D \hkb iAŽfcCj. Paie Krška vas 28e Tel./fax: 0608/61-450 OBMOČNA ENOTA KRŠKO . SITOGRAFIJA TISKARSTVO GERŠAK - KRŠKO 0608/31-992 ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT 21 • LETO XV • 13. SEPTEMBRA »Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT m Preskrba Krško So Posavci sposobni nastopiti složno ali pa so prepričani, da so močnejši, če se borijo ločeno, vsak za svoje cilje in (vsaj nekateri in po potrebi) tudi drug proti drugemu ?______________________ Sevnica — Po dolgem premoru so se funkcionarji posavskih občin ponovno zbrali na skupni seji. Svet posavskih občin je, po prevzemu mandata od brežiike občine, ob koncu avgusta sklicala nova predsednica, sevniika županja Breda Mijovič. Številen odziv vabljenih potrjuje, da gre za strateško pomembno problematiko. Pogovarjali so se o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Slovenije, o programih razvoja železnice in izgradnje avtocest, o spodbujanju regionalnega razvoja, o izgradnji zdravstva, o skupnem marke-tinškem nastopu posavskega gospodarstva na hrvaškem tržišču... Lahko bi rekli, da je med posavskimi vodilnimi ljudmi tudi tokrat bila slika taka, kot smo je vajeni že nekaj let. V vsaki izmed občin imajo svoje načrte, ki bi jih radi uresničili, včasih seveda ti načrti niso usklajeni z željami vsaj še ene izmed ostalih dveh občin, vse to skupaj pa ni ravno plodna podlaga za sodelovanje in usklajeno delovanje. Tudi tokrat smo namreč bili priča podobnim razmišljanjem, kot že toliko krat doslej. Enemu izmed razpravljalcev se je celo utrnila misel, ko je tekla beseda o pripravah na obisk ministra za zdravstvo v Posav-ju: »Se bomo dogovorili in stopili skupaj, ali pa bomo njega in še koga raje vsak posebej vabili v Posavje in se z njim skušali pogoditi o tistem, kar (Dalje na 2. strani) AFP d.o.o. in Streetball Challenge '94 Ulična košarka, za zdravo draženje mladih, tudi prž nas Izkupiček prireditve »o namenili dobrodelni organizaciji.S sponzorji so ustanovili Streetball sklad, kije Socialnemu forumu za zasvojendst in omamo podaril 500.000 SIT. L/ubljana, 3. septembra — Podjetje AFP d.o.o. iz M pri Dobovl |e kot generalni zastopnik In nosilec licence Adl-das za Slovenijo in Hrvaško sprejel Izziv, da letos v Sloveniji prvič organizira košarkarski turnir trojk z Imenom Adi-das Streetball Challenge 94. Projekt ni dobičkarsko naravnan, kajti organizator AFP d.o.o.je skupaj še z nekaterimi sponzorji (7 UP, Kolovs, Slo-venica in Občina Brežice) ustanovil sklad, ki je zbrana sredstva na prireditvi podelil dobrodelni organizaciji Socil-ni forum za zasvojenosti in omame — sekcija za narkomanijo, katere predstavnik je na novinarski konferenci povedal: »S tem da bodo zbrana sredstva namenjena zdravljenju in rehabilitaciji narkoma- Kaj je Streetball? To je športni spektakel, ki ga pri nas poznamo pod Imenom Košarka na cesti. To je igra treh igralcev na koi, Igra pa se na omejenem igrišču, velikem 10,5 krat 9 metrov. Vsak koi (tudi prosti met) pomeni eno točko, zmaga pa tista ekipa, ki prva doseže 15 točk ali ugodnejii rezultat po petnajstih minutah igre. Najpomembnejše pravilo je fair play • poltena igra, zato tudi ni sodnika. Starost igralcev ni ovira, saj so ekipe na turnirjih razvrščene v različne starostne skupine. nov, je streetball tudi odgovor na zdravo odraščanje mladine, ki bo s podobnimi prireditvami pridobila možnost organiziranja športa v mnogih urbanih okoljih.« Na turnirju je sodelovalo 92 Aleksander Polovic ekip oz. preko 400 košarkarjev, ki so nastopili v treh starostnih skupinah. Povedati moramo, da bo najboljša ekipa turnirja zastopala Slovenijo na finalnem turnirju, ki bo 18. septembra v Berlinu. Na VIP turnirju pa so se pomerili mnogi znani Slovenci, od glasbenikov, novinarjev, bivših in sedanjih vrhunskih športnikov, gospodarstvenikov do poslancev. Moramo reči, da jim gre košarka kar dobro od rok. Iz besed Aleksandra Polovica smo izvedeli, da želi do-bovsko podjetje AFP naslednje leto na podoben način organizirati približno 15 turnirjev sirom po Sloveniji, kar je samo še dodaten dokaz, da ta igra, ki prihaja iz Združenih držav Amerike, osvaja tudi Slovenijo. In prav je tako. (Galex) Na turnirju pred slovenskim parlamentom so nastopile tudi 4 ženske ekipe. Naš glas išče sodelavce Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št. (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. Pletersnikovi dnevi v Pišecah Otvoritev muzeja in vrsta prireditev, s skupnim naslovom »Življenje in delo Maksa Ple-__________________teršnika«__________________ Pišece, septembra — Priogram prireditev, posvečenih spominu na življenje in delo Maksa Pleteršnika bo v Pišecah trajal od 15. do 17. septembra letos. Prireditve se bodo pričele vrstiti v četrtek, 15. septembra ob 16. uri, ko bo kviz osnovnošolcev brežiške občine. Odgovarjali bodo na vprašanja o življenju in delu tega avtorja prvega slovensko nemškega slovarja. V petek, 16. septembra ob 17. uri bo v kulturnem domu predstavitev projektne naloge OŠ Pišece o Maksu Pleteršniku. Ob 17.30 bodo tam odprli razstavo, ob 19. pa bo nastop sekcij kulturniškega društva Orlica iz Pisec (ŽPZ, Oktet Orlica in folklorna skupina Duplo). V soboto, 17. septembra se bo ob 10. uri pri obnovljeni Pletersnikovi rojstni hiii pričela slovesnost ob 100. obletnici izdaje Ple-teršnikovega slovarja, ob 11. uri bo uradna otvoritev. V prenovljeni hiii bo na ogled razstava. Na slavnostni prireditvi bodo sodelovali: gledališki igralec Polde Bibič, Pihalni orkester Kapele, Oktet Orlica iz Pisec, zbra-; ne bo pozdravil predsednik SO Brežice, Teodor Oršanič, $\xo* kovno bo Pleteršnikovo delo predstavil dr. Jože Toporišič, slav=-nostni govornik pa bo Milan Kučan, ki je tudi predsednik častnega odbora. Družabno srečanje nastopajočih, gostov in obiskovalcev se bo začelo že ob 12. pri osnovni šoli, za dobro razpoloženje pa bo igral in prepeval ansambel Ptujskih 5. (dama) Naš glas pod novo streho Že dolgo se je šušljalo, a če sodimo po tistem, kar smo razbrali iz vprašanj različnih ljudi, potem je le malokdo vedel, kaj natanko se bo skuhalo. Sedaj Vam lahko povemo: Naš glas je postal del krškega IR inženiringa, zasebnega podjetja in skušali bomo narediti tisto, kar so nekateri od nas terjali: poslovati ekonomsko. Seveda so mnogi izmed tistih »nekaterih« hoteli, da poslujemo ekonomsko zato, da bi propadli, mi pa bomo skušali poslovati ekonomsko zato, da bi preživeli. Na tržišču, kakršno je Posavje, namreč dejansko ne moremo govoriti o bogatenju, ampak samo o preživetju. Če nam torej uspe preživeti in ob tem narediti dober časopis, ki ga boste, spoštovani bralci, radi vzeli v roke, potem smo že dosegli svoj cilj. Še vedno namreč verjamemo, da je veliko ljudi naklonjenih Našemu glasu, prepričani smo, da bo Posavje prava regija šele potem, ko bo Naš glas dejansko naš, ko ga bodo brali in ustvarjali vsi. Šele takrat bo pričel povezovati in ne bo služil ie kot sredstvo za medsebojna obračunavanja med posameznimi strujami ali posamezniki. Zaželimo si torej srečno pot in uspešen razvoj. Ne le zaradi Posavja. Končno je z uspehom Našega glasa tesno povezana tudi usoda nas, ki ga pripravljamo. Zato Vas prosimo, da nas vendarle vsaj v začetku sodite vsaj malce prizanesljivo in da skušate pomagati. Prepričani smo, da se nam bo to vsem obrestovalo, (tka) 5. Tabor SKD Bili so skupaj in tako bo tudi naprej Z besedami: »Naj živi slovenska krščanska demokracija* je zaključil slavnostni govor predsednik SKD ________________Lojze Peterle.________________ Kostanjevica na Krki, 10. septembra — V nekdanjem cisteri-janskem samostanu je občinski odbor SKD Krško pripravil peti tabor svoje stranke, ki je bil sestavljen iz izletniikega, športnega, uradnega, kulturnega in zabavnega dela. Tabora se je udeležilo preko 4000 obiskovalcev in mnogi vidni predstavniki slovenskega političnega življenja. Slavnostni govornik je bil zunanji minister In predsednik SKD Lojze Peterle. Organizatorji so udeležencem ponudili obisk turističnih in božjepotnih krajev (Tri lučke, Grad Mokrice, Kostaanjeviško jamo, Dolenjski muzej Novo mesto, Dolenjske in Cateške toplice, Marijino romarsko svetišče na Svetih gorah pri Bistrici ob Sotli, Slinovce pri Kostanjevici), v športnem delu so se pomerili v teku in malem nogometu, pripravili pa so tudi tri okrogle mize o družini, kmetisjtvu ter lastninjenju, javnemu dolgu in gospodarskem razvoju Slovenije. Ves čas prireditve so bili na ogled razstavni prostori Galerije Božidar Jakac, stalne in začasne razstave uglednih slovenskih umetnikov (Boljka, Oman, Kralj, Gorše, Gorjup, Jakopič, Jordan, Jakac), zagotovljeno je bilo strokovno vodstvo kustosov Galerije. V programu uradnega dela, ki je potekal na prostoru Forme Vive pri samostanu, sta nasopila Big band Videm Krško in Aleksander Mežek, ki je prav za to prireditev prišel iz Londona. Po pozdravnemu govoru predsednika OO SKD Krško in krškega župana Danila Siterja ter poslanca in predsednika organizacijskega odbora, Franca Černeliča, je sledil vrhunec prireditve, ko je zbranim spregovoril predsednik SKD Lojze Peterle. Celotna gostinska ponudbo so zaupali gostišču Žolnir, ob dobri hrani in pijači pa je udeležence zabaval ansambel Tonija Sotoška. V zabavnem delu programa so nastopili še: kvintet Zvončki iz Postojne, kvartet saksafonistov iz Ljubljane, Joseph z Madagaskarja in mladinske skupine iz Kostanjevice. (Galex) (več na drugi strani) Mladoporočencema ki sta se v soboto poročila v nekdanji samostanski cerkvi, je SKD čestitala in podarila zibko z željo, da bo večkrat polna. NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 5. Tabor SKD » Skupaj in naprej « Udeleženci so potrdili svojo pripadnost SKD ter uresničili geslo tabora »Skupaj in naprej«. (Nadaljevanje s 1. strani) Kostanjevica na Krki, 10. septembra — V pozdravnem nagovoru je Danilo Siter udeležencem tabora v imenu občinskega odbora SKD Krško zaželel dobro počutje v prekrasnem okolju v upanju, da bodo doživeli veliko lepega. Predstavil je osrednjo misel letošnjega tabora in zaželel zbranim, da jo tudi ponesejo s seboj. »V slogi je moč in prav je, da se začnemo tega zavedati. Le tako bomo naši mladi samostojni državi Sloveniji lahko zagotovili varen in trden položaj med večjimi evropskimi narodi«, je še poudaril Danilo Siter. Predsednik SKD Lojze Peterle je v uvodu orisal pot strankinih taborov, od Ptuja do Kostanjevice in se tako ozrl na preteklost. Poudaril je vse pomembne rezultate, ki so jih krščanski demokrati dosegli v prejšnji in še več v sedanji vladi, parlamentu in drugih institucijah slovenske demokratične družbe. »Delamo odgovorno, konstruktivno in državotvorno, z manj glasnosti in z več rezultati. Slovenski krščanski demokrati bodo še naprej izkoriščali svoj ugled in dobre povezave s sorodnimi strankami doma in po svetu za utrditev ugleda Slovenije in njene podobe v svetu, posebej pa za njeno gospodarsko rast in vključevanje v evropske integracije^ Stranka podpira skupen nastop sorodnih strank na lokattiih volitvah in se zavzema za dokončanje demokratične preobrazbe lokalne samouprave«, je povedal Peterle. Svoj govor je zaključil: »Si predstavljate kako bi bilo v Sloveniji, če ne bi njenega demokratičnega časa z jasnim programom in dejanji zaznamovala tudi krščanska demokracija? Vztrajajmo naprej odgovorno in državotvorno zaljubljeni v Slovenijo, s progra- Pismo ZLSD Krško: Popravljanje starih krivic naj ne povzroča novih Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet oktobra 1991. To je bil prvi zakon s področja lastninskega preoblikovanja, sprejet kljub strokovnim pomislekom, v želji, da se proces lastninskega preoblikovanja začne čimprej. Praktično uresničevanje zakona je pokazalo, da ima dejansko mnoge slabosti ter da gaje potrebno dopolniti in spremeniti. Konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja je pripravil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji in javno pozval državljane, da ga podpro. V predlogu omenjenega zakona se Konzorcij denacionaliza-cijskih zavezancev zavzema za: — ponovno oceno vseh gospodarskih in socialnih posledic denacionalizacije in — odgovornost denacionalizacijskih upravičencev, da z vrnjeno lastnino ustvarjajo nova delovna mesta. Zaradi načina izvedbe denacionalizacije je otežano poslovanje podjetij, v mnogih primerih delavci ostajajo brez dela. Združena lista socialnih demokratov je že ob sprejemanju zakona opozarjala na nesprejemljivost rešitev, po katerih naj bi se izvajala denacionalizacija v Sloveniji. Izkazalo se je, da je to povsem upravičeno. Način izvedbe denacionalizacije je privedel do tega, daje kmetijstvu in gozdarstvu že prizadejana ogromna škoda. Veljavni zakon o denacionalizaciji omogoča vračanje v naravi tudi tam, kjer zaradi tega prihaja do ukinjanja dejavnosti in delovnih mest. Brez realnega povračila jemlje podjetjem tudi tisto lastnino, ki so jo ta kupila po tržnih cenah. V združeni listi socialnih demakratov smo mnenja, da je potrebno ponovno oceniti položaj denacionalizacijskih upravičencev, vključno s cerkvijo. Ponovna preučitev naj velja tudi za obveznost podjetij, ki posedujejo denacionalizirano premoženje. Ta trenutno nosijo materialno breme za popravo krivic, kijih sama niso povzročila. Nejasne so tudi določbe zakona glede pravice do odškodnine v primerih, ko je bila ob denacionalizaciji delna odškodnina že poravnana. Določbe zakona pomenijo neposredno oškodovanje družbene lastnine ter vseh državljank in državljanov Slovenije, ko priznavajo vračanje brez nadomestila denacionalizacijskega upravičenca tudi v primeru, ko je sedanja vrednost vrnjenega premoženja do 1 /3 večja od njegove vrednosti ob nacionalizaciji. Vse našteto terja temeljito oceno zakona ter njegove spremembe in dopolnitve. Krivice nepoštene in na ideoloških temeljih zasnovane nacionalizacije ne moremo in ne smemo popravljati z novimi krivicami. Da bi pri tem uspeli, potrebujemo podporo vseh državljanov, ki z nami soglašajo. Gre za vaša podjetja in vaša delovna mesta, za vaše delo v preteklosti in za prihodnost vaših otrok. Predlagatelji Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji morajo do 21. oktobra 1994 zbrati 5.000 podpisov v podporo svoemu predlogu. Le tako bo ta lahko obravnavan v Državnem zboru. Državljanke in državljani! Pozivamo vas, da tudi v s svojim podpisom podprete pobudo Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja. Oglasite se na sedežu Območne organizacije združene liste socialnih demokratov v Krškem na Cesti krških žrtev 30, kjer bo pisarna za vas odprta vsak delovnik od 8. do 11. ure, vse do 21. oktobra, na razpolago pa vam bodo brezplačni obrazci in vse informacije. (Združena lista socialnih demokratov Krško) mom, ki prinaša rezultate. Delajmo v vseh okoljih in na vseh ravneh. Naj živi slovenska krščanska demokracija!« Udeležence tabora so pozdravili tudi mnogi gostje iz tujine: član britanskega kongre- sa, predstavnik Narodnega sveta Koroških Slovencev, Karel Smolle, predsednik Centra avstrijskih narodnosti, predsednik Stranke slovenske skupnosti v Italiji, prebranih pa je bilo tudi nekaj telegramov in čestitk. (Galex) Poslanec v Državnem zboru, Branko Jane: »Bojim se, da bo tudi po izgradnji avto ceste vzhod — zahod Slovenija pozabila na smer sever — jug in bo Dolenjska ostala brez avtocestne povezave. Zato pripravljamo Zakon o podaljšanju bencinaskega tolarja, s katerim bomo zbrali sredstva za najetje kredita in omogočili pričetek gradbenih del v letu 1996. Anuitete bi plačevali s cestninami. Če namreč gledamo nacionalni program grad- tinc je opozoril: »Ne zanašaj-mo se na oprtni sistem, Medtem, ko bomo mi svoje upe polagali v gradnjo hitre železnice, se bo cestni tovorni promet razvil do te stopnje, da ne bo več tako problematičen, kot je danes. Predvsem pa moramo vedeti, da predstavlja tranzit samo 10% vseh obremenitev, vse ostalo je namenjeno lokalnim, našim potrebam in to je treba izkoristiti.« Razgovor o razvojnih načrtih so udeleženci sestanka O taboru so povedali So Posavci kot Indijanci Lojze Peterle, predsednik SKD in zunanji minister: »Zelo sem vesel, da prakso taborov nadaljujemo na tak, poseben način doživljanja naše stranke in izražanja njenih političnih stališč. Na tem srečanju sem želel dati poudarek oren-taciji oz. temeljni usmeritvi naše stranke, ki se ne želi pri-kljanjati ne levim ne desnim ekstremizmom ali populizmom oz. demagogiji, ampak želi iz-vajajti odgovorno svoj program naprej. smernice razvoja in dela krščanske demokracije. Mislim, da je bil ta namen dosežen in potrjen. Ko bomo delali zaključke tega tabora, bomo videli kaj je bilo prav in kaj ne. Za vse morebitne napake pa se oproščamo.« Franc Černelič, poslanec v DZ in predsednik organizacijskega odbora tabora: »Ob tej priložnosti bi prosil g. Peterle- To mislim, da je osnovno sporočilo tega tabora. Drugače pa so se zadeve lepo odvile v vseh dimenzijah, v kulturnih, športnih, organizacijskih pogledih in vesel sem, da je uspelo organizatorju tako izpeljati tabor.« Danilo Siter, predsednik OO SKD Krško: »Veseli smo, daje prireditev pritegnila tako veliko število obiskovalcev in da lahko ob takih priložnostih po-novno osvežimo temeljne ta, kot predsednika SKD in zunanjega ministra, da ta am-bient še kdaj izkoristil za kakšne protokokolarne zadeve.« (Pripravil: Galex) Svet posavskih občin da ali ne!? So Posavci ••• (Nadaljevanje s 1. strani) zanima le posamezno občino?« Sicer pa so seveda razpravljala imeli cel kup pripomb na vse dokumente, o katerih naj bi razpravljali. Ponekod sicer stališč še niso imeli izoblikovanih, a tisto, kar smo slišali zgovorno pove, da v Posavju še zdaleč niso zadovoljni s statusom in vlogo, ki jo je tej regiji namenila država. Slišali smo očitek, da Ljubljana »skozi mala vrata« namerava ponovno uresničiti koncept treh dežel, v katerem je našla prostor le še za Koper in Maribor. Jug bo zaradi tega samo še južnejši, manj razvit in komunikacijsko odrezan. Brežiški predsednik izvršnega sveta je bil najbolj konkreten s svojimi očitki, da celotno dosedanje ravnanje Ljubljane kaže na obet konfederacije s Hrvaško. To oceno je Ciril Koleš-nik utemeljil na dejstvu, da vsi razvojni načrti določajo Brežicam, kot obmejnemu mestu, skrajno podrejeno vlogo, ko predvidevajo edino neposredno mednarodno prometno povezavo preko kolesarske steze, medtem, ko pot iz Posavja v Graz (na primer) poteka delno preko hrvaškega ozemlja. Mesto Brežice je na kartah zarisano v rangu Zavratca. »To pomeni, da se Slovenija odreka razvoju svojega jugovzhodnega dela. Če gre namreč samo za vrisano piko na karti, potem naj bo, a tak status običajno potegne za seboj tudi sodelovanje državnih sredstev v razvoju in tam, kjer teh ni, ni kadrov niti kapitala«, trdi Ko-lešnik. Problem cestnih povezav se čedalje bolj zaostruje. Direktor območne gospodarske zbornice, Valentin Dvojmoč: »Samo promet, ki ga ustvarjamo mi in Hrvatje odvzame človeku uro in pol za pot v Ljubljano. Kaj bo, ko bo cestne blokade pri Okučanih konec?« Državni svetnik, Franc Glin-šek: »Dejansko so nekatere stvari postavljene na glavo. Kaže, da skupa država skozi stranska vrata uresničiti zastavljeni načrt reorganizacije lokalne samouprave.« Vsi se zavedajo pomena cestne povezave med Bregano in Karavankami in ob Savinji do Celja. ki se prepirajo okrog vodstva regije medtem, ko jim grozi, daje sploh ne bodo več potrebovali? Lahko bi rekli, da je bil doslej Svet posavskih občin klinično mrtev, saj so se njegovi člani sestajali le poredko in, sodeč po tožbah dosedanjega predsednika, brežiškega župana Teodorja Oršaniča, jih je le stežka nabral dovolj za sklepčno sejo. Seveda pa se človeku vsiljuje vprašanje, kaj naj Svet posavskih občin s sklepčnostjo. Gre namreč predvsem za neformalno, posvetovalno telo, v katerem lahko nekaj zaleže samo skupna volja, trden dogovor, ki se ga potem vsi držijo. Dokler pa bodo predstavniki občin Brežice in Krško skušali drug drugemu iz rok izpuliti primat v regiji, medtem, ko bodo Sevničani čakali na zmagovalca, ki se mu kaže pridružiti, dotlej bo jugovzhod Slovenije tonil v jug. Torej: če je volja za določanje in uresničenje skupnega cilja, lahko to storijo trije ljudje. Kar je več, je lahko le v prid, ker več glav več ve in zastopa več interesov pri usklajevanju. Res je, da bi morala Ljubljana postati evropsko mesto, v katerem bo življenje trikrat dražje kakor v provinci, pa bi se marši kdo odločil za vlaganje kapitala izven metropole. Nikakor pa to ne pomeni, da se bo (ko ta čas dozori) odločil ravno za Posavje. Posavje se mora najprej samo toliko razviti, da bo privabilo kapital in ljudi z znanjem. Samo mora biti sposobno ponuditi možne perspektivne progame in imeti v malem prstu svoje prednosti, s katerimi bo prepričalo možne vlagatelje. Nihče rad ne začenja tam, kjer »nima česa vzeti v roke«, kjer za (n.pr.) pridobivcanje soglasij in dokumentov porabi trikrat več časa, kot bi bilo normalno ali kjer nimajo niti natančnih podatkov o naravnih danostih, kjer so telefoni (včasih) po dva ali tri dni v tednu skoraj odrezani od Ljubljane. Doslej so žal kadri in kapital predvsem odtekali iz Posavja. Šli so tja, kjer so jim ponudili tisto, česar doma (še enkrat zapišimo z besedo: doma, ker ta beseda nekaj pomeni človeku samo do določene mere!) ni bilo: službo, šolo za otroke, kakovost življenja, možnosti za strokovno delo, ugodne komunikacije... Res je nesmiselno, da Država zbira denar od davščin, ga deset ali enajst mesecev obrača in oplaja, potem pa drobce vrača za pomoč izbranim razvojnim programom v t. i. demografasko ogroženih okoljih. Prav ima Ciril Kolešnik, ki pravi da naj nam pustijo tisto, kar zberemo sami, pa se bomo znali razviti, medtem, ko naj bo pomoč razvitih pokrajin v tem, da bodo v času naših razvojnih prizadevanj financirali delovanje države kot celote. Tudi v imenu manj razvitih. Ali bomo v Posavju to že znali doseči? Država je med naše vodilne ljudi vrinila prepir okrog regijskega vodstva in to je le eden izmed elemntov, ki (med drugim) onemogočajo tvorno sodelovanje. Namesto, da bi na seji Sveta posavskih občin udeleženci dorekli globalno strategijo razvoja, da bi si vsaj naročili podatke, na podlagi katerih bi lahko ocenili, kam kaže usmeriti našo regijo, so bili obsojeni na poskuse, da bi upočasnili postopek sprejemanja zanje nesmiselnih dokumentov. Pa se že zelo mudi in niti podatkov ne bi smeli pričeti zbirati na dolgo in široko, saj je različnih študij dovolj in so jih strokovnjaki sposobni relativno hitro razčleniti. Vse pre kmalu bomo morali biti sposobni za oceno, na katerih dejavnostih naj temelji naš bodoči razvoj in kako jih bomo najhitreje razvili. (Ika) nje avto cest, potem vidimo, da je odsek od Biča do Brežic dejansko najcenejši, predvsem pa najmanj sporen.« Slišali smo nekaj krepkih na račun gospoda Koširja, ki da je »pozabil« na lastne besede, češ, da bo mejni prehod v Bregani kmalu nekaj krat večji od šen-tiljskega, na račun državnega sekretarja Marjana Dvornika, ki da nikakor ni upravičil niti delčka pričakovanj, porojenih ob njegovi kandidaturi... Član državnega zbora Marjan Še- sklenili z obveznostjo, da bodo, za potrebe skupnega nastopanja proti državi, navezali stike z Dolenjci, da bodo v lastnih okoljih v desetih dneh zbrali strokovne pripombe na dokumente (torej so pripombe že zbrane!), da bodo od ministrstva za promet in zveze terjali pospešeno dokončanje dokumentacije za gradnjo avto ceste proti Bregani in da bodo nasprotovali pospeševanju procedure sprejemanja omenjenih razvojnih načrtov. (Ika) mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO Naš glas — časopis za Posavje in okolico: izhaja ob sredah. Izdaja IR inženiring, Krško. Uredništvo: CKŽ 23,68270 Krško. Telefon I -telefax: 0608/21-868. Gtafična priprava in obdelava: Grafika Novo mesto, tisk: tiskarna Opara Novo mesto. Na podlagi mnenja ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. Rokopisov ne vračamo. NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 PO NAŠIH KRAJIH Posavska zbornica je bila druga po vrsti: Ustanovili so združenje podjetnikov »Nismo za to, da bi Sklad za razvoj malega gospodarstva ostal poligon za merjenje politične moči in vpliva«, zagotavlja predsednik Združenja odjetnikov Posavja, Emil Vehovar. Poleg predsednika OGZ za Posavje, Jožeta Muleja je zbrane pred vstopom v nove zbornične prostore nagovoril tudi Dag-mar Šuster. Preselitev GZS OZ Krško v nove poslovne prostore Kupili prostore ob Bohoričevi ulici v Krškem Krško, 8. septembra — Območna zbornica Posavja se je preselila v nove poslovne prostore. Ti so v drugem nadstropju zgradbe na Bohoričevi ulici št. 9 v Krškem, kjer sta že regijski Zavod za zdravstveno in Zavoda za pokojninsko zavarovanje. Priložnostne otvoritvene slovestnosti v novi zgradbi (gre za zadnjo stavbo ob Bohoričevi ulici pred krškim parkom) so se udeležili predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, člani zborničnih organov in nekaj gospodarstveniov. Hiša na CKŽ 12, kjer so bili doslej zbornični prostori, je končno dočakala obnovo in po kočanih delih bo postala posavska sodna palača. Glede na to, da je zbornica doslej bila vedno v najetih prostorih, seje morala v preteklih letih pogosto seliti, in to je ote-ževalo njeno delovanje. Da bi takšno preseljevanje preprečili in si stem zagotovili stalno lokacijo, je vodstvo sklenilo za svojo službo v Posavju kupiti nove poslovne prostore. Kostanjevica na Krki, 8. septembra — Nova organiziranost podjetnikov, doslej združenih v sekcijo pri gospodarski zbornici, jim bo omogočila, da si bodo neodvisno volili vodstvo, zastavljali delovne programe in razpolagali s svojim denarjem. Tako je orisal novo obliko delovanja podjetnikov predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Dagmar Šuster. Na ustanovnem zboru v Kostanjevici seje zbralo okrog petdeset ljudi, med njimi je bilo kar nekaj takih ali drugačnih gostov, ki h takemu dogodku sodijo, kljub temu pa se je težko otresti vtisa, da podjetniki Posavja novega koraka v svojo samostojnost niso dojeli dovolj resno. Nobeno združenje jim namreč ne more dati moči v roke, če si je ne bodo vzeli sami, z aktivnim odnosom do vsega, kar se dogaja okrog njih in jih posredno ali neposredno zadeva. Če izhajamo iz skromnega števila predstavnikov družbenih podjetij lahko sklepamo tudi, da se gospodarstvo še vedno tudi v glavah njegovih ljudi deli na družbeni in zasebni sektor. Zato lahko samo ugibamo, kako daleč je usklajeno sodelovanje in dopolnjevanje ob nor- ¦"i^BJfePPŠ** Pred sevniško osnovno šolo živahno Prisrčno pripravljen sprejem za prvošolce in starše Gradnja večnamenske športne dvorane je v zaključni fazi Sevnica, septembra — Kako pomembno je v življenju obdobje, ko mladega človeka že zelo zgodaj vpne in postavi v sistem vzgajanja in izobraževanja, se osnovnošolci še ne morejo zavedati. Pomembnosti in prednosti pridobivanja znanja bi se morali poleg učiteljev zavedati predvsem starši. Čas in z njim razvoj sta temeljito spremenila naše življenje. Pridobljeno znanje je velikokrat odločilna prednost že danes, v prihodnosti pa bo.... V pričakovanju prvega dne pouka slovenskih osnovnih in srednjih šol je bilo največji nemir opaziti pri prvošolarjih, saj je šola zanje še nekaj neznanega, neraziskanega, zanimivega, hkrati pa tudi nekaj obveznega, nekaj, kar bo trajalo osem let in še naprej. V sevniški osnovni šoli so generaciji letošnjih prvošolč-kov, teh je 108, razdeljenih v štiri oddelke, in njihovim star- šem pripravili prisrčen sprejem na šolskem dvorišču. Po pozdravnem govoru ravnateljice šole, gospe Anice Pipan, v katerem je kratko orisala potek življenja na šoli, je sledila predstavitev učiteljic Lojzke Božič, Mateje Pompe, Ivice Jevševar in Mateje Kovač, ki bodo v tem šolskem letu poučevale v prvih razredih. V nadaljevanju je vsaka izmed njih po imenih in priimkih klicala učence v svoj razred, pri tem pa so prvošolarjem razdelili komplete majic, in sicer vsakemu razredu svojo barvo z znakom šole. Učencem so najprej razkazali šolo, nato pa so učence in njihove starše povabili na pripravljeno pogostitev, pri čemer so za otroke pripravili mini kosilo, starše pa so postregli s kavo in pecivom. Prisotnost smo izkoristili tudi za pogovor o gradnji športne dvorane. Od pomočnika ravnateljice Draga Slukana smo izvedeli, da bo športna dvorana kmalu nared, da so sicer slavnostno otvoritev načrtovali že v začetku septembra, ko bi sovpadla z začetkom novega šolskega leta, zdaj pa predvidevajo, da bo v uporabo izročena pred uradno otvoritvijo, ki bo v času občinskega praznika, (dama) Prometna varnost učencev OŠ Jurija Dalmatina Krško V dvorišču osnovne šole so se zbrali mladi nadobudneži, skupaj s svojimi starši. Majica v razrednih barvah za vsakega prvošolca. 1W* Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax:+386 68/342 094 'sMH% čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Učenci in učitelji OŠ Jurij Dalmatin Krško se obračajo na odgovorne v želji, da bi storili kar največ za večjo prometno varnost otrok — udeležencev v cestnem prometu. Učenci in učitelji OŠ predlagajo v korist večje prometne varnosti naslednje ukrepe: -ustanovitev Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občini Krško; -omejitev hitrosti v območju mesta Krško na manj kot 60 km/h, še posebaj pred šolskimi poslopji; -na vseh avtobusnih postajališčih občine Krško, kjer vstopajo in izstopajo otroci, postaviti ustrezne označbe, ki bodo voznike na to opozarjale(ta-ble, izbokline na cestiščih,...) -na križišču Ceste 4.julija —Prešernove — Zdolske postaviti semafor, -posebaj omejiti hitrost in zarisati prehode za pešce na tistih avtobusnih postajališčih, kjer je gost promet in so tudi hitrosti večje (Dolenja vas, Spodnja Libna, cesta Krško —Brežice kar v vsej svoji razdalji, Pijavško, cesta Krško —Sevnica) -urediti pločnike na Cesti 4,julija (od Stare vasi do Ilirske ulice ter na začetku Ceste 4.ju-lija v smeri Sotelsko) -v mestu Krško zgraditi kolesarske steze V Našem glasu podpiramo skupna prizadevanja učencev in učiteljev v želji, da se uresniči vse, kar je predlagano.1 Dodamo lahko še našo prošnjo oz. nasvet, da na omenjenih krajih, kjer se hitrosti ne da drugače omejiti, pristojni sklenejo postaviti «ležeče policaje« irvtako hitro in učinkovito rešijo akutni problem divjanja na naših cestah, (dama) malni konkurenčnosti. Ena prvih stvari, ki se jih bodo očitno preko Gospodarske zbornice lotili podjetniki, je zniževanje prispevne stopnje od osebnih dohodkov. Predsednik zbornice, Dagmar Šuster je namrteč v svojem nagovoru kar nekako zagrmel proti prevelikim odbitkom, ki so namenjeni višanju proračuna. Napovedal je trd boj okrog proračunskega memoranduma za prihodnje leto: »Upam, da se bo čim prej zaključil proces lastninjenja v čim večjem delu gospodarstva, saj nas bo potem več imelo enake interese in bomo lažje stopili skupaj. Država nam pogosto očite, da veliko denarja, ki ga iz plač prispevamo v proračun, vrača za razvoj gospodarstva. Takoj se lahko odpovemo tej pomoči (letos 80 milijard), le pri- spevke iz plač naj nam za toliko zmanjša. Lahko linearno za vse plače, pa si bomo že sami pomagali.« Franc Zavodnik, predstavnik podjetnikov v Državnem svetu Slovenije: »Končni cilj osamosvajanja gospodarstva je, da bo vendarle enkrat lahko gospodarstvo diktiralo politiko in ne obratno.« Delovni predsednik zbora, Ka-mil Krošelj iz Sevnice je videl eno od poti tudi v ustanavljanju gospodarskega lobbva. Ustanovni zbor so podjetniki zaključili z izvolitvijo članov svojega odbora. V njem so: Vojko Omerzu, Anton Pongr-čič, Tomo Jurman in Aleksander Polovic iz Brežic, Tomis-lav Staut, Emil Vehovar (predsednik), Martin Žener in Ljubo Božovič iz Krškega ter Kamil Krošelj, Jure Šlogar in Janez Valant iz Sevnice. (Ika) Drobec 8x zborničnega gradivat Pomen majhnih podjetij razst z večanjem njihovega števila V okviru Gospodarske zbornice se podjetniki združujejo po regijah, njihova združenja pa se bodo na koncu (predvidoma oktobra letos) povezala v republiško združenje. Pomen majhnih podjetij v Sloveniji raste, saj se njihovo število nenehno povečuje, raste njihov delež v ustvarjenem družbenem proizvodu in tudi število zaposlenih v njih. Postajajo pomemben nosilec prestrukturiranja gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest. Dosedanja Sekcija podjetnikov je sicer bila aktivna, ni pa imela takšnega položaja, da bi lahko učinkovito nakazovala problematiko poslovanja manjših podjetij, zasledovala razpise za pospeševanje razvoja podjetij tako na republiški kot na občinskih ravneh in ni zagotavljala prilagajanja delovanja podjetij z manjšim številom zaposlenih na novo sprejeti zakonodaji. V Posavju je, po podatkih zbornice, število podjetij, ki so oddala bilance za leto 1993 in imajo pod 50 zaposlenih, naslednje: Občina Skupno število podjetij Od tega 1 -50 zaposlenih Brežice Krško Sevnica 308 246 127 166 127 64 Skupaj 681 357 Vozniki pozor! Prvi dan šole, ko so nas vsi opozarjali na to, da lahko v prometu ogrozimo naše najmlajše državljane, je že mimo. Nevarnost je ostala, saj se otroci prav vsak dan — skozi vse leto odpravljajo iz šole — v šolo s polnimi glavami različnih misli, ki nikakor niso namenjene prometu! Pazite nanje vi! PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 1 Krajani vasi Blatno — Suha dol Dobili so dolgo li asfalt Zadnja dela domačinov pred uradno otvoritvijo. (Foto: Galex) Pišece, 10. septembra — Po mnogih"prostovoljnih delovnih urah in iskanju denarja za asfaltiranje krajevne ceste Blatno — Suha dol so si krajani omenjenih vasi lahko oddahnili. V soboto je brežiški sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja, Bogdan Matjašič prerezal slavnostni trak in tako je bila cesta tudi uradno odprta. Tajnik gradbenega odbora, Jože Zagmajster: »Vsa zemeljska dela za cesto so bila opravljena že leta 1989, vendar je zmanjkalo denarfja, svoje delo pa je opravilo tudi neurje istega leta. Potrebno je bilo ponovno pripraviti traso za asfalt, navoziti skoraj 2000 kubikov gramoza in ga tudi zravnali. Po podpisu pogodbe med KS Pišece in Cestnim podjetjem Novo mesto so dela hitro stekla in tako je bila cesta nared že 23. julija. Potrebno je bilo STUDIO BREŽICE ¦¦¦mm Tajnik gradbenega odbora Jože Zagmajster opraviti le še nekaj manjših del, kot je ureditev bankin in priključkov k stanovanjskim hišam. Omeniti moram še to, da smo obnovili tudi vseh pet mostov, od tega smo dva zgradili na novo, dva razširili, enemu pa smo dodali podporni steber.« Po Zagmajstrovih besedah je investicija vredna 6 milionov tolarjev, vendar je v to všteta le cena asfaltne prevleke brez gradbenih del. Nekaj denarja so prejeli od Skupščine občine Brežice, sicer pa so morali ob 2000 prostovoljnih delovnih urah zbrati še po 3000 DEM na gospodinjstvo. Danes, ko se že vozijo po novi cesti, je ves trud in denar pozabljen. (Galex) Člani društva za varilno tehniko Krško Obiskali so tovarno Andritz v Gradcu Krško, Graz — Maja je 50 članov Društva za varilno tehniko obiskalo tovarno investicijske opreme Andritz v Gradcu. Med obiskom v tej priznani tovarni, ki sodeluje tudi s podjetji v Krškem, so se člani seznanili z ravnijo tehnične opremljenosti, tehnologijami varjenja in zagotavljanjem kakovosti na področju varjenja. V Adritzu, podjetju s 1300 zaposlenimi, so se zelo potrudili pri predstavitvi, izkazali pa so se tudi kot dobri gostitrlji. Društvo za varilno tehniko namerava v letos organizirati še nekaj strokovnih predavanj, varilski tečaj, posvetovanja in strokovno ekskurzijo v podjetje Filarc na nizozemskem. (Jože Arh) Družabno srečanje na Rucman vrhu V soboto 27. avgusta je na Rucmanovem vrhu v kmečkem turizmu Bogolin potekalo družabno srečanje obrtnikov, podjetnikov posameznikov in upokojenih obrtnikov. Odziv na srečanje je bilo zelo slab, pa vendar smo ga kljub temu uresničili in vsi udeleženci so preživeli prijetno popoldne, ki seje v dobrem razpoloženju prevesilo v noč. Udeleženci si prijetnih sproščujočih trenutkov v lepem okolju še želijo, zbornica pa bi želela izpeljati akcije, ki bi imele številnejši odziv, zato pričakujemo od članov, da izrazijo svoje želje po različnih oblikah združenja, da svoje pobude sporočijo zbornici in da tako izoblikujemo program, ki bo večini v zadovoljstvo. Podjetje Lisca Ponovno uvaja redno telovadbo med delom Sevnica, 8. septembra — Na osnovi sprejetega programa ukrepov za zmanjšanje bolniškega staleža v Lisci s septembrom formalno uvajajo redno telovadbo med delom, to ni novost, saj telovadbo prvič uvedli že leta 1981. Telovadba bo v proizvodnih prostorih, šivalnicah, na delovnem mestu in je namenjena vsem, razen v izjemnih primerih (npr. slabo počutje). Vaje so prilagojene razgibavanju delavcev, ki delajo stalni prisiljeni drži. Za njihovo izvedbo je potrebno le malo prostora. Vaje, ki bodo okrog devete ure dopoldne in bodo trajale okrog pet minut, so posnete na kaseto in jih bodo predvajali preko ozvočenja. Za lažje izvajanje vaj jih bodo vodile za to usposobljene delavke. Podjetje Lisca je z uvajanjem telovadbe med delom lahko za zgled mnogim posavskim podjetjem. Enako je tudi s postavitvijo skrinjice za posamezna vprašanja delavcev, na katera dobijo tudi odgovore. Ne objavijo pa odgovorov na vprašanja, ki so osebna, žaljiva in ki lahko prizadenejo posameznika. To namreč ni namen skrinjice, čeprav je res, da razkrijejo določen način razmišljanja. Vsem tistim, ki se tudi podpišejo, odgovarjajo osebno, v primerih, ko gre za obsežnejšo a zanimivo temo, pa objavljajo povzetke odgovorov. (Galex) Čuki i staro in mlado. zbrani pa so si druženje popestrili z vrsto iger in tekmovanj. Podsreda, septembra — Na gradu Podsreda je v prijetnem sončnem vremenu prve septembrske nedelje potekal otroški živ — žav, na katerem ni manjkalo dobre volje in prijetnega vzdušja. Povedati vam moramo tudi to, da je bila starostna razlika med navzočimi skoraj 81 let, kajti najmlajši obiskovalec je praznoval prvi mesečni rojstni dan, najstarejša živ — žavovka pa je bila 81 - letna gospa. Grajski živ — žav, ki je potekal že od 9. ure zjutraj, je zbranim ponudil raznovrstno zabavo od vožnje s kočijami, jahanja s poniji, iskanja grajskega zaklada do kiparske in slikarske delavnice. Na odru sramežljivih z Bojanom Rakovcem so mladi pevci nastopili v igri Pokaži kaj znaš, svoje športne sposobnosti so pokazali v družabnih igrah, kuharske pa pri peki klobas na ognju. V glasbenem programu je nastopila mladawpevka Sanja Kli-nar, ki sodi v sam vrh obetavnih mladih pevk. Živ — žav pa seje zaključil s koncertom glasbene skupine Čuki, ki so poleg lastnih skladb Zanzibar, Krokodilčki in drugih pokazali, da jim tudi ostale glasbene zvrsti niso tuje. Tako mladi kot stari so navdušeni odhajali domov ob požvižgavanju skladb, ki so jim ostale v spominu. (Galex) Raziskovanje Ajdovske jame pokazalo ČLOVEKOVO PRISOTNOST V JAMI Krško, 7. septembra — Arheologi in študentje Arheološkega oddelka pri Filozofski fakulteti so, pod vodstvom mag. Draška Josipoviča, ob sodelovanju Posavskega muzeja Brežice, Ljubljanskega zavoda za naravno in kulturno dediščino in Skupščine občine Krško, v drugi polovici avgusta opravili izkopavanje pa-leolitske dobe v Ajdovski jami. Našli so ogromno kosti jamskega medveda, svizca in drugih živali. Njihovo delo so omogočili Ministrstvo za kulturo, SO Krško in zunanji sponzorji: NEK, Kostak Krško in Gasilsko društvo Krško. Od Slavka Šribarja, ki že vsa leta vneto pomaga pri organizaciji arheoloških del v jami smo izvedeli, da so v času iz- kopavanj raziskovalci najšli štiri silekse (kameni noži), ki dokazujejo človekovo prisotnost v jami. Žal pa to ne zadošča za trditev, da je človek dalj časa tudi živel v njej. Verjetno jo je le obiskoval. To je bil tudi zadnji del raziskav v jami, ki je v bistvu zaključil dolgotrajno akcijo raziskav iz prejšnjih let. Na kratko orišimo, kako so potekale dejavnosti okrog Ajdovske jame. Leta 1984 je Peč-nik odkril jamo kot arheološko zanimivost, že leta 1938 pa je Srečko Brodar napravil prve sonde in utemeljil človekovo prisotnost v jami. Prelomni korak pa je leta 1967 opravila dr. Paola Korošec, ki je jami pripisala in utemeljila značaj kultnega objekta. Odkrila je, da so v jami opravljali obrede ob pokopih svojcev z vsemi ceremoniali. Ob 29 pokopih, kolikor jih je ob kasnejšem raziskovanju Milene Horvatove najdenih v jami, je bilo dodanih več osebnih predmetov, od okraskov, kamnitega orodja do lončene posode z žitom, pšenico in ječmenom. Jama, ki je sama z neposredno okolico s posebnim odlokom občinske skupščine proglašena za kulturni spomenik in je zaščitena pred vsakršnimi posegi, naj bi bila sedaj arheološko raziskana, kar pomeni, da v njej ni več mogoče najti pomembnejših ostankov bivanja človeka. Zato bo akcija raziskave jame prihodnje leto potekala z jamarji, ki bodo poskušali odkriti njene zani- mivosti ter možnosti vpogleda v globlje plasti in rove, ki potekajo iz dvorane v notranjost. Jamarska raziskava pa bo zanimiva toliko bolj, ker bodo mogoče pritegnila tudi domačine in ljubitelje podzemnih lepot, da se pridružijo jamarskemu društvu in sodelujejo pri njenem odkrivanju. O vseh najdbah v jami je Milena Horvat v svoji prvi knjigi »Ajdovska jama« prikazala vse raziskave, opravljene do leta 1984. Vse kasnejše izkopanine ali najdbe so v obdelavi pri znanstvenih institucijah, v Posavskem muzeju v Brežicah in na Filozofski fakulteti. Rezultati podrobnih analiz pa bodo objavljeni v monografiji, ki bo pomenila krono pomembnosti jame. (Galex) Sporočilo za javnost iz NE Krško Remont bo končan sredi septembra Redni letni remont Nuklearne elektrarne Krško, ki bo trajal predvidoma do konca septembra, poteka normalno. Glavne aktivnosti še vedno ostajajo na uparjalnikih. Pregled uparjalnikov z metodo vrtinčnih tokov se v skladu s planom končuje, sledili pa bodo še korektivni ukrepi na teh komponentah. Dokončanje modifikacije sistema varnostne oskrbne vode je planirano za konec remonta, vendar že lahko rečemo, da je do zdaj vgrajena oprema zadovoljila pogonske preizkuse. Končana so tudi remontna dela in modifi-kacijska dela na enem dieselskem generatorju in v 110 kv stikališču. Še vedno poteka pregled električnega generatorja in visokotlačne turbine, dieselskega generatorja št. 2, remont zbiralk in stikal, remont kondenzatnih črpalk, glavnih napajalnih črpalk, črpalke za hlajenje kondenzatorja, ventilov. Dela potekajo v skladu s planom remonta in brez zastojev. Kot smo že poročali, v letošnjem remontu ne bo zamenjave jedrskega goriva, saj je izgorelost zadnjega gorilnega ciklusa približno na polovici. Trdo plastiko je zamenjala mehkoba lesa: *»¦ • športni dvorani nov parket Leskovec pri Krškem — Trda plastična podloga v leskovški športni dvorani je bila vzrok pogostim poškodam, zato so se v KK Interier Krško odločili, da, tudi sicer že precej izrabljene talne obloge obnovijo. Tako je bilo v športni dvorani med počitnicami veliko dela. V novo sezono so zakoračili z novim parketom, s prepleskanimi stenami, obnovljene pa so tudi tribune. Postavljajo že nov semafor, italijanski izdelek, ki bo olajšal spremljanje tekem. Z obnovitvijo dvorane so dobili krški športniki boljše pogoje za delo. Njena kakovost pa bo pomagala tudi pri športni vzgoji leskovških osnovnošolcev. Sredstva za obnovo dvorane so prispevali Interier Krško (50%), SO Krško (25%) in sponzor Košarkarskega kluba Interier Krško, Pionir (25%). Sredstva za semafor pa so zbrali sponzorji košarkarjev Interierja. Za kakovostnejše delo v športni dvorani bo potrebno čimprej urediti še garderobe, sanitarije, trim kabinet in druge pomožne prostore, potrebne za kakovostno vadbo. (Jože Arh) Malomarnost ali norčevanje? 0 5Wrv([Jik, aadfe SIRFIS PRODAJA «EZ DeLOV <* BREZI »« **¦ Neuporabni tabli čakata, da neodgovorne in malomarne zamenjajo z odgovornimi in doslednimi Brežice, septembra — Potem ko so nas zaposleni iz Breži-čanke večkrat opozorili, da se pri njih ustavljajo ljudje, ki iščejo trgovino Tehnotrade, ki pa bi morala biti glede na postavljeno obcestno tablo nekje blizu Regulatorja oz. Adrie, smo se zapeljali po brežiški obvoznici in ugotovili najmanj dve nepravilnosti oz. nevšečnosti. Ob cesti res stoji tabla z napisom Tehnotrade, ki govori, da trgovino najdete v ravni smeri čez približno 500 m, kar seveda ne drži, saj smo ravno tam našli še eno zavajajočo obcestno tablo, in sicer tisto, ki nas usmerja proti tovarni Adria, ki že dve leti ne dela. Tehnotrade se je v prostore v centru mesta preselil že pred letom dni, na neuporabno tablo ob obvoznici pa so vodilni ljudje pri njih očitno pozabili. Ali pa jim ni bila mar. Glede brežiške Adrie in table, ki nepoučene usmerja v halo praznine in tišine, pa tokrat ne nameravamo govoriti tistih, ki so kakorkoli odgovorni za njeno zaprtje. Ne sprašujemo po krivcu, bilo pa bi pričakovati, da bi ob pokopu tovarne z njo v grob odšle tudi njene reklamne table. Že zaradi bivših delavcev, predvsem pa zaradi številnih, žal tudi že bivših kupcev, (dama) NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 GOSPODARSTVO Gradnja prvih neprofitnih stanovanj v Krškem je stekla Objekt E, v katerem bo tudi kotlovnica, je že zastavljen Pogodbo o gradnji 45 stanovanj so podpisali IR inženiring, GIP Pionir Novo mesto in OZ Resa Krško Kriko — Pri podpisu pogodbe je bil navzoč tudi Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je pohvalil občino Krško, ker se je odločila za gradnjo neprofitnih stanovanj. Za potreben denar so se člani krškega izvršnega sveta krčevito, a uspešno, pogajali z republiškim stanovanjskim skladom. Stanovanja bodo vsekakor pridobitev tako za mesto, kot tudi za bodoče uporabnike — stanovalce. Podpredsednik IS, Robert Ke-rin, je z doseženim zadovoljen, saj občina, kot je dejal, denarja sama ne bi zmogla. Bodoča stanovanja bodo drugačna, njihov standard pa višji, kot smo ga bili navajeni. Že pri projektiranju so si pri- zadevali organizacijo stanovanj dvigniti na raven »hiše v bloku«, je povedal FedorŠpa-capan, direktor podjetja Elite, ki je skupaj s Savaprojektom izdelala projekta za stanovanjska objekta. Pri tem so si prizadevali, da bo objekt dostopen tudi invalidom, stanovanja pa so zasnovana tako, da jih bo možno kadarkoli priredi- ti tudi za njihovo bivanje, če bo to potrebno. Kot je zagotovil Jože Kos, direktor podjetja IR inženiring, bosta oba objekta gotova, kar pomeni, da bosta tudi vseljiva, že prihodnje leto, prvi aprila, drugi pa septembra. Naložba je vredna 3,8 milijona DEM. (dama) Na sliki z leve: podpisniki pogodbe, generalni direktor GIP Pionir Novo mesto Jože Peterlin, direktor stanovanjskega sklada Edvard Oven, direktor IR inženiring Jože Kos, podpredsednik IS SO Krško Robert Kerin in direktor krške obrtne zadruge Resa, Aleksande Strupeh. Direktor IR inženiring, Jože Kos je v razgovoru povedal, da je kljub potrebim dodatnim postopkom pridobivanja dovoljenj, gradnja končno tudi stekla. Izvajalec še ne razmišlja o podaljševanju roka, do katerega naj bi bila vsa dela zaključena, to je do 31. marca 1995 za objekt E, objekt D pa bo predvidoma vse-Ijiv v septembru naslednje leto. Viljem Manček, AAercatorjev nagrajenec Priznanje za izjemne dosežke, za ugled in spoštovanje, ki ga zaradi svojega dela in osebnih vrlin uživa v okolju, kjer dela in živi. Mozirje, poleti — To je utemeljitev, s katero je Mercator sisetem podelil nagrado za lansko leto generalnemu direktorju krškega podjetja »Preskrba«, Viljemu Mančku in še dvanajstim svojim delavcem. Prejeli so jih v Mozirju, kjer so letos praznovali Dan Mercatorja. Tokrat so nagrade na tak način podelili drugič, sicer pa Mercator svoje najboljše ljudi na tak ali drugačen način nagrajuje že od leta 1985. . Viljem Manček: »V svoji karieri sem ponosen predvsem na to, da smo vsa leta, kar sem na mestu generalnega direktorja Preskrbe, poslovali pozitivno. Ni bilo hujših pretresov in odpuščanja delavcev. Kar je šlo ljudi iz naše hiše, so šli na t. i. mehak način, po dogovoru ali so se upokojili. Niko-§ar nismo nasilno odpustili, tejemo si tudi v čast, da nam je uspelo povečati izbiro in za-loženost z blagom, ki je na voljo v naših prodajalnah in da lahko vsaj za silo zadovoljimo potrošnike. Glavna značilnost naše (in moje) poslovne politike je bila, da nismo vlagali v nove zidove, ampak v posodabljanje obstoječega. Izboljšali smo prodajno tehnologijo, prešli smo na računalniško vodenje poslovanja. Vsa sredstva, ki smo jih imeli na voljo, smo vložili v ureditve trgovskih lokalov, tako v večjih potrošniških centrih kot v vaseh. V zadnjih dveh letih smo popolnoma preuredili in modernizirali dve večji poslovni enoti na Vidmu: samopostrežno z bifejem in Podmornico. V njej je sedaj še nova discontna prodajalna, ki so jo potrošniki očitno sprejeli za svojo. To nam dokazuje njen poslovni uspeh že v prvem mesecu obratovanja. V zadnjem letu nam je uspelo pridobiti večje število kupcev iz sosednje Hrvaške, ki nam povečujejo dohodek predvsem v nakupovalnem centru. Zaradi homogenega delovanja in dobrega razumevanja med vsemi (250) člani kolektiva tudi nimamo posebnih likvidnostnih težav in to se odra- ža tudi na rentabilnosti poslovanja. Na ta račun sem letos prejel tudi priznanje krajevne skupnosti Krško. Le na podlagi dobrih poslovnih rezultatov smo namreč lahko tudi s krajevno skupnostjo dobro sodelovali in smo lahko imeli po-sluih za manjše potrebe v kraju. Nikakor pa pri vsem tem ne smem pozabiti učinkovitega, naravnost vzornega sodelovanja med Preskrbo in sistemom Mercator — tako na področju komerciale, kot na področju bančništva.« (Ika) Nov, sodobno opremljen lokal v Krškem Optika Bautin na Dalmatinovi 1 Gre jim predvsem za kakovost Viljem Manček •• pri|< Premalo a izobrazi in|e V zadnjih pisnih obvestilih smo vsem članom zbornice poslali tudi prijavnico za prijavo na razne seminarje in tečaje. Verjetno ni mogoče, da bi bilo od tolikšneega števila obrtnikov, podjetnikov in delavcev v obrti tako malo interesentov za izobraževanje. Prosimo, da ponovno razmislite, kakšne oblike izobraževanja vam ustrezajo, in se čimprej prijavite, saj boste le tako pridobili možnost izobraževanja v domačem kraju. Obrtna zbornica Brežice: Akcija kartica Podjetniki, posamezniki so v tem tednu prejeli KARTICO, ki smo jo že večkrat napovedovali. Kartica je preverjanje podatkov pred končno izdajo obrtnih dovoljenj, ki jih bodo dobili prav vsi, ki opravljajo obrtno dejavnost. Prosimo vse obrtnike in podjetnike posameznike, da KARTICO natančno pregledate, popravite morebitne napake in vpišete manjkajoče podatke. Ne pozabite vpisati telefonov, faxav, mobitelov, krajevne skupnosti, opravilne številke in podobno. Pozorni bodite tudi pri datumu začetka poslovanja in pri dejavnosti. Ob kartici je tudi obvestilo, na katerem je natančno opisano, kako je potrebno posamezen podatek popraviti in kako dokazati pravilno. Nepravilne in popravljene ali pravilne kartice vrnite po pošti ali pa prinesite na zbornico do 30. septembra tega leta. Ponovno poudarjamo, da je ureditev obrtnega registra najpomembnejša akcija Obrtne zbornice v tem letu, obenem pa je predpogoj za izdajo obrtnih dovoljenj. Zbornica bo na osnovi podatkov, ki jih bo prinesla akcija kartice, uredila register in izdala obrtna dovoljenja. Kdor ne bo prejel obrtnega dovoljenja ali bo prejel napačnega in netočnega, bo moral zaprositi za novo in nositi vse stroške izdaje novega dovoljenja. Kdor pa obrtnega dovoljenja ne bo imel, ne bo mogel opravljati obrti oziroma obrti podobne dejavnosti. Mogoče kdo kartice ni prejel, zato prosimo, da se oglasite na Obrtni zbornici, kjer jo bomo izpolnili skupaj! Če pa ste med tem časom že prenehali z dejavnostjo, vas lepo prosimo, da nam vseeno vrnete kartico z datumom prenehanja. Vse obrtnike in podjetnike posameznike prosimo, da akcijo KARTICA vzamete resno! Krško, september — Optika Bautin ima kar dvanajstletno tradicijo, saj obstaja že od leta 1982, in sicer v Sevnici. Vtem letu so tako v Sevnici, kot tudi v Krškem, odprli nova, sodobno opremljena poslovna prostora. Februarja so se preselili v prostore pri sevniškem zdravstvenem domu, poleti pa so z odprtjem Optike Bautin na Dalmatinovi, popestrili in dopolnili tovrstno ponudbo v Krškem. Projekt sodobno opremljenega poslovnega prostora — lokala, so izdelali v studiu Omnia v Ljubljani. V Optiki Bautin je bil vedno povdarek na kakovosti, tako materialov, kot tudi izdelave. V njihovi poslovalnici v Krškem, so vam na razpolago okvirji za očala svetovno najbolj priznanih proizvajalcev in kreator-jev, kot so Rooenstock, Zeiss, Ferre, Gianni Versace in drugi, seveda pa uporabljajo tudi stekla visokega kakovostnega razreda. Ker so obremenitve vida iz dneva v dan večje, (računalniški monitorji, umetna svetloba, različna sevanja zaradi poškodovane ozonske plasti,...), vam v Optiki Bautin nudijo razne filtre za dioptrij-ska očala, kottudi sončna očala z zaščito pred UV žarki, kot so očala firme Vogart (Rolling in Police), pa tudi Ray Ban in druga. Največje težave imajo ljudje z okvarjenim vidom. Za njih izdelujejo dioptrijska očala vseh vrst, in sicer po receptu specialista okulista, lahko pa tudi brez recepta. V ta namen pripravljajo v poslovalnici Optike Bautin poseben, sodobno opremljen prostor za ugotavljanje okvar vida in merjenje dioptrije. Ker pa mnogi ljudje uporabljajo kontaktne leče, katere je potrebno zelo skrbno negovati, vam seveda nudijo sredstva za nego kontaktnih leč. Pomembno je tudi to, da v Optiki Bautin lahko z receptom okulista naročite: izdelavo očal pri katerem koli optiku v Sloveniji, ki ga seveda izberete sami. Optika Bautin v Krškem obratuje vsak dan, obiščite jih v lokalu, ki si ga je vredno ogledati, predvsem pa boste prijetno presenečeni nad njihovo ponudbo, (dama) NOVO V KRŠKEM OPTIKA BAUTIN DALMATINOVA 1 tel. 0608 22 812 okvirjev svetovno najbolj priznanih pro- — velika izbira izvajalcev, — sončna očala z UV zaščito znamk Ray Ban, Rolling, Police, Zeiss... — tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč, — izdelava korekcijskih očal po receptu okulista ali brez. Naš delovni čas: pon. tor., sre., pet., od 8.30 do 12. in od 13.30 do 18., ter v čet. in sob. od 8. do 12. Pričakujemo vas in se priporočamo! KER ZIVLIENIE POTREBUIE VARNOST N ¦¦¦¦¦¦> Q>| iCU < 0) '*/nic* OBMOČNA ENOTA KRŠKO Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod VELJAJO DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU: — če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od 1 leta, se to zavarovanje v naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede nato, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja. — Če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto vozilo ali drugo vozilo iste vrste pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in če prekinitev ni trajala dalj kot tri leta ob pogoju, da je v prejšnjem obdobju do sklenitve naše zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena škoda. Če je do prekinitve zavarovanja prišlo ob izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda in škoda ni bila prijavljena tudi v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa.kot da prekinitve ni bilo ob pogoju, da prekinitev ni trajala dalj kot tri leta. — Ob primeru odsvojitve vozila se pravica do bonusa oz. obveznost plačila malusa NE PRENESE na novega lastnika oz. uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilo na zakonca ali otroka. Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica bonusa oz. malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iste vrste. Bonus oziroma malus se obračunava od zavarovalne premije za novo voz\lo. Zamenjava mora biti opravljena v roku treh let. — Zavarovanec ima pravico do bonusa (enako do malusa) tudi na podlagi pismenega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oz. številu prijavljenih škod. zavarovalnica triglav d. d. KMETIJSTVO NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 Še vedno veliko govora o Sanaciji posledic lanske suše Vsak naj odgovarja za sebe, tako državni uradniki za svoje delo kot kmetje za svoje zahteve in sredstva, kijih od države dobijo. Razstava plemenske živine Na Podvrhu pri Sevnici se je zbralo devetnajt kmetov, razstavljalcev plemenske živine rjave, črno bele in lisaste pasme Brežice, 1. septembra — Sekretariat za kmetijstvo Občine Brežice je pripravil sestanek med predstavniki kmetijskih sekretariatov posavskih občin in predstavniki kmetijskega ministrstva. Tema sestanka je bila sanacija posledic lanske suše, ob koncu pa so se dotaknili še drugih tem. Predstavnik brežiškega kmetijskega inšpektorata je v uvodu povedal, da je povod za sestanek nejevolja posameznikov, ki so kot upravičenci do odškodnine za škodo po suši nezadovoljni z razdeljevanjem. V občini Brežice so vzroki različni. Nekateri kmetje so po oddaji prijave škode po toči mislili, da jim škode po suši ni potrebno prijaviti, nekaterri pa so s prijavami zamudili. Drugi vzrok pritožb so primerjave med sosedi in klasično precenjevanje lastne škode ter nevoščljivost, ki vodi do trdit- ve, »da je sosed dobil preveč, jaz pa premalo«. Tretji vzrok za pritožbe pa je bila napačna razlaga tistim, ki so pričakova- li olajšave pri odplačevanju kreditov. Krški sekretar za kmetijstvo Jelko Metelko je potožil zaradi »Moja koruza je bolj suha, pa sem dobil manj od sosedovega Jožeta, ki mu snaha dela na občini«. Ta stavek smo si izmislili, a tako pogosto je slišati podobne obtožbe, da je to resnično že nesmiselno. nrT5T(j?f7n '?XvVi )LHJ=D Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) neobjektivne ocene na republiški ravni, zaradi katere je Posavje dobilo sorazmerno premalo pomoči v primerjavi s Primorsko in vzhodno Slovenijo. Najhujši problem pa so bili ukrepi, ki so jih izvajali prepočasi, jih zaradi neustreznosti naknadno popravljali, tako da so občinski sekretariati morali nenehno spreminjati kriterije in opravljati dodatno delo pri razdeljevanju pomoči. Pritožb kmetov pa so imeli Kako bi s certifikatom ravnal preudaren gospodar? Vemo, da ste se kot imetnik lastniškega certifikata znašli pred težko odločitvijo. Ponudb je veliko, vendar vse niso enako gotove. Kaj je torej treba vedeti, preden se odločite? PODJETJE ALI POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA? Naložba certifikata v določeno podjetje se zdi na prvi pogled vabljiva, vendar ima tudi svoje slabe strani. Z naložbo celotnega certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje, če pa boste svoj certifikat vložili v več podjetij, boste morali njihov položaj nenehno spremljati. Najbolje je, če zahtevno delo namesto vas opravijo strokovnjaki pooblaščenih investicijskih družb. POREKLO INVESTICIJSKE DRUŽBE. Bodite pozorni na ustanovitelje in vodstva posameznih investicijskih družb. Pooblaščene investicijske družbe Triglav je posredno ustanovila Zavarovalnica Triglav, ki je izjemno močno in trdno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na denarnem področju, kar je najboljše jamstvo za odgovorno in uspešno upravljanje z vašim premoženjem. VARNOST IN DONOS. Triglav - Pooblaščena investicijska družba za Dolenjsko m Posavje bo kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih z Dolenjske in Posavja. Zato bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas varna in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo vašega kraja ostalo v vaših rokah. VREDNOST. Delnice naše investicijske družbe bodo v najkrajšem možnem času vključene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko dobro in brez težav prodali ter tako zanie dobili gotovino. Prepričani smo, da bodo delnice naše investicijske družbe iskan vrednostni papir z dobro ceno. ENOSTAVNOST. Svoje certifikate boste lahko vpisovali v našo družbo na okencih vseh poslovnih mest Zavarovalnice Triglav ter na vseh enotah PTT in SDK. Na vašo željo pa bomo pripravili dodatna vpisna mesta na vašem delovnem mestu. Naša družba ima vso oporo v Zavarovalnici Triglav, ki je trdno in močno podjetje z več kot milijonom zavarovancev in bogatimi izkušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo roko pri ustvarjanju in varovanju vašega bodočega bogastva. Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku. Pokličite nas po telefonu: 0608/ 21 892 m 068/ 324 000. ^ Triglav Pooblaščena investicijska družba za Dolenjsko in Posavje d.d. vseeno manj kot v Brežicah, saj je občina Krško že pred ukrepanjem države pomagala ljudem z občinskimi sredstvi. Iz besed svetovalca ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo gospoda Dularja smo izvedeli, da je bilo ocenjevanje po Sloveniji zelo heterogeno, da pa so naročili študijo, ki bo omogočila izdelavo metodologije za natančno in objektivno oceno škode, neodvisno od subjektivnih pritiskov. Poudaril pa je tudi, da je država doslej razdelila 2 milijardi tolarjev pomoči, poleg tega pa na račun suše odpisala kmetom za 783 milijonov tolarjev prispevkov in davkov. Opozoril je na to, da so državni organi še vedno počasni in togi, da pa se sistem le približuje končnemu cilju, to je pravni državi, ko naj bi vsakdo odgovarjal za sebe. Državni organi za svoje delo, kmetje za svoje zahteve in sredstva, ki jih od države dobijo. Ob koncu so udeleženci ugotovili, da je področje Dolenjske in Posavja zaostalo v razvoju, da je tod premalo znanja in svežih idej. To pa se ne bo spremenilo, dokler se bomo zapirali v občinske meje in se še znotraj teh delili na Štajerce in Kranjce. Čas je, da vsi skupaj postanemo Posavci. (Galex) Sevnica — Podvrh, septembra — Govedorejsko društvo Sevnica je, v sodelovanju z glavnim pokroviteljem razstave, Mercator — Kmečko zadrugo Sevnica, s selekcijsko službo ŽVZ Celje in referatom za kmetijstvo pri IS SO Sevnica, pripravilo razstavo plemenske živine. Kot je povedala inž. Brigita Bernik, vodja Kmetijske svetovalne službe v Sevnici, je namen prireditve predstaviti selekcijske dosežke v živinoreji pri vseh treh pasmah in najboljše rezultate na področju mlečnosti ter telesnih oblik živine. To so gospodarsko pomembne lastnosti za prirejo mleka. Tudi širšemu krogu kmetov so želeli predstaviti, kaj vse se da danes že doseči, in kako je možno neposredno vplivati na izboljšanje rejskih uspehov. Prireditev so seveda izkori- stili tudi prodajalci in razstavljale! raznih kmetijskih strojev in orodij, vinogradniško — sadjarske opreme, spoznali pa smo še proizvodni program Emone, tovarne močnih krmil »Naravno«, namenjenih govedu, perutnini, prašičem, konjem in ostalim živalim. Med nagrajenimi razstavljal-ci plemenske živine so bili: krave rjave pasme 1. Ivan Be-ci, Razbor 44 (Soča), 2. Franc Gračner, Presna loka 1 (Cita) in 3. Anton Mirt, Kladje nad Blanco 3 (Sivka). Pri plemenskih telicah rjave barve: 1. Ivanka Volarič, Šentjur na polju 11 (Mara), pei kravah črno bele pasme: 1. Milan Lončar, Žur-kov dol 8 (Meda), 2. Ivan Pom-pe, Razbor 43 (Doris), pri kravah svetlo lisaste pasme: 1. Ivan Golob, Vranje 30 (Bena). (dama) Zmagovalec v kategoriji krav črno-bele pasme je Milan Lončar s kravo Medo, čestital pa mu je tudi g. Krek iz Ministrstva za kmetijstvo Tehnologija pridelovanja motovilca v zavarovanem Motovileč (Valerianella lo-custa) je posebno cenjena ze-lenjadnica v poznojesenskem in zimskem času, zato dosega visoko ceno in se širi pridelovanje le-tega tudi v zavarovanem prostoru. Po vsebnosti hranil je boljše kakovosti kot glavnata solata. Motovileč lahko pozimi uspešno gojimo v neogrevanem zavarovanem prostoru (rastlinjaki, nizki tuneli, neposredno prekrivanje s PP in PE prekrivali), zlasti na območjih brez snežne odeje. V zavarovan prostor ga sejemo od avgusta do februarja. Pri gojitveni temperaturi nad 14 st. C ni nevarnosti, da bi rastline prešle v generativno fazo, zato ga v takih razmerah lahko gojimo vse leto. Posevek motovilca zasnujemo z neposredno setvijo, v novejšem času pa se čedalje bolj uveljavlja nov način, to je zasnova posevka z gojenjem sadik. V prstene lončke ali gojitvene plošče pose-jemo v vsak lonček (premer 4 cm) po 4-5 semen. Na kvadratni meter površine posadimo po 50 grudic (200-250 rastlin na kvad. m). Če se odločimo za neposredno setev, posejemo seme motovilca na medvrstno razdaljo 12 cm ali počez (2-5 g semena na kvad. m = 500 rastlin na kvad. m). Globina setve je 1 cm. Plevel zatiramo z apnenim dušikom (30g na kvad.m) ali basamidom (20-40 g na kvad. m) deset do 14 dni pred setvijo. Med rastjo je priporočljivo dognojevanje z dušikovimi gnojili (1 /2 do 2/3 v razvojni fazi drugega lista, to je 30 do 90 kg prostoru dušika na hektar). Motovileč intenzivno raste in daje kakovosten pridelek pri višjih temperaturah (25 st.C). Kot toplotno nezahtevno vrtnino ga lahko gojimo v neogrevanem zavarovanem prostoru ali pa z ogrevanjem vzdržujemo najnižjo ustrezno gojitveno temperaturo (4 st.C). Zelo dobro prenese mraz (do -15 st.C). Motovileč pospravljamo, ko postanejo posamezne rastline težke 2g. V tej fazi so rastline še kompaktne, imajo obliko rozete in kratke listne peclje. Če je setev gosta (majhni presledki med rastlinami), je sicer spravilo zgodnejše, vendar je tedaj večja nevarnost, da spodnji listi porumenijo. Tedaj imamo seveda več dela, ko pospravljamo pridelek za prodajo. Primernejša je redkejša setev, ker razvijejo rastline večje rozete. Motovileč pospravljamo ročno tako, da izrezujemo primerno razvite rastline ali pa jih spodrezu-jemo in pobiramo s posebnimi spodrezovalnimi vilami. V normalnih pridelovalnih razmerah dobimo v zavarovanem prostoru od 0,8 do 1.5 kg motovilca na kvadratni meter. Za redno oskrbo in spravilo kakovostnega pridelka je priporočljiva terminska zasnova in gojenje (zamik setve v deset-do dvajsetdnevnih presledkih). KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO Krška tržnica Jurčiči na zalogi Krško, 10. septembra — Stojnice krške tržnice so bile to soboto obilno založene, dobra pa je tudi ponudba gob, predvsem jur-čkov. Kupci so lahko dobili ohrovt in kumarice po 150, jajčevce po 200, lubenice po 90, ananas po 320 tolarjev, češplje in bresve po 180, grenivke po 210, nektarine po 230, kivije pa po 380 tolarjev za kilogram. Dovolj je bilo tudi domačega mleka, smetane, sirčka, pa tudi mlincev ter podobnih dobrot kot so kruh in potica. V zadnjih dneh so se na tržnici pojavili jurčki, njihove cene so različne, med 600 in 800 SIT za kilogram. Lahko se zgodi, da po enajsti uri tudi padejo. Prodajalci ponujajo že tudi ozimnico, vendar je z njenim nakupom bolje počakati še nekaj časa, kajti čez kakšen teden bodo cene zagotovo padle in bo nakup ugodnejši. Nakupovalni utrip pa vsako soboto še povečajo prodajalci drugih reči, od igrač preko spodnjega perila, oblek, obutve, do suhe robe. (Galex) NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 KULTURA Galerija Božidar Jakac še nekoliko bolj blesteča DON ACIJA JANEZA BOUKE V KOSTANJEVICI NA KRKI Maks Pletersnik Kostanjevica na Krki, 8. september — V kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac so s slavnostno otvoritvijo izročili javnosti razstavo stalnih zbirk Janeza Boljke. Boljka je namreč Galeriji Božidar Jakac podaril več kot 260 kipov, grafik in slik ter hkrati sam, na lastno pobudo in na svoje stroške obnovil sedem prostorov v nekdanjih grajskih hlevih. Janez Boljka je umetnik slovenskega rodu, rojen 21. junija 1931 v Subotici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi končal specialko za kiparstvo in grafiko. Sodeloval je na številnih domačih in madnarod-nih razstavah in je stalno navzoč kot razstavljalec v naj-odličnejših razstaviščih. Kostanjeviški galeriji je zapustil več kot 260 umetnin. V njegovo donacijo sodita celoten umetnostni inventar in prenova grajskih prostorov. Bolj-kova donacija še za časa umetnikovega življenja je na Slovenskem nekaj posebnega, saj smo zelo pogosto vajeni drugačne miselnosti Material, v katerem Boljka dela, je dokaj poenoten, še posebej kiparski, saj gre v večini primerov za bron, čeprav Razstava o skavtih in gozdovnikih Mariborski muzej v Brežicah Brežice — V galeriji Posavskega muzeja Brežice gostuje Muzej narodne osvoboditve iz Maribora s postavitvijo razstave o skavtih in gozdovnikih na Slovenskem. Postavitev razstave so omogočili bi-zeljski vinogradniki Anton in Franc Balon, Bojan Berkovič in družina Kelhar, žal pa se na otvoritvi ni zbralo ravno veliko brežiških (nekdanjih) skavtov ali tabornikov. Tiste, ki so se slovesne otvoritve udeležili, pa je s svojim ubranim nastopom navdušila skupina Prifarski muzikanti iz Fare ob Kolpi na Kostelskem. Razstavo skavti in gozdov-niki na Slovenskem sta postavila kustosa Muzeja narodne osvoboditve Maribor Mira Gra-šič in Marjan Matjašič. Na osnovi njunega večletnega dela je nastal tudi katalog. V njem na 47 straneh več avtorjev skozi pisano besedo in fotografijo opisuje zgodovino skavtstva in gozdovništva na Slovenskem. Katalog ima povzetek v angleškem jeziku. Otvoritev razstave o skavtih in gozdovnikih so s svojim nastopom popestrili Prifarski muzikanjte s Kostelskega. (Ika) Uspešno zaključen Knjižni kviz Branje v družinskem krogu v organizaciji Valvazorjeve knjižnice Krško Bohor, 27. avgusta — V akciji mednarodni knjižni kviz Branje v družinskem krogu, ki je potekala od maja pa do konca avgusta po celi občini in pri kateri so pomagale šolske knjižnice na osnovnih šolah, je sodelovalo kar 100 udeležencev. Vsi udeleženci kviza so bili povabljeni na zaključno prireditev, ki je bila na Bohorju. Izleta se je udeležilo 75 reševalcev in vsi so bili nagrajeni. Izžrebana je bila tudi glavna nagrajenka, Simona Kozele iz Senovega, ki se bo udeležila skupne prireditve v Ljubljani konec septembra. Samo srečanje so popestrili člani gledališke skupine Brez zadrege iz OŠ Senovo pod vodstvom Božene Ojstršek, ki so pripravili prijetno predstavo Hiša nasproti sonca. Pri izpeljavi celotne akcije je pomagalo 56 sponorjev, katerim se kolektiv Valvasorjeve knjižnice Krško prav lepo zahvaljuje. Prav gotovo pa so jim hvaležni tudi otroci, ki se lahko poslužujejo njihovih uslug. (Galex) si avtor dovoljuje tudi nekaj odstopanj v železu in aluminiju. Kiparjeve plastike so gmotne in razgibane, težke in bleščeče, pogosto nadrealne, nosijo v sebi neko posebno antiestetiko »lepega« in obvladujejo prostor. Umetnik je podaril številne serije živali, kjer še posebej izstopajo konji in biki ter zadnje čase netopirji. Zanimiv je tudi njegov ciklus različnih umetnikov. Prav rad interpretira podobo Ivana Cankarja, Riharda Jakopiča ali pa saksofonista. Kot nekakšen poseben fenomen se večkrat ponavlja motiv Ribničana, kot simbol ahasverstva in večnega potepanja. V zadnjih letih pa se umetnik veliko ukvarja z erotičnim ciklusom v človeški humani podobi. Tako je nastala serija 18 zelo zanimivih dvojic in trojic, ki se ljubijo v foteljih in na divanih. Scenarij za zelo bogat program ob otvoritvi razstave ja napisal Darijan Božič, režiral ga je Jurij Souček in dirigiral Borut Smrekar. Umetnikovo delo je predstavil Brane Kovic, razstavo pa je odprl dr. Andrej Smrekar. (Ida Tomše) VIVA v brežiškem grajskem dvorišču V pestrem programu sta sodelovala tudi godalni kvartet in instrumentalna skupina Kut Gas Brežice, septembra — Ozrimo se in poglejmo nazaj... Mešani pevski zbor Viva iz Brežic je nastal pred dvema letoma, kot sekcija Kulturno umetniškega društva Brežice. Od letošnje pomladi deluje kot samostojno društvo, sestavljajo pa ga predvsem mladi, dokazovanja željni in ambiciozni ljudje. Zborov repertoarje zelo raznolik, saj obsega skladbe različnih zvrsti, avtorjev in stilnih obdobij. Že po prvem letu delovanja se je zbor uvrstil na Posavsko revijo, kjer je dobil spodbudne strokovne ocene, letos pa je bil ocenjen za najboljši zbor občine Brežice. Večer presenečenj seje začel že uvodoma, ko je godalni kvartet zaigral pesem E. Zeis-manna: »Hello, how are you?« Ker pevskega zbora še ni bilo na odru, se je dalo sklepati, da ne bo šlo za oguljeno posnemanje podobnih koncertov, ampak bo to prikaz izvirnosti in talenta ustvarjalcev večernega programa. Pevci so, pre-pevaje med občinstvom,prišli na oder. Tu so posamezni člani zbora prevzeli tudi voditelj-sko, povezovalno vlogo v programu. Prvi del koncerta je Viva ob spremljavi godalnega kvarteta zaključila s pesmijo Yesterday in po kratkem od- moru nadaljevala z venčkom slovenskih ljudskih pesmi. Člane zbora smo spoznali za humoriste, saj so skozi sproščeno napovedovanje kar nekajkrat nasmejali številne gledalce oz. poslušalce. Sklepni del, dve črnski duhovni in pesem Puttin On the Ritz, je večer pripeljal v vrh, v katerem je Viva, ob klavirski spremljavi Alenke Bogolin in okrnjene skupine Kut Gas, naelektrila ozračje. Pihalna sekcija in ritem sekcija skupine Kut Gas sta prispevali tisto količino energije, ki je pomenila navdušujoč zaključek koncerta, v katerem je aktivno, s pozdravnim ploskanjem in prepevanjem, sodelovalo skoraj petsto obiskovalcev — gledalcev. V prijetnem okolju brežiškega grajskega dvorišča smo doživeli kakovostno pripravljen in izveden večer vokalno instrumentalnega ustvarjanja, dirigentka in vodja MePZ Viva, Simona Rozman, pa se je na koncu zahvalila vsem nastopajočim, predvsem že omenjenim gostom, posebna zahvala pa je bila namenjena Mateji Bogovič, ki je pripravljala in spisala scenarij koncerta in povezovalne vložke, (dama) slovenski klasični filozof in slavist, leksikograf, avtor znamenitega Slovensko — nemškega slovarja Maks Pletersnik se je rodil 3. decembra 1840 v Pišecah, kjer je tudi obiskoval ljudsko šolo, nato pa je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Celju, kjer je bil vedno med najboljšimi dijaki. Po maturi je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko. Med študijem je pomagal svojemu profesorju Franu Miklošiču pri slovarskem delu. Po končanem študiju je služboval v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu, leta 1971 pase je za stalno zaposlil na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1990. Umrl je 13. septembra 1923 na svojem domu v Pišecah. Ob 70. obletnici njegove smrti so si učenci OŠ Pišece ogledali stvari iz Pleteršniko-vega časa (kateder z zvoncem, šolske zvezke, katekizem, Ple-teršnikov slovar), sestavili so kronološki pregled profesorjevega življenja, intervjuvali so-vaščane, zbirali fotografije... Svoja raziskovanja so popisali in natisnili v projektni nalogi, iz katere vam nekatere zanimivosti objavljamo. Petindevetdestletna Polonija Preskar se spominja Pleter-šnikovih, ker je hodila k njim delat: »Na domačiji so živeli vsi štirje otroci, le Maks je odšel v svet, a tudi on se je pozneje vrnil. Delo so imeli porazdeljeno, in vsak ga je opravljal izredno vestno. Bili so za tiste čase izredno cenjeni ljudje. Posebnost te družine je bila, da so vsi ostali samski, in kot pravijo, ni bilo nikoli slišati, da bi kateri izmed njih imel še kje koga. Profesor Maks je bil vedno nekako zamišljen in odmaknjen od ljudi. Redno se je sprehajal od domačije, mimo cerkve, do pokopališča. Kot da je nekje drugje, tako je deloval na ljudi. Družil se je le z nadučitelji in cerkvenimi možmi. Na ljudi je deloval nekako zvišeno in le redke so bile pri- ložnosti, da so ga videli sproščenega, takrat pa je znal prav lepo zapeti. Zadnja leta svojega življenja je bil pri maši vedno na koru med cerkvenimi pevci. Ko je umrl, je imel zelo svečan pogreb.« Profesor Maks Pletersnik je bil zelo priljubljen med mladimi, ki so mu pomagali pri delu, pa tudi v stiski so ga zaprosili za pomoč. To je leta 1879 storil tudi dijak z zaupnim pismom, iz katerega lahko vidimo, kakšen človek je bil Maks Pletersnik. «Častiti gospod profesor! Ne zamerite, da Vas s to prošnjo nadlegujem. Lepo bi vas prosil, ko bi mi hoteli in mogli kake stare ponošene hlače ali kaj druge uže ponošene obleke podariti. Revež sem, ene same hlače imam, in še te so se začele trgati na več krajih. Nikakor ne morem si novih napraviti, ker moram ves denar, kar ga prislužim (od doma mi ne morejo nič poslati) oddati bodisi za kosila, bodisi za kruh in stanovanje; tako da mi nič ne ostaja. Oprostite, da Vas po tej poti prosim, ne vem, kje stanujete; v šoli pa Vas nikoli ne vidim. Priporočam se Vam tudi, ako se morda kdo oglasi, za kako ins-trukcijo, ker bi rad še jedno dobil, da si nekoliko opomo-rem. Upajoč na Vaše blago srce drznem se še enkrat ponoviti svojo ponižno prošnjo. Vaš hvaležni sluga Franc Strel.« (Pripravil: Galex) Koncert Komornega zbora Ave na grajskem dvorišču Organizator koncerta v okviru prireditev Grajsko poletje, je ZKO Sevnica Komorni zbor Ave Sevnica, septembra — Vokalna skupina Ave iz Ljubljane je bila ustanovljena leta 1984 na pobudo mladih pevk in pevcev župnije Ljubljana — Vič. Sprva so prepevali preproste pesmi, s časom pa so mladi želeli več. Zagnanost in trdo delo, pristna ljubezen do glasbe, še najbolj pa morda mladost in svežina v petju, vse to je, pod zanesljivim vodstvom Andraža Hauptmana, skupino v zadnjih letih privedla v sam vrh slovenske vokalne glasbe. Zborovodja je diplomiral leta 1991 na oddelku za klavir Akademije za glasbo v Ljubljani pri profesorju Aciju Ber-tonclju, sedaj pa študira še na oddelku za dirigiranje pri profesorju Antonu Nanutu. Skupina je zrasla ne le kakovostno, ampak tudi številčno, zato se je pred kratkim preimenovala v KOMORNI ZBOR AVE. Povedati moramo, da so uspešno sodelovali na Slovenskih glasbenih dnevih leta 1990 in 1991, na Mednarodnem poletnem festivalu v Križankah v Ljubljani, na Kogojevih dnevih v Kanalu v letih 1991 in 1993, na tekmovanjih Naša pesem 90, 92 (Maribor), ter 93 (Ljubljana), ko so vedno prejeli Zlato plaketo. Letos je bila skupina proglašena za najboljši zbor tekmovanja v celoti. Umetniški vodja Andraž Hauptman je prejel na omenjenih tekmovanjih posebni priznanji: za najboljšo izvedbo moteta J. Gallusa (1990) in za" najboljšo izvedbo slovenske novitete (1992). Zbor je dosegel tudi številne mednarodne uspehe, med drugim tudi prvo mesto v kategoriji komornih skupin v italijanski Gorici (1992), na mednarodnem tekmovanju v belgijskem Mass-mechelenu (1993) so zasedli tretje mesto v skupni konkurenci, medtem ko so prejeli posebno nagrado žirije za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Koncertirali so predvsem po Sloveniji in v zamejstvu, s pesmijo pa so razveseljevali še občinstvo v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Belgiji. Nekaj svojega programa so posneli za slovenski radio in televizijo, slovenske pesmi tudi za nemški radio, izdali so video kaseto Slovenski Božič, lastno audio kaseto Ave ter, v sodelovanju s še nekaterimi izvajalci, audio kaseto Hymnos Akathistos. V začetku decembra bosta izšli njihova prva CD plošča in kaseta slovenskih božičnih pesmi »Eno je dete rojeno«, ki so jo izdali skupaj s celjsko Mohorjevo družbo. (dama) 8 ŠPORT — REKREACIJA NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 Povabili smo na klepet: Portret gorske tekačice Barbare lljaš Barbara lljaš je šestnajst-letnica, kakršne so vse druge punce njenih let. Živi na Bi-zeljskem, obiskuje tretji letnik ekonomske šole v Brežicah, najraje posluša tehno glasbo, njena najljubša filmska igralca sta Tom Cruise in Kevin Costner. Uspešno se ukvarja kar z veliko športi — s košarko, rokometom, nogometom, namiznim tenisom, tenisom... Trenira in tekmuje pa v tekih. Nastopila je na treh vinskih maratonih na Bizeljskem (21 km) in se udeležuje gorskih tekov po vsej Sloveniji. Letos je tekla že na Lisco, na Kamniško sedlo, Krim, bilan je na triglavskem teku, v kratkem pa se bo udeležila tudi tekov na Šmarno goro in Češko kočo. V skupnem seštevku je v gorskih te- kih tretja v Sloveniji in prva na področju naše regije. Med počitnicami je trenirala (pri AK Fit Brežice) petkrat na teden, med šolskim letom malo manj. O sobotnem Vinskem maratonu na Bizeljskem, na katerem je tudi sodelovala, pravi: »Okrepčevalnic je bilo dovolj, tudi oznake so bile dobre.« Kateri del proge se ji je zdel zahteven? Barbara: »Tek do Sv. gor.« O čem razmišlja med tekom, ali vitli okolico? Barbara: »Razmišlja o tem, koliko je še do cilja.« Kakšna je njena obutev? Barbara: »Najraje tečem v te-nisicah Nike.« Kaj užije pred tekom? Barbara: »Jesti moram vsj tri ure Revolver Shooting Club Krško: Letos še neporočena Barbara lljaš z Bizeljskega (Foto: Bojana Balon) pred tekom, ponavadi pa so to testenine.« Testenine uživajo športniki, v pravilnih presledkih pred tekmovanji, kot lahko prebavljivo energetsko bombo (op. ur.) Kaj najraje pije med tekom? Barbara: »Vodo«. (Bojana Balon) A vtomobilizem Domen Staut je zmagal dvakrat Cerklje ob Krki — Prvi septembrski vikend je minil v znamenju avtomobilskega športa, saj so se po letališki stezi v Cerkljah dva dni ob spremenljivem vremenu podili najboljši slovenski dirkači. Mlado društvo Promotorteam iz Brežic je že drugič pripravilo tekmovanje na najvišji državni ravni. Še deset dni pred dirko pa je organizator že skoraj obupal, ko je sodelovanje odpovedal glavni pokrovitelj. K sreči je na pomoč priskočila borzno posredniška hiša Nika iz Brežic. Dirki je nekoliko ponagajalo vreme, ki je v soboto odgnalo gledalce, pa tudi tuji tekmovalci, ki naj bi naredili tekmo- vanje še privlačnejše, a so tudi ti odpovedali. Da pa je bila dirka vendarle mednarodna, je poskrel edini tujec, Hrvat Dubravko Bar-barič. V sobotnem dežju so maloštevilni gledalci videli zanimivo dirko v turističnem razredu, saj so nekateri, ne prav vešči mokre proge, končali v travi. Največ plesnih veščin pa je s svojo Opel Astro pokazal Miro Grad, ki je po tretji pi-rueti raje odnehal. Nekoliko manj sreče je imel na tekmovanju Nace Ponikvar, ki je s svojim Ford Es-cortom v zavoju pred ciljno ravnino trčil v BMW Slavka Dekleve. Domači teren je dobro izkoristil Domen Staut iz Gorice, ki v pokalu Daihatsu ni imel pravega tekmeca, saj je dva dni prepričljivo vodil od starta do cilja. Sevničan Damjan Žičkar je v razredu N osvojil četrto mesto. Najbolj dolgočasno dirko smo videli pri Cliu, ki naj bi po načrtih novomeškega Revoza postal najbolj množičen razred, a zaradi previsoke cene avtomobilov to še vedno ni. Pokal v tej kategoriji je osvojil Novomeščan Črtalič. Največji junak dirkaškega vikenda v Cerkljah pa je bil prav gotovo Miro Kovic, ki je s svojim Peogeotom 405 zmagal kar v treh dirkah. Domen Staut: »Domači teren je odigral pomembno vlogo, zato nisem imel posebnih težav s tekmeci. S stezo sem bil zadovoljen, sobotna mokra steza pa mi je še bolj usrezala, saj v dežju pride še bolj do izraza tehnika vožnje. Organizatorju gredo vse pohvale, prihodnje leto pa želim nastopiti v močnejšem razredu.« Zmagovalci: pokal Daihatsu: Domen Staut, pokal Clio: Martin Črtalič, turistični razred: Miro Kovač. Rugbv sedmica na Bizeljskem Bizeljsko, 4. septembra — V sklopu svetovnega rugbv vikenda so tudi v tej krajevni skupnosti organizirali rugby tekmovanje za amaterje. Sodelovalo je pet ekip iz Bizeljskega in okolice. Na začetku so vsaki ekipi dodelili svetovalca — športnika iz novozelandske rugby ekipe, in ti so jim predstavili pravila ter strategijo igre Gledalci so se zabavali ob »pogledu na različne načine zaustavljanja nasprotnikov in ob padcih. Tudi obleka je počasi začela popuščati, najpo- gosteje so odpovedali šivi na rokavih. Številne so bile poškodbe nosov in gležnjev. Prvi svetovni Corona rugby turnir si je ogledalo skupaj preko 1500 obiskovalcev, ki so lahko uživali v tej atraktivni, nam manj znani igri. Po štiriindvajsetih srečanjih je bila končna razvrstitev naslednja: 1. mesto so zasedli Kiwis z Nove Zelandije, 2. Politehnik iz Ukrajine in 3. Zagreb. Bizelansko sedmico si je ogledal tudi sekretar Rugbv zveze Slovenije Miha Mahot-ka, ki je takole ocenil sobotno Rokomet RK Interier t Nova Gorica 22:14 Leskovec, 2. septembra — V petek sta se v športni dvorani v Leskovcu pomerili ekipi RK Interier in RK Nova Gorica. Ekipo Nove Gorice vodi Janez Blatnik, bivši trener rokometašic s Senovega, ki je sedaj z Novogori-čani na nekajdnevnih pripravah v Krškem. Ekipa Interiera je bila precej boljši nasprotnik. Trener Kokalj je dal tokrat priložnost mlajšim igralcem, ki sicer manj igrajo. Vsi štirje: Kozole, Levičar, Božič in Šebek so s svojo igro zadovoljili trenerja in maloštevilne gledalce. Interier Krško: Božič, Imperl, Kozole, Iskra 5, Mošič 2, Keše 4, Deržič I., Deržič S., Kukovica 4, Urbanč M. 1, Urbanč D. 2, Papež 1, Levičar 1, Božič 1, Šebek t. (Jože Arh) Rokomet Interierju drugo mesto na turnirju v Trebnjem Trbnje, 3. septembra — Rokometaši krškega Interijerja so sodelovali na rokometnem turnirju v počastitev praznika občine Trebnje. Poleg njih so nastopili še Škofljica in domači Akripol Trebnje. V prvi tekmi je Interier visoko premagal Škofljico, v tekmi z domačini pa so v drugem delu nerazumljivo popustili in na koncu izgubili. "Rezultati: lnterier:Škofljica 27:17, AkripokŠkofljica 26:27, Akripol:lnterier 22:17. Vrstni red: 1. Akripol, 2. Interier, 3. Škofljica. (Jože Arh) sdmico: »Turnir je absolutno uspel, kljub temu da se je vreme zarotilo proti organizatorjem. Teren je sicer idealen, ne pa preveč primeren za obiskovalce. Uspelo nam je privabiti ekipe, ki nekaj pomenijo tudi širše, igra se zelo kvaliteten rugby, kar je izrednega pomena za rugby v Sloveniji, predvsem za ta turnir, ki (upajmo) ni zadnji. Smatram, da je turnir tudi perspektiva za ustanovitev rugby kluba v tej regiji. To bi povečalo zanimanje ljudi za ta šport.« (Bojana Balon, Helena Hudina, foto R. Z.) Prvenstvo v malem nogometu v Sevnici V prvem kolu drugega dela prvenstva v malem nogometu, so bili doseženi naslednji rezultati: Cvetličarna Viktorija : Jutranjka 6:2 Log is : Log 4:4 Mimsi: Rudnik 1:0 Avtokl. Prah : Veterani 2:2 Trubarjev hram : Boštanj 4:7 Vrstni red: 1.Mimsi, 2.Log, 3. Boštanj, 4.Cvet. Viktorija, 5. Rudnik.....(dama) Rokomet Sevnica, 12. september — Na tradicionalnem 22. Lovre-kovem memorialu je rokometna ekipa AFP Dobova premagala ekipo Lisce z rezultatom 15:13, ekipo Radeče papirja 13:9 ter v srečanju za 1. mesto izgubila z ekipo Gorenja 17:18. Krško, 5. septembra — Krški Revolver Shooting Club (RSC), ki deluje od januarja letos, je strelski klub, ki se ukvarja s praktičnim streljanjem s pištolami in revolverji velikega kalibra, vključuje 26 članov (od tega 4 ženske) iz Po-savja in Dolenjske. To je letos najuspešnejša športna ekipa, ki še ni bila nikoli poražena. Kot nam je povedal predsednik in idejni vodja RSC Krško Ludwig Dvojmoč, je praktično streljanje strelska disciplina, ki so jo razvili v Združenih državah Amerike, a je osvojila svet in tudi Slovenijo. Ta športna zvrst deluje pod okriljem Mednarodne strelske zveze I.P.S.C. (International Practical Shooting Confederation), ki predstavlja varianto akcijskega streljanja, ki so ga v Sloveniji imeli možnost izvajati le Teritorialna obramba in policija. I.P.S.C. predstavlja poostreno Ludwig Dvojmoč, predsednik RSC Krško in povsem športno tekmovalno usmerjeno obliko take aktivnosti, ki ima zelo stroga pravila, obvezna za vsakogar, ki želi nastopiti na tekmovanju. Krški klub je samo dokaz več, da se ta nova športna zvrst izjemno hitro širi in v svoje vrste vključuje vedno več ljubiteljev tega spor- Atletika Nova gorica, 12. september — Brežiški starejši mladinci in mladinke FIT-a so nastopili na državnem atletskem prvenstvu in zabelažili naslednje rezultate: Pri starejših mladinkah je bila dvakrat srebrna Novakova, in sicer v metu diska (36m 40cm) in suvanju krogle (10m 84cm). Pri starejših mladincih je v skoku s palico Rovan osvojil 2. mesto (460cm) in Kostevc 3. mesto (440cm).Rovan je osvojil tudi 1. masto v metu kopija (56m 18cm) ter Lesar 3. mesto v metu kladiva (43m 82cm). Atletika Novo mesto, 12. september — Atleti in atletinje brežiškega FIT-a so uspešno nastopili na mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu. Lopati-čeva je osvojila 2. mesto v skoku v daljavo z rezultatom 592 cm, Rovan bron v skoku s palico z rezultatom 490cm, Kevo pa je zasedel 1. mesto v metu kladiva z rezultatom 63 m 32 cm. Kolesarstvo Rajku Petku nagrada Sa-vaprojekta V glavni dirki za nagrado Savaprojekta je zmagal Rajko Petek in tako prejel iz rok direktorja, g. Petra Žigantea gorsko kolo. Dobro zavarovana in urejena steza je potekaala od Les-kovca preko Gmajne, Brezove gore, Kobil do gorskega cilja Golek mimo leskovškega gradu in Griča spet proti Leskovcu. Krog je meril natanko 11,2 km, povprečna hitrost zmagovalca pa je bila 33,977 km/h. ta. Strelci iz Krškega so med najuspešnejšimi v Sloveniji, saj so na vseh letošnjih tekmovanjih pose- gli po najboljših mestih, ekipno pa so bili nepremagljivi. Povedati moramo, da bo slovenska reprezentanca konec oktobra nastopila na svetovnem prvenstvu v praktičnem streljanju v Argentini, katere jedro bodo tvorili člani krškega kluba: Samo Jakše, Alen Turk in Ludwig Dvojmoč. (Galex) Strelci med vajo praktičnega streljanja Praktično pištolsko streljanje — prvič v Posavju Sevnica, strelišče Radna, 10. september — Ta dan je na strelišču Radna kar mrgolrlo ljubiteljev nam še nepoznanega športa — prostega streljanja s pištolo, čeprav imamo v posavju kar tri klube (PPS Klub Posavje Krško, Revolver Schooting club Krško in Club za praktično streljanje Krško), ki so pod pokroviteljstvom Slovenske zveze za praktično streljanje organizirali 1. Pokal Krškega '94. Na tekmovanju je sodelovalo 40 strelcev iz 9-ih klubov iz Slovenije, vršni red zmagovalnih ekip paje bil naslednji: 1. RSC Krško 1, 2. Strelski club Ljubljana, 3. DCSS Koper 1. Streljanje Robert Ferencak 3. na državnem prvenstvu V soboto in nedeljo je na streljišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v streljanju s serijskim maloka-liberskim orožjem. Kljub pomanjkljivemu treningu, ker v Brežicah ni streljišča za to disciplino, je skromna odprava strelske družine »Kruno Brežice« dosegla opazen uspeh. Prvi dan je petnajstletni Peter Fridl v konkurenci mladincev do 20. leta v trojnem položaju z MK puško s 441 krogi osvojil solidno 10. mesto, Robi Ferencak, ki je pred dvema mesecema osvojilk naslov mladinskega državnega prvaka z MK pištolo proste izbire, pa je bil tokrat s serijsko pištolo znamke Drulov tretji in dosegel nov osebni rekord. V nedeljo je Fridl nastopil še v konkurenci mlajših mladincev in bil ponovno uspešen, saj je svoje lanskoletno 12. mesto krepko popravil. V disciplini MK puška 30 leže je z 250 krogi osvojil peto mesto, v najtežji disciplini — trojnem položaju (leže, stoje, kleče), pa je bil sedmi. (Ernest Sečen, pr. dama) Streljanje Leskovški strelci v težavah Leskovec — Leskovški strelci že nekaj časa marljivo vadijo. Telesno so letos precej bolje pripravljeni, kot so bili lani v istem obdobju, pri vadbi z orožjem pa so se letos pojavile resne težave. Iz pionirske v mladinsko kategorijo so letos prestopili štirje mladi vrhunski strelci. Težava je le v tem, da v društvu nimajo dovolj pušk, da bi lahko vsi streljali. Na prvih treningih so poskusili, da bi eno puško uporabljala dva strelca. To se je izkazalo za neizvedljivo, kajti razlike med posameznimi strelci (višina, dolžina rok, nog, pogled) so takšne, da je vse to nemogoče uskladiti. Vodstvo društva si sedaj prizadeva pridobiti sredstve za nakup štirih standardnih zračnih pušk in omogočiti nadaljnje uspešno delo strelcem, ki so v preteklih letih v pionirski kategoriji osvojili naslove državnih prvakov in več lepih uvrstitev med prvo trojico v Sloveniji. (Jože Arh) Košarka KK Brežice : KK Savski marof 89:92 Brežice, 3. september — V soboto sta se v Brežicah, v okviru priprav za novo sezono, odigrala prijateljsko tekmo domači KK Brežice in hrvaški KK Savski marof. To je bila tekma dveh izenačenih ekip. Po hitri in borbeni igri je vsaki ekipi pripadel po en polčas. Gostje so bili boljši v metih na koš, domačini pa so bolje skakali. Trener Krošelj je bil kljub porazu zadovoljen z igro brežiške ekipe in pravi, da so tudi mladi pokazali, da bo lahko na njih računal že v bližnji prihodnosti. Za KK Brežice so nastopili: Antolovič 31, Pinoza, Krošelj 22, Ogorevc, Horžen 16, Jalovec, Marčelič 16, Rašovič, Krivokapič 5, Tomše, Salmič 5, Rostohar 3 in Kajba 1. (Jože Arh) Ples Sebastjan in Urška četrta Hrastnik, 10. septembra — V hrastniški športni dvorani je potekalo 1. odprto slovensko prvenstvo v športnih plesih v organizaciji plesnega centra Fredi iz Ljubljane. Nastopili so vsi najboljši slovenski pari in gostje iz Italije, Avstrije, Češke, Slovaške, Nemčije in Hrvaške. Tekmovanja se je udeležil tudi najboljši krški par. V kategoriji mlajših mladincev sta Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar (Zavarovalnica Triglav, enota Krško) zasedla odlično 4. mesto v latinskoameriških plesih, kar je ponoven dokaz njune kvalitete. (Galex) NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 ŠPORT — REKREACIJA Plavanje Štafeta Celulozarjg tretjič zapored Nov državni rekord štafete 4x100 prosto in 5 medalj ________________Natalije Repec_______________ Radovljica, 14. avgusta — Na odprtem državnem prvenstvu, na katerem je nastopilo 140 plavalcev in plavalk iz Slovenije, Češke, Slovaške in Madžarske, so krške plavalke uprizorile pravi boom oz. pokazale so svojo veljavo. Štafeta Celulozarja, za katero so nastopile Natalija in Anja Repec, Urška Slapšak in Maša Ivanovič, je že tretjič zapored osvojila naslov državnega prvaka z novim državnim rekordom 4.08,44. Odlično plavanje pa je pokazala Natalija Repec, ki je zmagi v štafeti Ekipa Celulozarja na državnem prvenstvu v Radovljici. dodala še dve drugi in dve tretji mesti ter tako osvojila 5 medalj. Štafeta 4 x 200 prosto je dosegla 2. mesto, prav tako pa tudi Natalija Repec na 100 m prosto. Na 200 in 400 m prosto je bila Natalija Repec tretja, Urška Slapšak je bila prav tako tretja na — 50 m prosto. Omeniti velja še ostale vidne uvrstitve krških plavalk, in sicer 4. mesto štafete 4 x 100 mešano, 5. mesto Anje Repec na 800 m prosto, v disciplini 100 m prsno je Mojca Čargo osvojila 7. mesto, na 400 m prosto 8. mesto Anje Repec in prav tako 8. mesto Mojce Čargo na 200 m prsno. (Galex) Mini maraton Koper 94 . Natalija Repec -absolutna zmagovalka Tretja zaporedna zmaga in uspešni nastopi krških plavalcev Koper, 3. septembra — Na 11. mini maratonu, ki je nekakšen zaključek poletne in začetek jesenske sezone, je nastopilo 160 plavalcev v desetih kategorijah. Plavalni klub Celulozar je zastopalo 40 plavalcev in plavalk, nastopile pa so še ekipe Ilirije Ljubljana, celjskega Neptuna, Kopra, Pule in Rijeke. Rezultati so bili za krške plavalce več kot uspešni. V kategoriji plavalcev in plavalk, letnika 84/83 in mlajših sta 2. mesto osvojila Rok Kerin in Kristina Herakovič. V kategoriji plavalcev in plavalk letnika 82/81 so dosegli 2. oz. 3. mesto Cerle Miha in Damjan Molan ter Maša Ivanovič in Mojca Hojski. 1. in 2. mesto v kategoriji plavalk letnika 80/79 sta osvojila Barbara Bizjak in Mojca čargo, prav tako pa sta prvi dve mesti osvojili krški plavalki Natalija Repec (absolutna zmagovalka) in Polona Špan v kategoriji letnika 68/76. V kategoriji veteranov je nekdanji plavalec krškega plavalnega kluba, Franc Čargo osvojil 2. mesto. (Galex) X -- Absolutna zmagovalka 11. mini maratona Natalija Repec. Starovaški sokoli iz leta 1931 1. vrsta: Barbič Vinko, Drobež Ivan, Švigelj Karel, Mikolavčič Janko, Mikolavčič Tone, Barbič Janez, Ivačič Erno, Ocepek Anton. 2. vrsta: Barbič Zvonko, Vanič Ivan, Debelak Vera, Stupar Vera, Pleterski Kristina, Stupar Julka, Mikolavčič Pavla, Stupar Anka, Ivačič Hermina. 3. vrsta: Pribožič Karel, Buršič Maks, Zlatic Dragotin, Ivačič Maks, Debelak, Stupar Dušan, Mikolavčič Zvone. 4. vrsta: Radej Milena, Nunčič Danica, Blažek Marta, Zlatic Darinka, Stupar Nevenka, sestre Brand. 5. vrsta: Mikolavčič Branko, Sotlar Franc, Mikolavčič Mirko, Mikolavčič Jože, Nunčič Zvonko, Agrež.(Slika: Radej Franc) Slovo od nogometa Poraz je sestavni del športa, zato se upravičeno spra-šujemo, če so brežiški nogometaši sploh športniki Brežice, septembra — Že mnoga leta hodim — kot tudi precej drugih privržencev brežiškega nogometa — na tekme domačega moštva Svobode. Sobotna tekma s Kovinarjem iz Maribora bi morala biti praznik za NK Svoboda, saj je bila tekma odigrana na prenovljenem in posodobljenem štadionu. Moderne slačilnice, nova asfaltna prevleka tam, kjer je bilo prej močvirje, nov vhod in še in še. Najbolj pa nekako izstopa prenova igrišča, ki je verjetno eno boljših v državi. S temi mislimi in navdušenjem, pa čeprav z malo gledalci, se je tekma začela, mi gledalci pa smo jo pričakali z manjšo mero strahu, kajti Kovinar je moštvo, ki je v ožjem krogu favoritov za končno zmago v ligi. Na naše veselje se je vendarle začelo povsem drugače. Svoboda je povedla z 1:0 in z dobro igro ugoden izid obdržala do konca prvega polčasa. Začetek drugega polčasa je bil povsem drugačen. Boljši gostje so najprej izenačili, nato pa še povedli z 1:2. S tem izidom se je tekma približevala k zadnjemu sodnikovemu žvižgu. Igralci Svobode so, nemočni in razdraženi, začeli s pretirano grobo igro, saj so udarjali gostujoče igralce tudi, ko so ti tekali po igrišču brez žoge. Minuto pred koncem tekme pa se je zgodilo... Incident, kakšnega na štadionu v Brežicah še ni bilo. Po pravični in upravičeni izključitvi igralca Mitiča, ker je grobo zaustavil nasprotnika (že pred tem bi sodnik lahko izključil kakšnega igralca Svobode), je igralcem zavrela kri in rdeči karton si je prislužil tudi Račič, ki pa izključitve ni zmogel sporno prenesti in je napadel sodnika. Seveda so mu v pomoč skočili domala vsi igalci iz Brežic. Sodnika so pričeli brcati, tepsti, udarjati s pestmi, skratka udarce je dobival vsepovsod in od vseh, dokler niso na igrišče pritekli redarji in vodstvo kluba. Tekma je bila seveda prekinjena. V jezi in žalosti sem zapustil štadion, na katerega se ne bom kmalu vrnil, kljub temu da mi je nogometna igra zelo pri srcu in že veliko let nisem izpustil skoraj nobene tekme na domačem igrišču. Na koncu lahko le še enkrat rečem: sramota, ki ji ni para. (klemen prip. dama) Sodniki premagali Krčane Tretji krog prvenstva MNZ Celje, skupine B v članski kategoriji NKTIM Laško — N K Krško 2:1 (0:1) Laško, 10.sept. — Nesramna sodniška kraja se je zgodila to soboto v Laškem. Nogometaši Krškega so nadigrali domače nogometaše in ko jih je do zmage delilo le še šest minut, je sodnik nepričaako-vano dosodil enajstmetrovko za demače, pri tem pa izključil igralca gostov Voglarja. Pred tem je sodnik iz igre izključil že dva Krčana: Pirca, strelca edinega gola za NK Krško in Plankarja. Nepričakovano slab start Krčanov v letošnji sezoni, saj so od šestih možnih točk osvojili le eno, izpadli pa so tudi v pokalnem tekmovanju. V Laškem sta igrali tudi ekipi mlajših in starejših dečkov. NK TIM Laško — NK Krško 0:6 (0:5) NK TIM Laško — NK Krško 0:1 (0:1) Kdaj skupščina Športne zveze Krško? Športna zveza Krško, kot naslednica TTLS in ZTKO Krško obstaja že tretje leto, vendar od časa svoje ustanovitve še ni imela redne letne skupščine. Da je temu tako, v veliki meri botruje nezainteresira-nost nekaterih članov predsedstva, ki se ne udeležujejo sej. Tako so seje bile večkrat zapored nesklepčne, s tem pa je onemogočeno tudi delo same zveze, sai ne morejo sprejeti sklepov. Se posebaj se to dogaja v letos, zato športniki občine Krško z zanimanjem in upanjem pričakujejo naslednji sklic skupščine. Pričakujejo tudi zamenjavo tistih delegatov, ki kljub temu, da so bili izvoljeni v predsedstvo, ne sop-delujejo z novimi delegati. Razmere v krški občini so se precej spremenile v korist športu. Žal temu ne sledi tudi športna zveza. Skupščina zveze naj bi bila še v septembru. Poštena analiza dosedanjega dela in primerni ukrepi za izboljšanje razmer pa naj bi bili temelj za prihodnje boljše dela Športne zveze Krško. Dr. Branko Elsner na obisku pri NK Krško Tole fotografijo nam je prijazno odstopil Franci Radej, tudi nekdanji Sokol. Pred dnevi se je v Krškem mudil direktor nogometnih reprezentanc Slovenije dr. Branko Elsner, skupaj s strokovnim sodelavcem nogometne zveze Slovenije M. Kapidžičem. Obiskala sta NK Krško in se s predsednikom V. Pircem in trenerjem R. Matičem pogovarjala o možnostih, da bi na krškem stadionu zaigrala tudi kakšna državna selekcija. Stri- njali so se, da bo po končani ureditvi travnatih površin, garderobe in razsvetljave, na igrišču to vsekakor mogoče. Pred-1 sednik Vinko pire je gosta seznanil z načrti kluba za čas do leta 1997, ko bo NK Krško praznoval 75. obletnico delovanja. Dr. Branko Elsner je še posebaj pohvalil usmeritev v delo z mladimi. Nogomet 24 ur nogometa Kranjci visoko zmagali Log pri Sevnici, septembra — Kulturno športno društvo Log je 2. septembra na svojem igrišču organiziralo že drugo maratonsko tekmo v malem nogometu med Štajerci in Kranjci, ki je trajala celih 24 ur. Za vsako ekipo so nastopili po štirje klubi s po desetimi prijavljenimi igralci. Za Štajerce so nastopili: Cvetličarna Viktorija, Avtokleparstvo Prah, Trubarjev hram, Logis Blan-ca. Sponzor: Cvetličarna Viktorija. Barve Kranjcev pa so branile ekipe: Log, Studenec, Boštanj, Šen-trupert. Sponzor srečanja je bilo Mizarstvo Krošelj. Po 24 urah trdega boja so zmagali Kranjci z rezultatom 247:153. Najboljši strelec je bil Možic Janko (Log) s 38 zadetki. V predtekmi so se pomerili veterani Štajerske in Kranjske, zmagali so Štajerci z rezultatom 4:1, vse zadetke za zmagovalce pa je dosegel Vinko Radišek. (Galex) Nogomet Krčani brez sreče NK Krško : NK Usnjar (Šoštaanj) 2 : 3 (1:2) Krško, 3. septembra — V drugem krogu prvenstva MNZ Celje v članski konkurenci, so Krčani gostili ekipo Usnjsrja iz Šoštanja. Tekma je bila zelo kvalitetna in v njej so gostje imeli več športne sreče. Krčani so takoj na začetku povedli z 1:0, z zadetkom Pirca, takoj potem pa so gostje izenačili (Filipčič) in do konca polčasa igrali V tem času so gostje izkoristili še eno priložnost in rezultat tega polčasa je bil 1:2. Strelec za goste je bil Borovnik. V nadaljevanju so Krčani več napadali gol Šoštanjčanov, a športna sreča jim je posvem obrnila hrbet. V enem izmed redkih svojih napadov so gostje (Kostrež) prišli še do tretjega zadetka. V končnici je Krčanom uspelo le zmanjšati rezultat na 2:3. Strelec je spet bil Pire. Mlajši dečki: NK Krško: NK Usnjar (Šoštanj) 2:4 (2:3) Krški mlajši dečki niso ponovili dobro igro iz prvega kroga in boljši gostje so jih zasluženo premagali. Spomniti je treba, da so gostje bili fizično močnejši od domačih dečkov. Strelec obeh golov za Krčane je bil Nadarevič. Mladina: NK Šmarje (Šmarje pri Jelšah) : NK Krško 0:7 (0:4) Izgubljeni dve točki v prvem krogu (doma) so mladinci iz Krškega krepko nadomestili v Šmarju pri Jelšah. Gostitelji niso bili kos boljšim Krčanom. Trojni strelec je bil Bovha, dva gola je zabil Dvorančič, po enega pa Mlakar in Zorko F. (PILIP) Brežiški dečki polovično Radeče, 10sept. — V 4. krogu prvenstva MNZ Celje v skupini A so mlajši in starejši dečki NK Svobode iz Brežic gostovali v Radečah pri tamkajšnjih vrstnikih. Uspešnejši so bili mlajši dečki, ki so z lepo igro zmagali z 0:2. Strelca sta bila Vukosavljevič in Ostrelič. Tudi starejši dečki bi lahko zmagali, saj so vodili z 0:1 in 1:2, na koncu pa so zgubili z rezultatom 3:2. (pilip, pr. dama) Mladinci spet zmagali NK Krško — NK Odred (Kozje) 4:1 (1:0) Krško, 11 sept. — V tretjem krogu prvenstva MNZ Celje v mladinski konkurenci so krški mladinci v lepi in kvalitetni predstavi premagali goste iz Kozjega. V igri, ki je bila na trenutke tudi tehnično dovršena, so se izkazali krški nogometaši, Strelci so bili: R. Zorko 1, Bovha 1 in Dvorančič 2 zadetka, (pilip, pr. dama) Drama v Krškemu: Krčani so se poslovili od pokalnega tekmovanja NK Krško: NK Papir Radeče 3:6 (2:2, 2:0) Krško, 7. septembra — Stadion Matije Gubca, 70 gledalcev, vreme sončno, teren travnat in primeren za igro. NK Krško: Polovic, Ameti, Zlobko, Kresnik, Voglar, Vešligaj, (Harapin), Kuntarič, Stopar, Pire, Šerbec, Plankar. NK Papir Radeče: Kelenc, La-movšek, (Trebše), Glinšek, Čeč, Knavs, (Milidragovič), Cvetin, Guček, Pire, Mihajlik, Drobne jn Tutič. Nogometna predstava je bila zelo kakovostna. Prvi polčas je absolutno pripadel domačinom, v tem času smo gledali nogomet na ravni prvoligašev, goste iz Radeč, člane druge slovenske lige, so domačini v celoti nadigrani. Po golih Kresnika (9. min.) in Vešligaja (33. min.), so Krčani na odmor odšli z boljšim izidom. V drugem polčasu smo gledali zelo pristransko sojenje sodnika Kolobariča iz Hrastnika, igra pa se je gibala na meji incidenta. V 60. minuti je zaradi dveh rumenih kartonov iz igre moral izstopiti domači igralec Stopar in ravnovesje je s tem bilo porušeno. V 65. minuti je slab sodnik podaril gostom enajstmetrovko in rezultat zmanjšali na 2:1. V naslednjem napadu domačih je prekršek, storjen v kazenskem prostoru gostov sodnik malo »preselil« izven kazenskega prostora in ta priložnosti je propadla. Ko je Krčanom do zmage manjkala le še minuta, so gostje v hitri protiakciji dosegli gol in izenačili rezultat na 2:2. To je bil hladen tuš za domače. Krčani so prvi dve enajstmetrovki zastreljali (Zlobko in Plankar), tretjo zadeli (Ameti), Radečani so bili štirikrat zapored uspešni in to je zadostovalo za nezasluženo zmago gostov, (pilip) Dr. Elsner, prof. Matic, Kapidžič, V. Pire s stadiona v Krškem 10 OBVESTILA — REKLAME NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 - Jesenska splošna deratizacija v občini Krško Zaradi uspešnega preprečevanja nalezljivih bolezni in velike gospodarske Škode, ki jo povzročajo glodalci, je SO Krško 19. januarja 1993 sprejela odlok o obvezni, splošni in občasni deratizaciji. Ker se je tudi že na območju naše občine, pojavila zelo nevarna bolezen mišja mrzlica, odlok navaja, da se deratizacija izvaja na območju cele občine v naseljih z več kot 10 gospodinjstvi. 3. člen odloka določa, da deratizacijo organizira in vodi specializirana delovna organizacija, ki izdela program in načrt deratizacije z vsemi ukrepi in načinom izvajanja - za našo občino je to Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto — služba za higieno, epidemiologijo in ekologijo. Odlok taksativno našteva obveznosti zavezancev deratizacije in določa sistem financiranja deratizacije. Cena deratizacije v gospodinjstvih je odvisna od števila nastavljenih vab. Cena ene vrečke s 50 grami pripravka je 140 SIT in jo je dolžan plačati lastnik oz. uporabnik stanovanja in pripadajočih objektov. Da bi bila deratizacija uspešna,, odlok določa tudi obveznosti lastnikov oz. uporabnikov stanovanjskih in ostalih objektov, pa tudi kazni za neizvajanje določil odloka. Tako Odlok določa: 8. člen Vsi zavezanci deratizacije so v času deratizacije in kontrole njenega postopka dolžni: - omogočiti strokovnemu osebju, zaposlenemu pri deratizaciji, dostop v objekte ter površine, s katerimi upravljajo in jim dati potrebna obvestila, ki so v pomoč pri izvajanju deratizacije; - izvajati navodila, ki jih izda izvrševalec deratizacije, da ne bi prišlo do nesreč (zastrupitev ljudi, živali, domačih živali in podobno); - obvezno pred vsako deratizacijo očistiti vse površine in prostore, ki pridejo v poštev za deratizacijo; 9. člen Stroški za izvedbo deratizacije bremenijo: - lastnike oziroma uporabnike zgradb za stanovanjske prostore s pripadajočimi objekti in površine v zasebni lasti; - sredstva za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš za stanovanjske prostore s pripadajočimi objekti in površine v družbeni lasti; - sredstva za redno vzdrževanje pri javnih prometnih in zelenih površinah; - uporabnike instalacijskih kolektorjev po enakem ključu, kot krijejo redno vzdrževanje, vodno skupnost Dolenjske pa za brežine vodotokov; - upravljalce za javne komunalne in druge naprave; - upravljalca sanitarne deponije. 10. člen Cene storitev s področja deratizacije določi izvajalec del po dejanskih stroških opravljenega dela in po številu nastavljenih vab. 11. člen Izvajalec deratizacije mora uporabljati strupe v skladu z Zakonom o prometu s strupi (Ur. I. SFRJ, št. 13/91 in Ur. I. RS, št. 16/91), ter Odločbo o seznamu strupov, ki se smejo dajati v promet (Ur. I. SFRJ, št. 59/82, 7/84,9/86, 18/87 in 13/88). 12. člen Z denarno kaznijo do 30.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba, ki ne dovoli oziroma onemogoči izvajanje deratizacije. Z denarno kaznijo do 5.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prejšnjega od -stavka. Z denarno kaznijo do 30.000,00 SIT se kaznuje oseba, ki s samostojnim osebnim delom opravlja gospodarske in druge dejavnosti, ki ne dovoli oziroma onemogoči izvajanje deratizacije. 13. člen Z denarno kaznijo do 5.000,00 SIT se kaznuje posameznik, ki ne dovoli oziroma onemogoči izvajanje deratizacije v stanovanjskih zgradbah ali pripadajočih napravah. Letošnja jesenska deratizacija bo v občini Krško potekala od 15. do 30. septembra po naslednjem orientacijskem terminskem planu: 15. septembra Kostanjevica, Prekopa 16. septembra Brod, Podbočje, Šutna 19. septembra Kalce — Naklo, Veliki Podlog, Pristava 20. septembra Veliko in Malo Mraševo, Gorica, Jelše 21. septembra Drnovo, Brege, Mrtvice 22. septembra Velika vas, Mali Podlog, Raka 23. septembra Senovo, Brestanica 26. — 30. septembra Krško, Leskovec Plan velja za gospodinjstva, do sprememb pa lahko pride zaradi okoliščin, ki bi izvajalcem onemogočale delo. Uspešno izvedena deratizacija prepreči občutno gospodarsko škodo in širjenje bolezni, ki jih povzročajo glodalci. Sekretarka Sekretariata za družbene dejavnosti VLASTA ZUPANČIČ Obvestilo Naš glas potrebuje sodelavca, novinarja. V poštev pridejo kandidati z družboslovno izobrazbo ali slovenisti... Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas, nato pa ga bomo podaljšali. Če vas to delo zanima, pokličite na tel. št. 21 -868, ali se nam javite na naslov: CKŽ 23, 68270 Krško. AGENCIJA LUKEC d.o.o. Krško Družba za kulturno - izobraževalno dejavnost in prosti c&s Tel./Fax.: 0608 22 200, 32 795 ^*r)\ PLESNA ŠOLA KRŠKO Vpisujemo v: - celoletno plesno šolo za najmlajše — Plesni vrtec (namenjen otrokom od 4. do 7. leta). Začetek bo v sredo, 21. septembra ob 17. uri za 4. in 5. letnike in ob 17,45 za 6. in 7. letnike - celoletno splošno plesno šolo (namenjena osnovnošolcem, od 1. do 8. razreda), • družabni ples za mladino in odrasle po svetovnem plesnem programu. Začetek v soboto 08.09.1994 ob 18,00 začetni tečaj, ob 20. uri nadaljevalni tečaj, - skupino za športni ples, jazz, step in Show dance, Ročk n roll, elektro boogie - šolo za manekenke - aerobika - joga Prirejamo - organiziramo: - tečaje za zaključene skupine odraslih - individualne tečaje oz. ure za posameznike ali pare - vodenje tečajev po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah - plesne kulturne dneve na osnovnih in srednjih šolah - tečaje za valeto osmošolcev - maturantski tečaj - maturantski ples - nastope naših najboljših plesalcev v standardnih in latinsko - ameriških plesih, jazzu, stepu in show danceu - družabne plesne večere - plesna tekmovanja - modne revije a to še ni vse... Jamčimo za dobro strokovno delo in dobro počutje. Vpisi in informacije vsak dan: vsak delavnik od 8.00 dO 12.00 na telefon 22 220 in od 17.00 do 20.00 v prostorih plesne šole Nagrajenci križanke Vinska klet V krški kmečki zadrugi smo izmed pošiljateljev pravilnih križank izžrebali tri nagrajence. Karton dvanajstih steklenic njihovega kakovostnega vina prejme Jože Iva-čič, Likarjeva 8, Brestanica. Kartona šestih steklenic cvička se bo razveselil Miran Pribožič iz Krškega, Cankarjeva 1. Abram Dragica, Cankarjeva 41, Senovo pa se bo razveselila dveh darilnih kartonov (štiri steklenice) vina. Čestitamo in nazdravje! Po nagrade se lahko oglasite pri vodstvu Vinske kleti krške kmečke zadruge v Leskovcu. S seboj prinesite izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo. MALI OGLASI Prodam osebni avtomobil znamke Lada 1200, letnik 1984, prevoženih 21.000 km, zelene barve, dobro ohranjen, garažiran. Informacije na tel. št. (0608) 31 174, po 18. uri vsak dan. Osnovna šola Leskovec pri Krškem razpisuje proste delovne naloge: — vodje podružnične šole v Velikem podlogu. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja v osnovni šoli. Začetek opravljanja obveznosti: takoj. Mandatna doba traja štiri leta. Prijave pošljite najmanj v osmih dneh na naslov OŠ Leskovec pri Krškem s pripisom »razpis«. O izbiri boste obveščeni v petnajstih dneh po izteku razpisnega časa. Epta, Založba najlepših slikanic Ljubljana in Hamer eko Slovenska vas organizirata v torek, 20. septembra ob 16. uri v Slovenski vasi pri Mokricah promocijo Epte, Založbe najlepših slikanic v galeriji Hamer v Slovenski vasi pri Mokricah. Promocijo bo spremljalo predavanje dr. Margarete Do-linšek Bubnič, direktorice izobraževalnega programa pri založbi Epta in razstava petdesetih nagrajenih slikanic najbolj eminentnih svetovnih avtorjev. Razsavljenih bo tudi šestinštirideset naslovov kartonk (uvajalna literatura v bralno obdobje). Na promociji boste dobili vse potrebne informacije, razsavljene slikanice in strokovno literaturo pa boste lahko tudi naročili. Na promocijo vabimo starše, vzgojitelje, knjižničarje, učitelje, svetovalne delavce, ravnatelje vrtcev in šol, medije ter vso zainteresirano javnost. Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri upravnih organih Skupščine občine Krško na podlagi 10. in 11. člena pravilnika o kadrovskem štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti in državne uprave v občini Krško (Ur.l. 6/93 z dne, 29. januarja 1993) objavlja Razpis za podelitev kadrovskih štipendij Občina Krško razpisuje kadrovske štipendije za naslednje poklice: število štipendij: 1.učitelj računalništva in matematike (VII. stopnja) 1 2.učitelj matamatike in fizike (VII. stopnja) 1 3.učitelj matematike (VII. stopnja) 1 4.učitelj angleškega in nemškega jezika (VII. stopnja) 3 5,učitelj slovenskega jezika (VII. stopnja) 1 6.učitelj likovne pedagogike (VII. stopnja) 1 7.učitelj glasbene pedagogike (VII. stopnja) 1 8.bibliotekar (VII. stopnja) 1 9.vzgojitelj predšolskih otrok (VI. stopnja) 2 lO.glasbenik — instrumentalist — trobila (V. stopnja) 1 11 .glasbenik — instrumentalist — pihala (V. stopnja) 1 12.glasbenik — instrumentalist — klavir (V. stopnja) 1 13.glasbenik — instrumentalist — kitara (V. stopnja) 1 14.diplomirani pravnik (VII. stopnja) 2 Kandidati za štipendije naj pisne vloge pošljejo Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Krško do 30. septembra 1994. Prijavi za razpis je treba priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole; b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika; c) potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; d) življenjepis. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni do 8. oktobra 1994. Štipendisti bodo po končanem šolanju sklenili delovno razmerje v skladu s pogodbo o štipendiranju. Krško, 30. septembra 1994 Predsednik Komisije: Herman KUNEJ Oktoberfest Agencija Hamer eko invest organizira obisk Oktober-festa. Odhod je 30. septembra ob 22. uri iz Slovenske vasi s postanki v Brežicah, Krškem, gradu Podvin in ob jezeru Chiemsee.Prihod v Munchen v jutranjih urah. Vrnitev v nedeljo, 2. oktobra v jutranjih urah. Cena: 114 DEM. Prijave in informacije na telefonih: 0608 57 303 77 339 Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje Območna zbornica Krško, Bohoričeva ulica 9, pripravlja s strokovno pomočjo Združenja trgovine pri GZS niz seminarjev, katerih namen je pripraviti kandidate na preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje trgovinske dejavnosti. Vsebina seminarjev je povzeta po zasnovi programa za preizkus strokovne usposobljenosti. Za izvedbo seminarjev v sodelovanju z vami, smo za Krško rezervirali naslednje termine: poznavanje blaga......23.9. od 15.00 do 20.00 ure 24.9. od 9.00 do 14.00 ure gospodarsko poslovanje 28.9. od 9.00 do 14.00 ure 29.9. od 9.00 do 14.00 ure zakonodaja......1.10. od 9.00 do 16.30 ure psihologija......5.10. od 9.00 do 16.30 ure knjigovodstvo in fince.......7.10. od 15.00 do 20.00 ure .......8.10. od 9.00 do 14.00 ure Kotizacija znaša 56.000 SIT in jo je potrebno plačati na naš ŽR: 5012 — 603 — 48197.............GZS — CTU LJUBLJANA Kandidati dobijo prvi dan vsa gradiva, prijavnice za izpit in navodila za prijavo, za kar poskrbi predstavnik CTU. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE 68270 KRŠKO Bohoričeva ulica 9/II Tel. 22 387, 22 388 FILMSKI SPORED Kulturni dom Krško 6. in 18. septembra... Na razpotju 3. in 25. septembra... Mr. Jones 30. sept., 2. oktob... Ace Ven-tura:nori detektiv Vse predstave bodo ob 18. uri. Kino Brežice 6.9....Vražja dekleta... vestem ...18.30 6.9....Divja vrtnica., .rom. drama ...20.30 7.9....Vražja dekleta ... vestem...18.30 in 20.30 8.9....Vražja dekleta ... ve-stern...18.30in 20.30" 9.9....Vražja dekleta ... ve- stem ...20.30 1.9....Temni veter... srhljivka ...20.00 2.9....Temni veter... srhljivka ...20.00 3.9....V zraku ... akcij, kom ....18.00 3.9....Temni veter... srhlj .... 20.00 4.9....V zraku...akc. kom .... 18.00 in 20.00 5.9....V zraku...akc. kom .... 18.00 in 20.00 6.9....V zraku...akc. kom... 20.00 8.9....Mladi Američani...krimi-nalka...20.00 9.9....Mladi Američani... krim ....18.00 9.9.... Maverick ... vestem ... 20.00 30.9.... Mladi Američani ... 18.00 30.9.. 20.00 Maverick ... vestem.. NAŠ GLAS 21.13. SEPTEMBRA 1994 OBVESTILA 11 Informacije za podjetja in samostojne podjetnike v občini Krško Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško obvešča vsa zainteresirana podjetja, samostojne podjetnike in obrtnike, da so bili v Ur.listu RS, št.38/94 objavljeni razpisi za pridobitev sredstev za razvoj. Ker je vsebina razpisov interesantna tudi za naše področje, vam jo v nadaljevanju podajamo, in sicer: Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št.26/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/94), MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, Kotnikova 5, Ljubljana, OBJAVLJA NASLEDNJE JAVNE RAZPISE Področje malega gosporarstva I. Proračunska postavka 4738 - »Subvencioniranje malega gospodarstva« 1. Predmet razpisa Sredstva za razvoj v višini 341.291.000 SIT bodo, skupaj s kapitalom Sklada za razvoj malega gospodarstva, uporabljena predvsem za naslednje dejavnosti: — proizvodnjo, — obrt, — gostinstvo in turizem (predvsem prenočitvene zmogljivosti), — tehnične storitve, — turistična in poslovna infrastruktura. Sredstva za razvoj se namenijo za: — jamstva za posojilo bank in drugih finančnih organizacij, — subvencioniranje posojil bank in drugih finančnih organizacij. 2. Merila in pogoji Na razpise se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih zakona o razvoju malega gospodarstva Republike Slovenije. Prednost pri dodeljevanju sredstev za razvoj bodo imeli prosilci, ki ne morejo pridobiti oziroma težje pridobijo jamstvo poslovnih bank in drugih finančnih organizacij in ki izpolnjujejo naslednje cilje: — povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter samozaposlovanja, — pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, — uvajanje sodobnih, zlasti uvoženih tehnologij v enotah malega gospodarstva, — ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, — ustanavljanje enot in razvoj malega gospodarstva, ki so energetsko varčni in ne onesnažujejo okolja. Sredstva za razvoj lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. Za naložbo v enoto malega gospodarstva lahko pridobi prosilec sredstva največ do 50 = predračunske vrednosti naložbe. Program mora izpolnjevati naslednje pogoje: — izkazovati mora likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti, — doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in ne sme biti daljša od pet let, razen za izgradnjo prenočitvenih gostinskih obratov, turistične in poslovne infrastrukture. 2.1. Prosilec lahko zaprosi za jamstvo od 70 do 100 = vrednosti bančnega posojila, predračunska vrednost teh naložb pa ne sme presegati 3.000.000 ekujev v tolarski protivrednosti. 2.2. prosilec lahko vloži zahtevek za subvencioniranje realne obrestne mere (r) bančnega posojila, če znaša višina predračunske vrednosti naložbe do 400.000 ekujev v tolarski protivrednosti. Sklad subvencionira obrestno mero v višini 7 odstotnih točk. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt samo enkrat. 3. Vsebina vloge Prosilec v vlogi navede obliko sredstev za razvoj -subvencioniranje ali jamstvo za posojilo. Vlogi mora biti predložena naslednja dokumentacija: — izpolnjen obrazec, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/92 - sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno institucijo o odobritvi posojila, — strokovno mnenje banke o programu in o ustreznosti programa s pogoji iz druge točke tega razpisa, — dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, — izjavo o zaprosilu ali pridobitvi sredstev na republiški ali občinski ravni. Vsi prosilci za sredstva za razvoj, ki so vložili popolno vlogo z zahtevano dokumentacijo do 31.12.1993 in želijo ponovno kandidirati po tem razpisu, morajo predložiti Skladu samo zahtevo za obnovitev vloge. V kolikor so nastale spremembe pri nameravani investiciji, morajo spremembe obrazložiti in jih dokumentirati, razen v primeru zmanjšanja prvotno zaprošenih sredstev za razvoj. 4. Roki za prijavo Razpis za pridobitev sredstev za razvoj je odprt do porabe namneskih sredstev, oziroma najkasneje do 1.10.1994. Sklad bo najkasneje v 45 dneh po prejemu vloge z zahtevano dokumentacijo poslal prosilcu ustrezen sklep. Vse informacije daje Sklad za razvoj malega gospodarstva, Štefanova 5 Ljubljana, tel. (061) 217-872. Področje industrije I. Proračunska postavka 4651 - Prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest 1. Predmet razpisa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti razpolaga v letu 1994 s sredstvi, namenjenimi za prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest v višini 1.617.000 SIT. Sredstva bodo usmerjena v subvencioniranje obresti kreditov, ki jih najemajo podjetja pri poslovnih bankah v Republiki Sloveniji v letu 1994. Subvencionira se obrestna mera (r) v višini 7 odstotnih točk. Subvencije bodo podjetjem izplačevane sočasno s plačili njihovih zapadlih obresti poslovni banki v letu 1994. 2. Merila in pogoji Za prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest štejemo: a) prestrukturiranje proizvodnih projektov namenske proizvodnje b) tiste procese prestrukturiranja v podjetjih, pri katerih se proizvodi, storitve in proizvodne skupine slovenske industrije, gradbeništva, turizma in gostinstva — spreminjajo po svojih funkcijah, oblikah in tehničnih lastnostih, uporabi materialov; tehnoloških postopkih; stroškovni strukturi; — prilagajajo predpisom in drugim tehnično tehnološkim in ekološkim normam; — realizirajo s pospeševanjem trženja, predvsem na izvoznih tržiščih, in iskanju novih trgov ter nižnih niš. Procesi prestrukturiranja proizvodnje pomenijo hkrati prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest. Na javnem razpisu lahko sodelujejo vsa podjetja iz panog industrije, gradbeništva, gostinstva in turizma, ki jih po zakonu o razvoju malega gospodarstva ne štejemo med mala podjetja. Podjetja, ki želijo pridobiti subvencijska sredstva morajo samostojno pridobiti ustrezno kreditno linijo poslovne banke, in sicer: 1. odobritev dolgoročnega kredita poslovne banke za prestrukturiranje proizvodnje v izvajanju po najugodnejši obrestni meri, 2. odobritev kratkoročnega kredita poslovne banke za nakup surovin za izvozno proizvodnjo in pripravo turistične sezone po najugodnejši obrestni meri. Podjetje je dolžno od banke — posojilodajalke zahtevati, da Ministrstvu za gospodarske dejavnosti predloži elaborat, oceno bonitete kreditojemalca in vse prvine kreditne pogodbe: znesek kredita, čas kreditiranja, namembnost, dinamiko črpanja kredita, odlog plačil, obrestno mero in instrumente zavarovanja kredita, BON 1 in BON 2 podjetja ter ostale stroške kredita. 3. Vsebina vloge Vloga mora vsebovati prijavo, ime in naslov prosilca in dokaze o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Vloge morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj, Prijava na razpis -Prestrukturiranje proizvodnje in ohranjanje delovnih mest«. 4. Rok prijave Razpis je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do 30.10.94. Odpiranje prijav bo vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 10. uri v sejni sobi Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Dodatne irfformacijev zvezi z razpisom dobite pri Aleksandru Perdanu za področje industrije in gradbeništva (tel.061-171-3266) in pri Marku Podrekarju za področje turizma (tel. 061-171-3292). Področje energetike III. PRORAČUNSKA POSTAVKA 5192 - »Prezaposlitev delavcev v premogovništvu« Ministrstvo bo s sredstvi iz te proračunske postavke v višini 185.000.000 SIT financiralo oziroma sofinanciralo naslednje aktivnosti oziroma projekte: a) Vodenje prestrukturiranja delavcev premogovništva b) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu. Ad b) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu 1. Predmet razpisa Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi nujnega zmanjšanja proizvodnje rjavih premogov zmanjšujejo gospodarske možnosti ter spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva se uporabljajo kot premija ob prezaposlitvi delavcev ali subvencija obrestne mere kreditov v letu 1994. 2. Merila in pogoji a) Premijo ob prezaposlitvi delavcev lahko pridobi delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas delavca, ki je trajni višek Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje. Premija znaša 500.000 SIT in se odobri kot nepovratna sredstva. b) Zahtevek za subvencijo obrestne mere lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki investira na območju občin Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Črnomelj in Krško ter odpira nova delovna mesta. Med potencialne investicije štejejo tudi programi spodbujanja podjetniške infrastrukture na lokalni ravni. Sredstva lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. Subvencija obrestne mere se pri naložbah lahko uveljavlja na kredit do 50 % predračunske vrednosti. Subvencije bodo investitorjem izplačevane sočasno s plačili njihovih zapadlih obresti banki ali drugi finančni instituciji v letu 1994. Ministrstvo subvencionira obrestno mero posojila — pod najboljšimi pogoji -banke ali druge finančne organizacije v višini do 7 odstotnih točk. Investitor je dolžan od banke — posojilodajalke zahtevati, da Ministrstvu za gospodarske dejavnosti predloži oceno bonitete kreditojemalca in vse prvine kreditne pogodbe: znesek kredita, čas kreditiranja, namembnost, dinamiko črpanja, odlog plačil, obrestno mero in instrumente zavarovanja kredita BON 1 i d BON 2 investitorja ter ostale stroške kredita. \ 3. Vsebina vloge j. Prijave za pridobitev premije ob prezaposlitvi morajo vsebovati: — podatke o vlagatelju zahtevka, — predstavitev dejavnosti, — pogodbo o prezaposlitvi, — dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas -obrazec M1. Prijave za pridobitev subvencij obrestne mere morajo vsebovati ustrezen poslovni načrt ali investicijski program, ki vsebuje zlasti: — osnovne podatke o investitorju, — opis projekta z vidika tržnih možnosti, tehnologije, kadrov in ekologije, — viri financiranja, — amortizacijski načrt posojila, — predvidene rezultate projekta. Vloge za pridobitev sredstev morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj-prijava za razpis »Prestrukturiranje premogovnikov«. 4. Rok za prijave Rok za prijave je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do 15.10.1994.0 zahtevkih bo Ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga Strokovne skupine. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Že-bretu (tel.061 /171 -3301). Na podlagi 58. člena Odloka o pristojnosti in sestavi zborov občinske skupščine (Ur.list RS, št. 3/1990) je Izvršni svet Skupščine občine Krško na svoji seji dne 24.01.1994 sprejel sklep, da objavi Razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje obrestne mere iz občinskega proračuna za najem blagovnega kredita pri »RIMAL HANDEL — GMBH — ENGINEERING Muenchen Vsebina in pogoji razpisa 1) Sredstva za blagovni kredit znašajo do 80.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral obrestno mero pri najemu blagovnega kredita pri RIMAL HANDELS-GMBH-ENGINE-ERING, MUENCHEN, Nadistrasse 8. 2) Kreditni pogoji so naslednji: — valutna klavzula z 12 % letno obrestno mero — rok odplačila kredita je 12 mesecev — namen kredita je nabava repromateriala, rezervnih delov in podobno — zavarovanje kredita: pridobitev garancije SKB BANKA d.d. LJUBLJANA, PE Novo mesto. 3) Za kredit lahko zaprosijo podjetja, samostojni podjetniki in obrtniki, ki imajo sedež firme in poslovne prostore na območju občine Krško. 4) Vloge za pridobitev kredita prosilci vložijo na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško. Iz vloge mora biti razviden naziv in dejavnost firme ter namen, da bo prosilec nabavil repromaterial oziroma rezervne dele v tujini. K vlogi mora prosilec priložiti še predračun za nabavo repro-materiala in rezervnih delov in garancijo SKB BANKE d.d.Ljubljana, PE Novo mesto. Rok za vložitev vlog je odprt do porabe namenskih sredstev oziroma najkasneje do 30. septembra 1994. 5) Izvršni svet skupščine občine Krško bo na podlagi pridobljenega kredita iz tega naslova subvencioniral obrestno mero iz občinskega proračuna v višini do 8 (osem) odstotnih točk obrestne mere posojilodajalca RIMAL-HANDELS-GMBH-EN-GINEERING. 6) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CKŽ 14 (informacije na telef.štev.: 22 - 771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Vloge za subvencioniranje bo obravnavala komisija, ki šteje 5 članov. Komisijo bo imenoval izvršni svet in bo sestavljena iz treh predstavnikov izvršnega sveta ter enega predstavnika GZS -Območne enote Krško in enega predstavnika Obrtne zbornice Krško. 7) Za dodelitev subvencije obrestne mere mora prosilec dostaviti vlogo iz katere je razviden naziv in dejavnost firme. K vlogi mora priložiti še sklep oziroma pogodbo s kreditodajalcem ter dokazila o plačilu reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. 8) Izvršni svet skupščine občine Krško bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje obrestne mere v 30 dneh po odobritvi kredita. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po sprejemu na izvršnem svetu SO Krško. 9) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem in izvršnim svetom sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna-svoje obveznosti, glavnico in obresti kredi-todajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti, povrne subvencionirani del obresti. 10) V primeru nenamenske porabe posojila mora upravičenec do subvencioniranja vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo in tem razpisom. Predsednik Številka: 7-403-7/94 izvršneaa sveta-Datum: 27.07.1994 Herman KUNEJ .dipl.ing. V SPOMIN HELENI FABJANČIČ 1972-1993 9. septembra mineva leto dni, odkar te med nami več ni, a v srcih naših živiš naprej. Sošolci Srednje ekonomske šole Brežice 12 ZADNJA NAŠ GLAS 21. 13. SEPTEMBRA 1994 Krajevna skupnost Bizeljsko: Vinski maraton je bil v dežju Pohod od hrama do hrama pa je odpadel zaradi slabega vremena. Bizeljsko.septembra — Turistično društvo Bizeljsko je pod vodstvom Alenke lljaš organiziralo tradicionalni vinski maraton, tokrat že šesti. Proga, dolga 21 km, je bila speljana med vinogradi in številnimi bizeljskimi griči. Start maratona je bil pred OŠ Bizeljsko. Od tam so maratonci tekli v Novo vas, na Brezovico Bost, Sv. Vid, Sv. Gore, do Bi-zeljskega gradu, skozi Bizeljsko vas in Bukovje v Dreno-vec in do cilja pred bizeljsko šolo. Kljub slabemu vremenu se je prijavilo 17 pogumnih tekmovalcev in dve tekmovalki. Prvi maratonec — Boris Ko- sec iz Celja je pritekel v cilj z rezultatom 1:12:52. Na cilj so pritekli tudi vsi ostali udeleženci. Rezultati so naslednji: v kategoriji mladincev (14 -18 let) so prva tri mesta zasedli Janez Sokler (1.), Drago Hudina (2.) in Tonček Hudina (3.) z Bizelj-skega. Mladinka Barbara lljaš z Bizeljskega in veteranka Magda Menegalija iz Tržiča (36 let in več) sta v svoji kategoriji nastopili edini, zato sta osvojili p/vo mesto. Prvi trije veterani (41 let in več) so bili: Franc Rupert, Kozje (1.), Marjan Novak, Krško (2.) in Drago Kosem, Sevnica (3.). V kategoriji članov (19 — 40 let) je prvo MOS '94 je 9. — 18. septembra obrtnikov ter okrogla kiza na temo »Cena prevoza v cestnem in javnem prometu«, poslovni dan pa je minil v znaku Avstrije. V nedeljo je dan poslovno obeležila Češka, v ponedeljek pa Brazilija in Italija. V torek, 13. septembra je okro-lo mizo pripravila OZS na temo «Uresničevanje obrtnega zakona«, hkrati pa je potekal dan malega gospodarstva držav srednjeevropske pobude s poslovnim dnevom Madžarske. Sreda bo v znamenju nadomeščanja JUS standardov s slovenskimi, ki jih pripravlja urad za standardizacijo, potekala pa bo tudi predsavitev revije Les in srečanje obrtnikov lesne industrije ter poslovni dan Poljske. V četrtek bo Obrtna zbornica Slovenije podelila zlate, srebrne in bronaste cehe, hkrati pa bo tudi poslovni dan Slovaške. V petek bo v sodelovanju z minister-stvom za gospodarske dejavnosti sledila okrogla miza na temo »O razvoju malega gospodarstva« ter poslovni dan Hrvaške in Bosne, sobota bo v znamenju Bolgarije in Romunije ter zadnji, deseti dan Makedonije in Ukrajine. Tudi v Posavju smo se lani preizkusili ob 1. sejmu obrti in podjetništva, pa tudi z novoletnim sejmom in ocenili smo lahko, kako je obrtna dejavnost v Posavju razvita in pestra, kar pa udeležba na MOS-u '94 sicer ne potrjuje, kajti ali gre našim obrtnikom tako dobro, da jim tovrstnega sejma ni treba obiskati, ali pa ravno obratno. Skratka, želeli bi si več posavskih udeležencev, prve sejemske izkušnje v Brežicah pa so pokazale, da bi ob solidni spodbudi lahko Brežice postale tudi sejemsko in ne le trgovinskom mesto. H. H. Celje, 9. september — V Celju so odprli 27. mednarodni sejem obrti MOS '94, kjer na 55.000 kvadrat, m razstavlja 1815 razstavljalcev iz 23-ih držav. Otvoritvene slovesnosti so se poleg direktorja sejma, mag. Franca Pangorla udeležili tudi župan Anton Roječ ter sponzorji. Odprl ga je dr. Maks Tajnikar, ki je na koncu svečanega govora dejal: »V resnici gre torej le za delovni praznik, ob katerem naj bi povedali, kako pomembni smo v malem gospodarstvu in da je malo v resnici lepo in da zato s ponosom terjamo zase to, kar nam pravzaprav pripada. 27. mednarodni sejem obrti v Celju je dobra priložnost, da to povemo vsem, ki jim je ta misel namenjena.« Ob otvoritveni slovesnosti je navzoče pozdravil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije g. Miha Graha, ki je v imenu 46.000 obrtnikov povdaril, da je slovenska obrt uresničila nov obrtni zakon, ki obrt potsavlja na povsem nove, z evropskimi primerljive temelje, hkrati pa pred slovensko vlado prihaja z novimi, več kot 60-imi zahtevami, zbranimi v posebni brošuri. Obrtni sejem MOS '94, na katerem razstavlja tudi nekaj posavskih podjetnikov (Terme Čatež, Rolookov Brežice, Vipa Brežice, KOOP Krško, Papiroti Krško, Jenas shop Brežice, Kamnoseštvo Bizeljsko in morda še kdo, ki smo ga spregledali), bo odprt do 28. septembra. Sicer pa sejem spremljajo tudi obsejemske dejavnosti: Prvi dan, v petek je potekala seja častnega odbora in predstavitev inovacij mreže SPIM, poslovni dan pa je minil v znaku gostiteljice Slovenije. V soboto so potekale športne igre mesto dosegel Boris Kosec iz Celja, prvi maratonec, ki je pritekel na cilj. Drugo mesto je zasedel Anton Tkalec, Bizeljsko, tretje pa Nino Galič, Ljub- mesta zasedle: Petra Radišek (1.), Sevnica, Klavdija Toma-žin (2.), Sevnica in Tina Bre-gar, Bizeljsko (3.). Rezultati fantov v kategoriji (7-10 let) so Prvi izmed vseh udeležencev je na cilj pritekel Boris Kosec iz Celja. S časom 1:12,52 je postavil nov rekord steze. (Foto: H. H.) Namesto pohoda od hrama do hrama, ki ga je preprečil dež, so si Bizeljanci (med njimi je veliko konjarjev) omislili sprehod z zapravljivčki. (Foto: H. H.) Ijana. Mali maraton: na 1 km dolgi progi so se (tudi v dežju) pomerila dekleta in fantje v dveh starostnih kategorijah,in sicer v skupinah 7 —10 let in 11 — 14 let. Prva tri mesta v kategoriji 7 — 10 let so med dekleti zasedle: Mateja Bibič, Bizeljsko (1.), Slavica Žertuš .Bizelj-sko.in Katja Kovačič, Bizeljsko. V drugi skupini so prva tri naslednji: lljaž Valentin, Bizeljsko (1.), Marko Travnikar, Bizeljsko (2.) in Igor Blažič, Bizeljsko (3.). V starejši kategoriji (11 — 14 let) pa so prva tri mesta osvojili: Robin Papež, Sevnica (1.), Borut Veber, Sevnica (2.) in Blaž lljaž, Bizeljsko (3.). Tudi na tej, 1 km dolgi progi, je vseh 25 prijavljenih tekačev prispelo na cilj. (Bojana Balon) Pop design na Bizeljskem, predvsem pa: Pop design o rugbyju Celjski sejem je največja in najpopolnejša razstava slovenske obrti in njenih dosežkov. Na njej smo lahko našli prav vse —tudi poslanca Branka Janca. (Ika) Bizeljsko, 2. septembra — Ansambel Pop design je znan in priljubljen pri vseh generacijah. Njihova glasba se kmalu »prime« pri poslušalcih, ki si jo prepevamo in požvižgu-jemo, ko smo na tleh, ko sta pred nami dve poti in ne vemo, kako izbrati pravo, preprosto v vseh življenskih situacijah... Tisti petek so fantje nastopili na otvoritveni veselici Svetovnega rugby vikenda na Bizeljskem. Njihov pevec, Vili Resnik nam je odgovoril na nekaj vprašanj o skupini. Pop design obstaja že osem let. V sedanji zasedbi se že dve leti držijo skupaj: Damjan Toma-žin za bobni, Matjaž Vlašič — klaviature, Janez Marinšek — kitara, Tone Košmrelj — bas in Vili Resnik, ki prepeva. Ste bili že kdaj na Bizeljskem? — Ne. Koliko se razumete na trto in vino? — Basist Tone Košmrelj in jaz sva oba z dolenjskega konca in sva, ko sva bila še mlajša, večkrat morala okopa-vati v vinogradu. So vam bizeljska vina všeč? — Zelo. Kaj pijete pred in med nastopi? — Nič gaziranega, ker to uničuje glasilke. Ponavadi pijem pivo. Ali radi gledate rugby? — Ja. Sam sem se ukvarjal s tem športom celih sedem let. Boste jutri gledali tekmovanje na travniku v Novi vasi? — Žal ne. Naš urnik je prenapolnjen in jutri moramo biti že nekje drugje. Bi lahko napovedali zmagovalca? — Vsi so favoriti, navijam pa za ekipo iz Nove Zelandije. Kdaj bo izšla nova kaseta? — Čez en mesec. Imate veliko oboževalk? — Da. Na dan dobim deset, včasih celo dvajset pisem. Kaj naj stori človek, ko je na tleh? — Lepo naj se pobere, zbere nove moči in začne znova. Na koncu naj še zapišem, da Vili ni samo dober glasbenik, ampak se res dobro spozna tudi na rugby. Naslednji dan je ekipa Nove Zelandije, po Vilijenih napovedih, zmagala. (Bojana Balon) Trinajst lepotic v Pacificu: Dvajsetletna Ljubljančanka _______Janja Zupan_______ je letos postala Miss discoteke, osrednji gost večera pa je vseeno bila Helena Blagne Leskovec pri Krškem, 2. septembra — Od skupno petnajstih prijavljenih, se je zbralo v discoteki Pacific trinajst prikupnih deklet, ki so nastopile na drugem polfinalu izbora za letošnjo miss Slovenije. Po treh sprehodih (v športnih oblačilih, večernih oblekah in nazadnje še v kopalkah), je komisija, v kateri je bila med drugimi tudi lanskoletna miss Slovenije Metka Albreht, določila dekleta, ki se bodo uvrstila v finale. Zmagala je 171 cm visoka Janja Zupan iz Ljubljane, njena prva spremljevalka pa je postala Katja Kori iz Maribora (19,172). Lanska viceprvakinja discoteke, Metka Albreht, je na koncu postala miss Slovenije. Torej smo morda v petek v Pacificu videli že tudi bodočo miss Slovenije. Druga spremljevalka je Nera Nikolič (19, 170) iz Kopra. V finale pa so se iz tega polfinala uvrstile še Lidija Lenarčič iz Brusnic, Lea Petrač iz Ljubljane in Vesna Ristič iz Maribora. (Tekst in slika B.C.) Zmagovalka, Janja Zupan iz Ljubljane, je odvzela naslov miss discoteke Pacific lanskoletni zmagovalki, Sergeji Heric iz Maribora, ki je tokrat nastopila le na modni reviji. Kljub nekaterim stavam tega petkovega večeraa v Pacificu so trakovi na Helenini obleki le zdržali do konca nastopa. Pekarska tradicija že od Brežice, septembra — Le redko kdo se lahko v obrtni dejavnosti v Posavju pohvali z več kot pol stoletja staro obrtjo. Pravzaprav še ni dolgo tega, ko smo v Brežicah v zgodnjih jutranjih urah čakali na Slivnikov kruh in cedili sline že ob samem vonju sveže pečenega kruha. Danes skorajda ni nič drugače, čeprav je konkurenca neprimerno močnejša. Pekarna Slivnik — Mau-čič v Brežicah ima namreč 68 — letno tradicijo, torej obstaja že od leta 1926. Po besedah Milene Slivnik — Maučič, sta pekarno po pripovedovanju starejših in po ustnem izročilu pred tem letom imela že dedek in babica. Skratka, Milena in pek — mojster Mirko še vedno vztrajata in trdita: »Spoštujmo mehko drobtinico kruha, saj je v njo vloženo veliko dela, ljubezni kmeta, mlinarja in peka!« (R.Z. pr. dama) Namesto španskih jezdecev je sedaj cvetje Obrežje, Slovenska vas, avgusta — Pisali smo že (Naš glas 17), da na meji pri gostišču Kalin namesto španskih jezdecev sedaj stojijo veliki betonski cvetličnjaki, v katerih lepo cveti. Tako, kot je bilo nekdaj pri gostišču Kalin, je bilo do nedavnega tudi v Slovenski vasi na novem mostu, vendar od zdaj tudi tu stojijo veliki cvetličnjaki, v katere bodo prebivalci kmalu zasadili cvetje ali drugo okrasno rastlinje. "Tako, kot si je na Obrežju veliko truda s cvetličnjaki zadala gospa Kalinova, si je v Slovenski vasi veliko truda zadal gospod Jože Vovk in še nekateri vaščani. Božidar Zore