegovi ekscencl princu Hohenlohe, potem upravi c. kr. glavnih skladišč v Trstu, ki je tudi pravično razdelila to malo povišanje plačil in slednjič se o tej priliki izreka tudi zahvala njegovi jasnosti princu Hohenlohe za njegovo posredovanje. Tudi odboru, ki se je trudil, kolikor je bilo v njegovi moči, gre zahvala za njegovo vestno delovanje. Obenem se poživlja odbor, da napne vse svoje moči pri kompetentnih faktorjih za izpolnitev Še ostalih zahtev spomenice.
Rusklj kružok ima dane* ob 7*15 od-borovo sejo v prostorih Slov. Čitalnice. Novoizvoljeni odbor je vabljen, da se seje udeleži polnoštevilno.
Za koncert tukajšnje podružnice „Glasbene Matice", ki bo v petek, dne 5. t. m. ob 8*30 zvečer, so sedeži v predprodaji pri vratarici Nar. doma gej. Bičkovi. Cene so razvidne iz plakatov. V prihodnjih dneh priobčimo kratek komentar o točkah, ki se jih bo izvajalo.
Šolska mladina proseško-kontoveljake Šole vabi na svojo prvo božičnico, katero priredi na dan sv. Treh kraljev 1912 v dvorani „Gospodarskega društva" na Kon-tovelju s prijaznim sodelovanjem kontovelj-skih tamburašev. Na vsporedu je petje, deklamacije, živa slika s pesmijo (Večer), dvogovor in prizor v šoli.
Začetek ob 4. popoludne. Vstopnina 40 stot, sedeži 40 stot — Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje prireditvenih stroškov se preplačila hvaležno sprejemajo.
Domačine-Rihenberžane, bivajoče v Trstu, vabi podpisano v stvareh domovinstva na razgovor, Id se bo vršil dne 6. ia 7. t.
m. v gostilni Frana Kodriča, Via Istituto št. 2. „Ai due Raspi". (Ura sestankov ai označena. Op. ured.) Županstvo Riheaberk.
Tržaška mala kronika.
Prevertana Železna blagajna, i« v
petek po noči (policija ni o tem ni z besedico obvestila časopise) so navadni aeznaai lopovi s ponarejenimi ključi udrli v skladišče lesa tvrdke Antona Bruna v ul. Starega Lazareta št. 47, odkoder so prišli v pisarno ter so tu s takozvanim! ameriškimi škarjami napravili luknjo na ielezai blagajni. — Iz blagajne so vzeli svoto 1500 kron ter so nato odšli, odkoder so prišli.
Krvav pretep v Žavljak. Sinoči ob 6.30 uri sta se v neki gostilni v Zavljak pri igri sprta 24 letni Josip Krmac, staaujoč pri Sv. M. Magd. sp. št. 452 in nek drugi človek. Ko so prišli iz gostilne ven, je brat tega ustrelil dvakrat z revolverjem proti Krmacu, ga je ranil v ramo in desaa roko, ter polem pobegnil. — Ker je pa poznat, je bil kljubu temu kmalo potam aretiran.
Krmac je bil priveden v mestno bolnišnico.
Poskušen samomor. 30-letna Roža Sarman, kuharica, stanujoča v Šalita al pro-montorio Štev. 2 se je predvčeraj vrgla s prvega nadstropja finančne vojašnice, kjar je bila uslužbena. Ob padcu si je zloaiHa eno nogo in je dobila tudi notranje poškodbe. — Prenesli so jo v mestno bolnišnico.	_
Koledar iu vreme. — Danes: Makarij
op. — Jutri: Genovefa dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popohKhM -I- § 5° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Društvene vesti.
Odbor Dramatičnega društva iau
danes zvečer ob 9. uri važno sejo. Sestaaek v kavarni „Balkan".
Podružnica Glasbene Matice. Daaes zvečer ob 8. uri pevska vaja za meiaai zbor. Ob 7 30 posebna vaja za moški zbor Ker je to predzadnja vaja pred koncertort)^ pričakuje polnoštevilne udeležb«
Pevovodja.
Čitalnica pri sv. Jakobu. Radi ae-pr^dvidjenih zaprek odpade današnja pevska
Vajd.
Moški zbor dramatičnega draštva
ima v sredo ob 8. uri zvečer pevsko vaja.
Nar. del. organizacija.
»Narodna Delavska Organizacija" sklicuje z ozirom na demisijo društvenega predsednika in dveh odbornikov, izredea občni zbor za v nedeljo, dne 14. jaau-varja 1912 ob 10. uri predpoldne v dra-štvenih prostorih v ulici sv. Frančiška št. 2, II. nadstr. Dnevni red: 1.) Volitev predsednika in odbornikov. 2.) učajnosti.
Književnost in umetnost
A. Aškerc : Poslednji Celjan. Epska pesnitev. 1912. 169 strani. Cena broš.
3._
„Poslednji Celjan4 je celjski grof Urak II. Celjski grofi, brez dvoma slovenskega pokolenja, so bili v 15. stoletju najuglednejši in najbogatejši plemiči naše ožje domovine in vse Avstrije. Svoja posestva sa imeli po vseh slovenskih deželah in po Hrvaškem. V sorodu so bili z najimenitnejilaii dinastijami. — Najmogočnelši Celjan pa je bil Ureh II., stric in vzgojitelj kralja Vladislava Posmrtnega. S svojo duhovitostjo, diplomatično spretnostjo pa tudi brezobzirnostjo se bil popel aa viiiao kraljevega namestnika na Ogrskem ter bi povišan v knežji stan. Preznačilno za Urka II. je, da je iskal zvez posebno na Balkaaa Za ženo si je bil vzel hčer srbskega vojvode Brankoviča ter je imel na svojem gradu v Celju tudi srbskega pravoslavnega duhovnika. V svoji družini ni bil srečea. Pomrlo mu je oboje otrok. Brez potomstva, poslednji svojega rodu, je hotel celjsko ime proslaviti Še bolj ter ga ovenčati z aaj-večjim sijajem politične moči. Tedaj pa ga je pahnila madjarska zavist v grob lata 1450.
Tragični konec poslednjega Celjaaa. ki je nameraval združiti južnoslovaaske dežele pod svojim žezlom, je upesnil avtor v epskih verzih. Za folijo svojemu eposa si je izbral pisatelj znano pravljico — ki pa iaa historično podlago — o uplemenitvi Te-harjanov. Grof Ureh II., ki je bil Ttharjaae povzdignil v plemski stan, in ki je bil oseben prijatelj teharskega župana Pengarja, v čigar nevesto je bil svoj čas zaljubljen, pokliče Pengarja na boj zoper Turke pri Be-lemgradv. Pengar odide na vojsko, je posredna priča umoru Urha II, je navzočea pri pogrebu poslednjega Celjana v Celja ter se zdrav povrne na Teharje domov.
Epos je celoten, zaokrožen in eaotea. Na Teharjih se začno tkati epske niti, na Teharjih se končava povest. Dejanje teče od konca do kraja plastično in dramatično. Epos je proslava naše lepe domovine ia poetična perspektiva iz fevdalnega srednjega veka v demokratično sedanjost
V Tratn, dne 2. januvarja 1911.
»EDINOST« St. t.
Btran HI.
Tiskarja in založnika sta dala knjigi'„Nar. dom« 2002 K; 3. „Gosp. društvo« tudi elegantno zunanjo obliko. Papir je so-,Frdenič 1*77 K; 4. Šuban .na Višavi« 5K-IWtn,tisk čist. Na ovitku kaže risba razva- 5. Živic SovraniŠče 2*18 K; 6. Fonda Nis-liae celjskega gradu z grbom celjskih, ček 9 09 K; 7. Pri Kati naVali do de-Ztoior.	cembra 12 st.; od 1. decembra pri Kodreta
Ta krasna epska pesnitev je najno- 482 K,- 8. FurianI Gregor 249 K- g vejše delo našega pesnika Aškerca ter Je Kolaf na novi cesti 2 32 K: skupal 61 K pravkar izšla v založništvu tvrdke Ig. pL 83 stotink. Kltimmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Zoper pijančevanja. Delovni sv«t miai-»uretva za trgovino je razpravljal o predloga, ki to ga vložili tri j« Člani: Dr. Hai-aisek, prof. dr. Prausnit« in prof. dr. Haber-k«Il. Predlog zahteva, da m poprej zapirajo fastiln« in kavarne v varstvo asložbenaga ♦■obja, predvsem mladostnih pomožnih de* tavaav. Gostiln« naj se zapirajo ob nadeljah v Mestih nad 100.000 prebivalcev ob 11.30 v mestih od 10.000 do 100.000 prebivalcev ob 11. uri in v ostalih krajih ob 10. nri srečer. Utemeljevanje predloga izvaja, da ••danji nadomestni poSitak osobja ni nikako nadomestilo za pregnano delo ob nedeljah, da veiina osobja nima vse lato noSaega po-iitfea in da nravna nevarnost za žensko oaobje ob nočaem delu narašča, čim bolj so alkoholizirani gostje. Zgodnja zapiranja gostiln pa ni le v interesu osobja, temveč tudi na korist narodnega gospodarstva in konsum.n-tov. Zakaj grda razvada nedeljskega kroka-aja in ponočevanja stane narodno gospodar-aivo aa leto mnogo milijonov. Predlagatelji konečno opozarjajo na zdravstvena in sooi-jalae posledice nezm.rn.g* pijančevanja.
DAROVL
—	Za stavbo nove šole plačali dr. Per-lotovi 10 K odkupnine od novoletnih voščil.
—	Za božićnico Šked. podr. CMD. se darovali gg. : Žerjal Stana 3 K, Jernej Flego-Dražen 2 K, Tišljar Ivan 1 K, I. Zupane 5 K, Flora Kranjc 1 K, Sancin--Starc Lucija 6 K, Tul Ana 1*40 K, San-ein-Vido Ivana 2 K, Opara Ana 4 K., Plesnar 84. st., Pahor Miloš 2 K, Sancin-čuk Emilija 4 K, Sancin Toč Terezija 1 K, Sanoin Stare Jožefa 2 K, PeloŠ Pavla 2 K. Josipina Gerbec 6 m blaga za obleke.
—	G.a Ana Vodopivec je nabrala za božićnico 14 K, katere so darovali gg. : Ivan Gerbec učitelj 2 K., družina Merlak-Fežek 2 K; po eno krono: Tul Jožef, Novel Anton, Žgane Marij, Ci vidini Rudolf, M1 klavec Dragotin, Sanci n-Drejač Ivan, Fle^o Marija, Sancin-Bolunčan Lovro, Bric Josip; Žgane Marija 60 stot, Stare Urša 40 stot., g-.a Kariž Urška 7 parov aogavic, g.a Fiego Antonija Dražen 5 parov nogavic, 3 pare volnenih zapestnic, eno spodnjico in volneno ruto, gg.e Pje-rina KovaČić in Kravos 2 spodnjici in 6 predpasnikov.
—	Na božićnici šked. podružnice CMD. so preplačali vstopnino gg. : M. L. so K, Macarol Josip, župnik 5 K, Širca Andrej 5 K, V. Pižon 5 K, Ernesta San-cin-Drejać 4*30 K, Ivanka vd. Epple 5 70 K, Sancin-Vido Lucija 2 K, Konič Kristijan 2 K, Budau Frančiška 2 K; po 1*50 K Gerk Štefan, Mozer Ivan in A. B.; po 1 K: Flego-Dražen Ivan, Lovrenčič, N. N., Flego Ana, Trebižan Viktorija, Sancin-Gapa Milka, Sancia Peter, Godina Bernard, Sancin-Gapa Josip; po 50 stot.: Vekjet Josip, Bric, Sancin-Bjeka Peter, Godina-Fignje Ivan, Šuman Alojz, Mihi, Sancin Drejač Pavla, Flego-Lazar Ivan, Terbič Emilija ; Sancin Mirko 80 st., San-•in Karmela 60 st., Vouk Anton 30 stot. Ker se ni mogel udeležiti božićnice, je daroval g. Anton Stanislav Sancin 1 K. Vsens blagim darovateljem srčna hvala !
—	Ker je bil pri blagajni močen naval, ai bilo možno beležiti vseh, ki so preplanuli vstopnino; zato prosimo, da nam blagohotno oproste.
Pri plačevanju računa hranil so darovali gg. : trgovci Josip Šuman 2 K, Franjo Šuman 1 K in Marija Sancin, Cvekova 2 K, Josip Flego pa 5*/. popust. Hvala jim 1
—	Za slov. šolo je poslal g. E. FilipiČ a, Dornberga ob priliki svoje poroke 7 K, g. Rože pa ob poravnavi računa 3 K 10 stot. (Zakasnjeno objavljeno). Sična hvala t
—	Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu Je nabrala Jelica Rapotčeva v veseli družbi v Herpe-tjah 3 K 40 stot. — Denar hrani blagajnik podružnice.
—	Sokol — Prošek: O priliki krsta pri Matkotu nabral br. Čuk 5 K.
—	Za svetoivansko podružnico so da-	ki zadeoejo enako otroka in rovali sledeči gg.: Udovič F., ker ni mogel ?SET-	mater in se "gotovi otrokom na Božićnico 1 K, mesto novoletnih voščil ribl* - *	uspešen razvoj, je priporočljivo, Caatauli 2 K, Germek 2 K, skupaj K 5. — KSoSS?-	dajati jim redno
Tudi pri prireditvah: „Božičnica" in pri
IPOHIŠTVO
%
Odlikovano pekarna In slatf Itarna VINKO SKERK-TRST
Vesti iz Goriške.
Trgovska zbornic« in Slovenci — Po reviziji ljudskega štetja, in ko smo dognali — ne vseh, — ali vendar velikanska sleparstva na Škodo slovenskih meščanov, nismo dvomili niti trenutek, da pridemo na sled sličnim nasilstvam v vseh krajih in kotih javnega življenja, kjer imajo premoč ali odločilno besedo, naši narodni nasprotniki, zaščičeni in podpirani od izve-stnih krogov.
Pomen trgovske in obrtne zbornice je velik, kajti v njej imajo naši nasprotniki ključ, ki nam zapira vrata do naše svobode ne-le na trgovskem, ampak na vsem političnem polju.
Vpogled v zakulisno delovanje te zbornice so nam zabranili, ker nam je bil vstop doslej nemožen; in to radi volilnega imenika, Id so ga sestavili tako, da je bila volitev Slovenca popolnoma odvisna od milosti in nemilosti Italijanov. Samo ob sebi umevno je, da je uradništvo te zbornice vse italijansko. Novosestavljeni imeniki bodo za nas velikega pomena in ako izspolni vsaki: volilec svojo dolžnost, odpremo vrata te zbornice tudi Slovencem, da zasedejo toliko prostorov, kolikor jim jih gre, po številu in trgovski veljavi.
Vpliv trgovske zbornice se razprostira na vsa sredstva, ki pospešujejo industrijo, trgovino in obrt in tu moramo upoštevati železnice, pošto, telegraf in telefon. Vlada poprašuje to zbornici za mnenje: pred gradnjo železnic, pri tu- in inozemskih Železniških zvezah, pri otvarjanju novih postaj, poštnih, brzojavnih in telefonskih uradov. Zbornica sodeluje na vseh vsakoletnih tukajšnjih in izvengorlških konferencah železniških ravnateljstev, glede uvajanja novih vlakov in hitrejega odvažanja, ljudi, svežega sadja itd.
Pa tudi v personalna vprašanja se vmešuje zbornica, osobito pa tedaj, kadar gre za imenovanja predstojnikov prometnih uradov. Doslej so se brigali le zato, da Slovenec nI prišel na slično mesto 1 Nemca so sprejemali molče, če tudi ni znal besedice slovenski.
In tako smo videl na tukajšnjemu kolodvoru vsenemca Wieser-ja in Los-von Rom-erja Kropscha, ki sta duši nemškega živelja v Gorici. In tako vidimo kakor predstojnike vslh 4 poštnih uradov Italijane po vedenju in mišljenju. — Torej niti eden šesterih prometnih uradov nima Slovenca na čelu. Ko je Slovenec nadomestoval načelnika južnega kolodvora, se je moral podvred izpitu iz italijanščine, ker so mu prebacivali da ne umeva dovolj tega jezika. — Od Wieser-ja in drugih 5 italijanskih predstojnikov živ krst ne zahteva kaj takega glede j italijanskega oziroma nemškega jezika. — Trgovska zbornica odpošilja v deželni zbor dva poslanca, seveda Italijana. V trenutku, ko se nam posreči, da spravimo iz trgov- i ske zbornice oba, ali vsaj enega poslanca v j
deželni zbor, se poltično razmerje med Slo- i AUMlo. fttA^l- HA I lift -venci in Italijani v tem zboru bistveno pre-drugači. Prvi vspeh na tej poti smo dosegli. Sestavljeni bodo novi, pravilni imeniki, — temelj nadaljnim korakom, ki nas konečno morajo dovesti do zmage. V to svrho delujoči gospodje združenega odbora naj ostanejo tudi v bodoče složni, da pridemo v trgovski zbornici do veljave po kateri strenimo.	A.
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji salogi bogato isbero vsakovrstnih fcvljev lastnega izdelka sa vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okoliei, da s« pridno poslnžnjejo domačih izdelkov nafte zadruge. - IPBEJEKAJO IB TUDI POPRAVE. —
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST «
Mnenje g. prof. dr. Elschnig-a,
profesorja za okulistiko na nemški univerzi v Pragi
G. /. SERRAVALLO
Trat.
Jaz uporabljam rad ŽELEZNA!O KINA VINA SERRAVALLO v primernih slučajih in sem popolnoma zadovoljen z njega uspehom in mčlnkom.
PRAGA, 3. marca 1910.
Prof. ELSCHNIG.
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. januarija do 27. decembra 1911 je obiskalo Opatijo 39.868 gostov; poleg teh 6034 pasantov — skupno 45 902 osebi. Od 21. do 27. dec. 1911 je na novo došlo 454 oseb. Dne 27. decembra 1911 je bilo navzočih 1623 oseb.
Ko otroci delajo zobe.
Otroci, ki so v prvih mesecih življenja izborno vspevali, postajajo v času, ko delajo zobe, večkrat sitni, ne napredujejo in se jim težko delajo 2obe. Da se odpomore tem neprijetnostim,
ScottoVo emulzijo
predstavi .Moč uniforme" so preplačali: po 1 K : Vidmar, S vab, vd. Gasperčič, Franc
s Pinovega; Marc 80 st, po 60 st.: Fonda	jn sicer še pred delanjem zob. Stariii
Vrabec, Kolerič, Marc Anton, Bak, Jaklič,	bodo kmalu opazili, kako njihov zarod
MikeliČ, Prelc; Širok 50 st., Fran Šušmelj	lahko premaga tisti Čas, ki jim povzroča
40 St.; pO 20 st.: N. N., Kralj, Cernigoj	toliko strahu, in dobi celo vrsto lepih zob.
Amalija, Ukmar; Požar Ladi 30 st in	w m naj ^ izrecno rahteva scott-o™
Kebek 10 stot.	emulzija. Znamka .Scott", ki je npe^ana že 35
V nabiralnikih v področju svetoivanske	l®*, jsmti aa dobroto in uspeh,
podružnice seje nabralo od 16. oktobra:	Cena orig. Steklenici K 2 50. Dobi se v vseh lekarnah.
1. „Nar. dom* 1402 K; 2. Učit. kružok
Trikrat na dan s*ež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno sa čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inoeemLa vina in likeri v steklenicah. Besplačna
postrežba na dom. Kruh Ia iltUloe lideluje IglealAkim
električkim strojem
TK:7
žgalmca kaw
TELEFON 1743, ■•JboljAft vir M doMvssj« ptdsso kav«.
I>r. Pečnik
(PETSCHNIGG)
na novo naseijen slovenski zdravnik
v frstn, via S. Caterina il 1
(hiša Greinitz)
Sprejema: od 117«—1 in od 2—3.
jfova trgovina
olja, kisa, mila, sode in vseh drugih potrebščin za perice.
Prodaja sveč, žigic itd.
Jrst, ul. Sette fontane 7
blizu zaloge materijala za stavba.
Specialiteta gumijskih predmetov
+ Irigatorji, klisteriji, suspen- g zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi ■■■ za vino, plin, podložki z ovate B
HIGIJENSKI :: PREDMETI
Prodaja In poprava gumijskih — čevljev. —
Jrederico Steiniler, yieque9otto 12.
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke 1
TRST — ulica deli* Olao Iter. 1, a nadstropje — Trst
Telila izbira izioMiiili oblek za gospođe Is manufattnrnesa blasa
t*r moiki In lanska suknja.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkureno..
,,£11' Jirligiano"
Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone).
^zgotovljene obleke za moške.
Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožubastimi ovratniki od kron 13 do 4a.
Prva primorska tvornica za lesne Izdelke z vodno silo----u
tvrdke AKRIZNIČnob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV 1 vsa v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HiSE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd,
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica ^Tntta^iSL^
ičlc« Iz hrast In bukovega lesa. Postrežba takojinja is vsake ■noitne t
Strunski Melek M mi struanft stroko miajofe izielie. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in atrokovnjaSko izvedena. — Obisk strokovnjaka — Interesentom brezplačen.	m
Stran IV.
.EDINOST" št. 2.
V Trstu, dne 2. janurarja 1912
Razno vesti.
Galantna pustolovščina p iga. rodoljuba z dežele v Prago. Zadnje dni minulega tedna se je odigrala v Pragi ena onih Številnih tragikomedij, ki se dogajajo teko pogostoma v vsakem velikem mestu. Junak te tragikomedije je bil neki pek z dežele, junakinja pa ena onih „dam", ki žive od tega, da mečejo svoje mreže po onih, katerih rod ne izumira nikdar, jih pošteno oskubljajo in potem izginjajo — po francoski.
Minulo soboto je prišel v Prago neki priprost pek z dežele, da bi nakupil za novo leto nekih stvari za svojo družino. Naš mož Je najprvo začel ogledovati razne izložbe, da bi zbral potrebne stvari in je pri tem prišel tudi na Prikope. Tu je mož opazil neko elegantno oblečeno damo, ki se je kakor mu se je dozdevalo, nekaj zanimala zanj. On se je pa, seveda, ni upal nagovoriti, ker sta mu njeno svilnato krilo in njen, kakor rešeto velik klobuk, strašno imponirala. Temu nejasnemu položaju pa je storila konec ljubeznjiva „dama", ki Je moža nagovorila, ter ga povabila, na kratek sprehod. Naš junak se je čutil zbog tega seveda zelo počeščenega in mož je sprem-l damo na ajenem sprehodu po glavnih ulicah mesta. Konečno sta nova znanca v neki znani restavraciji pila likof svojega prijateljstva, pri temur je naš junak naročal samo najboljše stvari.
Tako so le prehitro minule lepe urice ii pozno zvečer se je parček znašel v nekem znanem hotelu. V omotju uživanja je ■aš rodoljub z dežele pozabil na svojo boljšo polovico, na novoletna darila, na kratko rečeno: na vse. Počutil se je tako dobro v ulogi lahkoživ ca, da je dami slepo zaupa!.
Vendar, to se je imelo britko maščevati!
Ko se je naslednje jutro zbudil ter si je v duhu še enkrat predočll dogodke prejšnjega dne, je v svoj nepopisen strah opazil, da je njegova „prijateljica" izginila brez vsacega slovesa. To je vzbudilo v njegovi duši sum in hitro je iskal denarnico, ki je pa — v njegovo grozo — ni bilo nikjer, pogledal je tudi po zlati uri, ki pa je tudi izginiia. Naš junak je bil tu brez krajcerja 1 Ta mučni položaj pa je postal Še mučneji, ko je sobarica energično zahtevala plačilo za prenočišče!
V družbi s hoteljskim vratarjem se je podal naš junak na policijo, kjer je povedal svoj roman. Opisal je svojo tovarišico z minulega dne in minule noči. Službujoči komisar je bil hitro na jasnem, kaka „go-spica" da je tu v igri. Poslat je v stanovanje znane lahkoživke, ki se peča s take vrste kupčijami. Na veliko srečo našega junaka so našli skoro ves ukradeni denar in tudi uro. Naš rodoljub z dežele je Še prosil komisarja, naj ukrene kako, da njegova — pekova — žena ne izve za vse to. Če se te — gotovo zelo razumljiva — želja našega junaka spolni, ni znano; gotovo pa je, da se bo mož v bodoče izogibal „dam" s svilenimi krili in rešetastimi klobuki I
Beda med delavci v New-Yorku. Delo otrok. Zelo žalostne razmere je razkrila preiskovalna komisija tovaren v New Torku. Preiskava se tiče v prvi vrsti dela otrok in dela doma v tenementnih hišah. — Oeorge Hal!, tajnik newyorškega odbora za delo otrok, je povedal, da je prosilo tekom tega leta 3800 otrok v starosti od 14 do 15 let za takoimenovane delavske certifikate. Tekom zadnjih petih let je b lo izdanih okoli 153.000 takih dovoljenj. Dvakrat toliko otrok, kakor pred petimi leti, zanemarja sedaj šolo, da more iti na delo.
Vpogled v skrajno bedo med delavstvom nam dovoljujejo izpovedbe mladih deklet, ki so bile po komisiji zaslišane. Tako je povedala 14ietna Lucy Tarenca, ki ima še osem bratov in sester, vse mlajše kakor je ona, da mora delati v tovarni, ker se drugače rodbina ne bi mogla preživljati. Oče je težak na pomolu in le malo zasluži. Na vprašanje, kaj je opoldne, je odgovorita, da ji mora zadostovati ena kumara in košček kruha.
Zajutrek dobi le, ako dovolj zgodaj vstane. Znani so tudi slučaji, ko starši lenarilo, otroke pa pošiljajo na delo in se preživljajo z njihovim zaslužkom.
Gospića Lillian B. Wald, ravnateljica „Henry Street Settlement" priporoča odpravo dela doma in v tenementnih hišah. Mnogo otrok mora namreč delati še doma, in preživljati lene stariše. Ako bi bilo delo doma prepovedano, bi moralo mnogo lenih mož in žen iti na delo, medtem, ko živijo sedaj na stroške otrok. Delo doma je pa tudi splošno Škodljivo. — Komisija nadaljuje s preiskavo in upa vsaj deloma odpra-te sramotne razmere.
Sedemnajstletna
ka, Želi primerne službe. Naslov pove ins. oddelek Edinosti.	24*23
Slovanske igralne karte
knjigama J. Gorenjec, uL Oaseima 16., Gregor Zidai & O., Rocol 268, tobakarna Segolin, ulica Indoatri* (Sv. Jakob) in ▼ Sežani: Fran Stolfa, trgovec. * K ožini: Iv.*«i Dekleva.	1472
atav-Naalov 241«
Qfl potno rt O tesarskega delovodjo išče s OfJrcUSBlJa be o podjetje ▼ 'lrstu- Na po- e hm ratni oddelek Edinosti.	S
No nrnrioi 80 vrata okna, kameniii okviiji, »'« pruuaj lijaki, tramovi, strežniki, pli 5£e itd. — Obrniti se: Ulica Piccardi 18.	2l83
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste •glasov sprejme „Inseratni oddelek" v al. Giorgio Galatti št 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do IZ dop. in od 3. do 7. zvečer.
Šestnajstletni
deček z eno letno prakso, iSče v mesta slažbo, kot trgovski učenec v svrho da se nt odi italijanščine. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	2409
V^lcnnpm 8e v iaJem mala, a zelo OHU||D|M prijetna hi5a na lepem razgledu tik- cerkve Podobna je mali vili z zraven se naba jajočim a* dni m vrtom. Proda se v hiSi turi trgovina mefi. bli ga (en blcc, ali posam>£). Hiša je zelo pri pravna za trgovca ali za penzijonista Sprehodi lepi, £tl. postaja blizo. Podrobnosti se izve istotam pri lastni £u	2415
! Prodajaln, ur in dragocenosti
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	cono Slov. 36
Bog.iti it bor zlat&nine, *rebraine, Ir^ooo-noMti Se žepnib ur- Kcpujs m mtiajs, stiaro zlafco in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, alatanine, kako* tudi ftspne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
NajboljSe in najcenejše gorivo
$riqnettesm,Xlara< -
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Gelai štev. 3
telefon 18-39.
Cena: K 4 50 — 100 kilogramov
s dostevljenjem franko.
I. I. Suban
tovarna drož (kvasa) pri sv. Ivanu (Vrdela)
voSči srečno novo leto
vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem v mestu, okolici in na deželi.
ANTOM BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica Sžb francesco a^ssisi 2.
Specijalist, za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmetl.
Jamči za popolno del« lo a« ne b*|i kankureno*
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena MT ura za K 4-20.
Prodaja svinjine
m a	• * a. s t čacjem pire Drtlier in izbranih vin L vrste.
Zlato na obroke H „ Trst'u,ica Ghe°a «•
Velik izbor: gnjati, sira in svinjine.
Giacomo Volpin.
Vsakdo, ki pcšlje 10 kron, dobi takoj krasno eiektro zlato uro reccontoir z dvoj-g a » nim pokrovom, s petletnim jamstvom in 14 karatno zlat" flb^J 1 veriž co moderne oblike. 56 I ^ M gramov težko, uradno punci V Q / rano za 150 kron na obroke ^^^^ po mojih najugodnejših pogojih samo 5 kron mesečno za gospode in dame. — Prvi znesek se lahko vplača po povzetju.
ZLATARSKA TVRDKA
H. WEISS, Nagysallo N. 14
Kom. Bars (Ogrsko).
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13
luprotl certn n. iiiou loieja
Bogat izbor ur
veske vrste, kakor tudi aha no«, prstanov z dijamanti In brez dlj a m nato v, žeopfec »erltlee, zlate Is srebrne za m«>5h*\ r*P 00 Jcmburpn^iih rrnnh.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Kem 3nt s zbifenim fttevilaikom ; lata ima dobroldoća 36-urno kolesje, zu kar §e jam'i 3 leta, 1 krama orraina igla b Sin ili - brilantom. 1 porlačen prstan s pon kamnom za gospode ali gospe. 1 krasen collior le okoJu 150 erijentalakih peri, najmodernejll nskit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in p-si. zajamčeno 3°/. Double-tlats 9 pa-tt ntiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten iepni črnilnik tz nikla 1 krasio zrcalce, 1 Zo-nad dift«rčega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 sngle&fcih peres. 20 različnih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov ki so koristni In neobhodno potrebni. Vse skupaj z tlatj uro vred, ki 4s na velja dakrat toliko, stane damo K 4-20. Od-p jSiljs po povzetja eksportna tvrdka
H. SPINGAR1, Krakovo št.240.
Kdor kupi 2 pazeta dobi Je zastonj zraven lep na-žiČ z dvt mi lezili Pri "več nego 'J paketih, za vaac paket po 1 nožić. Za to kar ne ugaja, ae vrne cie-nar. Torej je izključen vsak rixiko.
Pekarna in sladčieara
Vekoslav Gul
Trst, trg Cosenra št. 4 in ul. Caserma 13.
Priporoča se posebno cenj. občinstv* ob priliki bož. praznikov in Novega leta.
Mandorlut In usaKourstne slndčlce.
Sprejema naročila za torte in drugo. CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
Pisarna odvetnika
Dr. F. Černe-ta in Dr. J. Mandić-a
(ulica Zonta O.)
miuVi ■ h Išče
Tiskarno edm
TELEFON It57.
D = »Trstu
VSE) »L porgio jalatti It D (Jfarodm dom) D

©
©
r □
izdeluje
vsa Morska dela
v najmoderaejetn slogu bodisi v prl-prostem aH vač-banraem tUku ca
po zmendli cedoIl
v v
- Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dala ter pošilja - - tasovce in
koncipij enta
(potrebno je perfektno poznavanje ital, jezika).
stenografa, in pisarniškega vajenca.
JEETČ	snaft?

pT Wa obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in detke, jukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika Izbera volnenega blaga. NajzniernejŠe cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Glovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico'.
Telefon št. 251, Rim. II.

m&esm


=r cr. tc jc
*5" tu
<1 r-J?
S » S."
UB 3
©
©

TOVARNA GLASOVIRJEV
Pećar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pl- > janlne, harmonije, orkestrljone itd. ~ Uglaše-Vanje izvrstno in točno po nizkih cenah.

a
IMto posojil, in hranilnica

V hlfti. | »"oiniien^poroštvom r. | Telefon St. 953. |	
Trst Plozzo Caserma 2,1- n-	(uhed po siaunlh stopnicah)
Branila* vloge sprejema od vsakega, £e tudi ni od in M II 01 jih obrestuje i^^r i® |4 |0 Kastni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono Poeojftla daji na vknjižbo po dogovoru 5%—6'/o, na menjice po 6aV n» "atave,	po bV/, In na amortlz&oljo sa daljšo dobo po dogovoru o o o o o Uradre ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5 popoludne. Ispla&oje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob oede-ljah in praznikih je urad caprt. ^Poštno - hranilničnl račun 816 004.
ia Balnoderaele arajeaa vtraottao oeuou s.* anrdnjsa vreansst. papirjev, uttia kakor tudi hranilna pnilon, a kaurrl-ii se najuspešneje navaja-tediti svojo deco
evliarnica
Sartorella", Trst;
Velika izbera n motka, Ženska Ia otroka. — Blaga te-