MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
•ratfnlltvo In uprava, Maribor, Alakaaadrova cesta SL 13 $ Telefon 3440 In 2486 shaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. url t Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din i Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutrs“ v Llubljanl t Poštni čekovni račun it. 11.400
99
JUTRA
99
Pred volilno kampanjo v Ameriki
Borba za predsedniške kandidate v Združenih državah
V Združenih državah Severne Amerike, ki trpe pod sedanjo svetovno gospodarsko krizo bolj, kakor bi kdo utegnil misliti, se polagoma pripravljajo na postavitev kandidatov za nove predsedniške volitve. Koliko kandidatov bo, še ni gotovo, ker bodo baje poleg dosedanjih dveh političnih strank vzniknile še nove, gotovo pa je, da bosta vsaj zaenkrat Upoštevanja vredni samo republikanska to demokratska stranka. Vsa borba se bo torej vodila med kandidatoma teh dveh strank. Glede republikancev je gotovo, da bodo znova kandidirali sedanjega državnega predsednika Hooverja. Republikanci sicer vejo. da je Hoover sedaj v Ameriki zelo nepopularen, posebno v širokih ljudskih množicah, ki so prepričane, da je on kriv gospodarske m socialne bede, zavedajo pa se tudi, da desavuriranje Hooverja položaja ne bi brav nič spremenilo. Zanašajo se na Svojo staro večino itr na politično Vztrajnost svojih volilcev. Pri tem se najbrže tudi ne motijo,
„ y republikanskih vrstah je torej vprašanje predsedniškega kandidata že rešeno, zato se ta stranka lahko svobodno Posveča agitaciji, katero misli voditi z Vsemi sredstvi in brezobzirno. Drugače ie pa pri opozicionalnih demokratih. Njihove vrste so skrajno nervozne in razburjene. Še pred nekaj tedni je izglodalo, da skoraj gotovo, postane njihov kandidat guverner države Newyork Franklin Roosevelt, sin svojega velikega očeta. Roosevelt zavzema položaj, ki je tesno zvezan s celotno mašinerijo demokratske stranke. V zadnjem času pa mu je postal zelo resen konkurent njegov prednik Alfred Smith, ki se je že 1. 1928. bil kot demokratski kandidat proti republikancu Hooverju in le v boju podlegel. Al Smith je iz osebah vzrokov zagrizen Rooseveltov .na-sProtnik, a ima tudi saVn mnogo sovraž-n*ov, zlasti ker je katolik. Toda zunaj, *na deželi«, ima veliko navdušenih pristašev. Ko so nedavno tri države izvode svoje demokratske volilne može, je v Massachusettsu Smith sijajno zmagal nad Rooseveltom, v Pennsylvdniji je Roosevelt zmagal le z neznatno večino, v Kaliforniji pa je oba porazil John Gar-ner, speaker (predsednik) reprezentacij-ske zbornice. Prvi rezultati so tako Rooseveltov prestiž zelo zmanjšali.
Medtem, ko volijo republikanci svojega kandidata z relativno večino, mora dobiti demokratski kandidat v konventu svoje stranke dvetretinsko večino. Zato pa je glasovanje pri demokratih navadno tudi tako burno in dolgotrajno, izključena pa tudi nikdar niso velika presenečenja. Zgodi se namreč često, da v prepiru med dvema zmaga. tretji, na katerega prej nihče ni resno mislil, če se bo sedaj borba, med Rooseveltom in Al Smithom razvila do skrajnosti, in bo kompromis nemogoč, -je čisto verjetno, da bo za demokratskega predsedniškega kandidata določen tretji mož — New-ton Baker, ki je bil za časa Wilsonove-ga predsedovanja vojni minister. Baker je znan kot odločen zagovornik vstopa Združenih držav v Zvezo narodov.
' Poleg teh treh najresnejših kandidatov, se pa pojavljajo v vrstah demokratov še drugi. Imenujejo se Kalifornijec Garner; oklahomski guverner VVllliatn Murray, znan •pod imenom »Alfalfa Bill«, fanatični zagovornik inflacije; predsednik General Electric Compagoye Owen Young, avtor znanega reparacijskega načrta itd., toda do veljave najbrže ne bodo prišli.
Predsednik Hoover zasleduje kandidatsko borbo v: demokratski stranki le slabo prikrito nervoznostjo. Na vse načine se trudi, da bi vsaj za prihodnje mesece do volitev izboljšal splošni gospodarski položaj Ju ustvaril vsaj navidezno konjunkturo. Kreditna inflacija, ki jo sedaj forsira, ne da bi se dal prepričati o neuspehu in brezuspešnih prlza devanjih, požre vsak teden okoli 125 ml lijonov dolarjev. Bo to uplivalo na izid ali ne, je nemogoče reči. Važna bo za Ameriko seveda zopet tudi agitacija za in proti prohibiciji.
Za Evropo pa bo izid vsekakor brez velikega pomena. Naj zmagajo že republikanci ali demokrati, odnošaji med Ameriko in Evropo se bistveno ne bodo spremenili. Evropa bo, tudi če zmagajo demokrati, prepuščena slejkoprej sama sebi. Tega dejstva tudi razne Smithove izjave glede medzaveznlških vojnih dol gov ne morejo spremeniti. Spremeni pa ga lahko’— energičen in solidaren nastop Evrope napram Ameriki. Da pa vsaj zaenkrat to ni mogoče, vejo v VVashlng-tonu prav dobro.
Današnja pariška konferenca
Macdonald in, Simon ata drivi odpotovala v Pariz — Anglija proti delu razorožitvenih ekspertov in moratoriju Posvetovanja Herriota s poslaniki
LONDON, IT. junija. Ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister sir John Simon sta danes dopoldne odpotovala v Pariz. Kakor se zatrjuje, hoče Macdonald v zadevah reparacij in razorožitve sam prevzeti glavno iniciativo. Velikobritanska vlada je za takojšnjo ukinitev brezplodnih pogajanj strokovnjakov razorožitvene konference v Ženevi in za energične sklepe, ki naj omogočijo dokončno rešitev problema.
Današnje »Times« objavljajo članek, ki je očividno inspiriran z uradne strani, v katerem razpravljajo o pariškem sestanku in se odločno izjavljajo proti vsakemu, kakršnemukoli moratoriju. Določno izjavljajo, da je že skrajni čas, da se za reparacijami in vojnimi dolgovi postavi pika. List poziva Macdonalda, naj s svojo iniciativo pospeši ta proces. Anglija je pripravljena črtati dolgove vsem zaveznikom, če se tudi s svoje strani odrečejo nemškim reparacijam.
PARIZ, 11. junija. Ministrski predsednik H er r lot se je včeraj dolgo pogovarjal z nemškim poslanikom von Hoeschem in Italijanskim poslanikom ter ju Informiral o programu današnjih posvetovanj z Macdonaldom.
Komunistična revolucij a na Kitaj skem
Komunisti naglo napredujejo — Izdaja dveh vladnih divizij — Prizadevanja maršala Čanga Kajšega
Med Irsko in Anglijo ni sporazuma
Včerajšnja pogajanja v Londonu — Uradno poročilo pravi, da sporazum ni mogoč — De Valera se je vrnil
LONDON, 11. junija. Pogajanja med zastopniki svobodne Irske države, kate-re je vodil ministrski predsednik d e V a-'era, in zastopniki Velike Britanije pod Vodstvom ministrskega predsednika Macdonalda, so se pričela včeraj ob tl. uri dopoldne in so se po skupnem kosilu nadaljevala do 17. ure. De Valera, katerega so ves čas varovali naj-spretnejši detektivi Scotland Yarda, se ie zvečer s svojim spremstvom zopet Vrnil domov.
Uradno poročilo o pogajanjih, ki je bi-
lo izdano, je zelo kratko in pravi samo, da se je nadaljevala razprava o raznih vprašanjih, ki pa je pokazala, da sporazuma ni mogoče doseči. Iz zasebnega, toda dobro poučenega vira pa doznava-jo, da londonska vlada absolutno ni hotela dovoliti razprave o priključitvi Ulstra k Irski, naglašujoč, da je o priliki delitve ostal Ulster prostovoljno pri Angliji in se tudi sedaj ne strinja s priključitvijo k Irski. Zaradi tega je ostal de Valera nepopustljiv tudi v ostalih zadevah.
LONDON, 11. junija. Po poročilih iz Šanghaja se je komunistična revolucija na Kitajskem, ki je bila doslej omejena le na manjše ozemlje osrednjega dela države, z veliko naglico razširila po vsej srednji Ktthiski. Spopadi med vladnimi četami In revolucionarji se ponavljajo dan za dnem. Dve diviziji, ki ju je nankinška vlada poslala nad komuniste, sta se pridružili ustašem.
Vlada je V velikih skrbeh za organiziranje večje vojske, kj M nastopila proti komunistični revoluciji. Maršal
Cang-Kajšek je zahteval, da se vojni kredit poveča za 10 odstotkov, povišek pa porabi za koncentracijo nujno potrebnih čet. Obenem namerava maršal premostiti svoj glavni stan v Han-kov, od koder bi pričel splošen napad na komuniste.
Ameriški mornariški kapitan Charles B a c k e r, ki se je te dni, vrnil iz Hankova v Šanghaj, je izjavil, da komunisti zelo naglo napredujejo in so ' zavojevali Že skoraj vsa mesta v dolini veletoka Jangceklanga.
Italijanska akcija v Dalmaciji
Italijani izdajajo za iredentistično akcijo v Dalmaciji ogromne vsote — Skrb za južno Dalmacijo — Nezadovoljstvo z rezultati
ZAGREB, 11. junija. »Novosti« objav ljajo zanimivo poročilo iz Prage o delo
vanju Italijanov v Dalmaciji. Informator je dobil podatke od senatorja Taco-n i i a in splitskega odvetnika dr. S a-v a. Oba {unkcionarja sta nedavno nadzorovala delo Italijanov v Dubrovniku in ugotovila, da njihova iredentistična akcija ni dovolj aktivna, dasi jim je bila letos povišana subvencija od 300.000 na 420,000 lir. Prav tako sta obsodila tudi malomarnost italijanskega dubrovniškega
konzula Ambrosetia, dočim sta pohvalila predsednika društva »Uniona italiana«, trgovca W e i s a.
Senator Taconi se je pritoževal tudi radi jugoslovanskih oblasti, ki so dovolile ustanovitev organizacije italijanskih delavcev v Dalmaciji, ki cepi italijanske sile in deluje protifašistično. Obenem pa je naglasil, da se zaenkrat posveča glav. na pažnja italijanske akcije južni Dalmaciji, v prvi vrsti Dubrovniku. Za rt akcije se izdajajo ogromne vsote.
VELIKA STAVKA NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 11. junija. V Lodzu je izbruhnila splošna stavka vseh tekstilnih delavcev in delavk, katerih je več tisoč. Uelavci so proglasili stavko, ker so se razbila pogajanja zaradi kolektivne pogodbe. Oblasti so ukrenile vse potrebno, -a se ohrani mir in red.
RAZOROŽITVENO PREMIRJE.
PARIZ, 11. junija. Londonski »D a i I V M a i I« piše, da bo Macdonald v primeru, če v Ženevi ne bo dosežen sporazum razorožitve, predlagal deset do petnajstletno razorožitveno premirje. Nadalje pravi list, da bo Macdonald razpravljal o tem tudi s Herriotom.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE BEOGRAD, 11. junija. Na današnji seji narodne skupščine so bile najprej pre-čitane interpelacije poslancev Božiča, Kneževiča in Lončarja, nato pa se je pričela razprava o dnevnem redu. Finančni minister dr. Gjorgjevič je poročal o klirinškem prometu z Avstrijo in Švico. Skupščina je po kratki debati oba predloga sprejela ter nato sejo zaključila. Prihodnja bo sklicana pismeno.
JAPONSKE FINANČNE TEŽKOCE.
TOKIO, 11. junija. Tu se pojavljajo resne govorice, da preti Saitovi vladi »varen razkol v sejukajski stranki, in sicer zaradi valorizacije jena. Zatrjujejo, ■da je valorizacijski predlog absolutno neizvedljiv. Pač pa je vlada že odobrila zakonski načrt o reviziji carinskih tarif, s katerim se povišajo nekatere carine za 35 odstotkov, na novo se pa uvajajo za 27 predmetov, da se tako zaščiti doma-
VOLITVE V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 11. junija. Po dokončnem sklepu nove romunske vlade, bodo nove zbornične volitve dne 17. julija, senatne pa dne 20. julija,
ODHOD AMERIČANOV IZ ŠANGHAJA
WASHINGTON, 11. junija. Tisoč ameriških vojakov, ki so varovali mednarodne koncesije, v Šanghaju, se zdaj vrača domov.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne/: Pretežno jasno, toplo, lahne motnje niso izključene.
Kdor hoče svež In zdrav ostati, naj
popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozairec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni in črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez
.	- ----- -------- ------ neprijetnih občutkov in posledic prompt-
ča produkcija. Nove carine bodo pove-, no odvaja. »Franz Josefova« grenčica čale dohodke za približno 16 milijonov se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in tonov.	1 špecerijskih trgovinah.
Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče pregnati
JEAN PAUL
Koncert v parku.
Jutrišnji koncert vi mestnem parku, pri katerem bo svirala vojaška godba, bo prirejen v korist invalidov. Podprite z obilnim obiskom naše najbolj bedne sodržavljane!
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna »Pri sv, Antonu« na Frankopanovi cesti.
Gasilno in reševalno društvo.
Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 2. Četa, četnik Armin Tutta. V primeru požara in nesreče kličite telef. štev. 22-24 in 23-36.
Odlikovanje zaslužnega šolnika.
t redom sv. Save 5. stopnje je odlikovan g. Miroslav Pučelik, bivši šolski upravitelj osnovne šole v Krčevini pri Mariboru. Po upokojitvi se je g. Pučelik, ki si je pridobil mnogo zaslug za naše osnovno šolstvo, preselil v Fram, da tam v miru po trudapolnem delu uživa zasluženi pokoj. Odlikovancu naše iskrene čestitke!
Sprejemni izpiti za srednje šole.
Starši, ki žele vpisati otroke v prvi razred kake srednje šole, se opozarjajo, da se prično sprejemni izpiti s 23. t. m. Za sprejemni izpit treba vložiti pri ravnateljstvu zavoda od 20. do 23. t. m. s petdinarskim kolkom kolekovano prošnjo z izpričevalom osnovne šole in z rojstnim listom. V avgustu, oziroma v septembru pred pričetkom šolskega leta ne bo sprejemnih izpitov. V zgoraj navedenem roku morajo opraviti sprejemni izpit tudi oni, ki hočejo polagati privatni izpit za prvi razred.
Mariborski veslaški klub javlja, da se udeležijo nedeljskega izleta tudi Ptujčani s svojimi člani. Odhod bo ob 548. uri zjutraj.
Tombola v Pekrah.
Prostovoljno gasilno društvo v Pekrah priredi 17. julija veliko tombolo pri gasilskem domu v Pekrah z zelo lepimi dobitki. Prva tombola telica, druga moško kolo, tretja žensko kolo, četrta sod vina, peta 4 m® bukovih drv, šesta 3 m' bukovih drv ter 300 različnih drugih dobitkov. Tablica samo po Din 2.—. Prosimo vsa okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo nam v škodo različnih prireditev. Tablice dobite pri vseh peker-skih gasilcih.
Restavracija Halbwidl.
Jutri v nedeljo jutranji in večerni koncert. Živahna godba, Wergles-šlagerji. Brez povišanja cen.
Golšavi, ki težko dihajo, težko hodijo ter se sploh težko počutijo, se najboljše rešijo vseh teh nadlog, če vedno pijejo Sisaško mineralno vodo.
,WohltMtigkeitstombola. (Dobrodelna tom-tombola.)
Ta-le dopis smo prejeli s prošnjo za objavo. Ker gre za dobrodelen namen, ga iz lojalnosti objavljamo doslovno v originalu:
Die hiesige Freiwillige Feuervvehr und Rettungsabteilung Maribor veranstaltet ara 3. Juli 1932 eine Wohltatigkeitstom-bola, deren Reinertrag ftir die Neuauf-bauung des Rettungsautos I versveodet wird.
1.	Tombola: Din 4.000 in barem; 2. Tombola: 1 Original Singer-Nahmaschi-ne im Werte von Din 4.000; 3. Tombola; 1 Damen- oder Herrenfahrrad nach Wahl des Gewinoers; 4. Tombola: 1 Fuhr Holz (2 Klafter); 5. Tombola: 1 Oto-mane; 6.—10. Tombola werden nach Eingang der Spenden festgesetzt.
Die Tombolakarten werden zum Prel-se von Din 3.— pro Stflck verkauft.
Da die Freiwillige Feuervvehr und Rettungsabteilung im Vorjahre wegen des 60-jahrigen Bestandjubiiaums keine Tombola veramstaltete, hofft das Kommando, dass die Bevdlkerung dieser Veranstal-tumg ihre gtitige Unterstfitzung nicht ver-sagen wird.
Nezgoda.
Včeraj popoldne se je od slabosti zgrudila na državnem mostu 181etna delavka Kristina Breznikova, doma nekje iz okolice. Nezavestno mladenko so z rešilnim avtom prepeljali jvj tukajšnjo bolnišnico.
Odkritje spominske plošče pesniku Antonu Aškercu
Zgodovinsko druStvo v Mariboru vabi vso kulturno javnost k odkritju spominske plošče Antonu Aškercu, ki bo jutri v nedeljo 12. t. m. po tem-le sporedu:
Ob 1215:
Otvoritev in pozdrav (Dr. M. Žnuderl).
Beseda o A. Aškercu in odkritje plošče (ravnatelj Janko Glaser).
Pozdravi gostov.
Po odkritju priredi del udeležencev izlet v Globoko na drugi Aškerčev dom, udeleženci-geograii pa se sestanejo k obravnavanju vprašanja: drugi kongres jugoslovanskih geografov.
Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo v kraj proslave (Rimske Toplice). Zato pričakujemo, da bo udeležba tem večja.
Razstava v Vesni
Priča umetnosti naših žen In deklet
Obrtna in gospodinjska šola v »Vesni« sta te dni priredili razstavo, ki je bila najzgovornejši dokaz, kako prepotrebni sta nam ti dve šoli.
Razstava nam je nudila nazorno sliko vseh ročnih del, vseh tehnik, vseh slogov. A najbolj so nam ugajale narodne vezenine. Seveda so naši slovenski motivi bili v pretežni večini, vendar smo videli tudi krasne vzorce čeških, hrvat-skih in srbskih motivov. Prav prijetne so bile vaze v pirotski ornamentiki. Dekleta so pokazala veliko smisla za lepoto, doumele so povsem tehniko. Poznalo se je, da jim je veliko koristil izlet v Zagreb, kjer so si ogledale etnografski muzej, ki je klasična šola za vse vezenine.
Drugi oddelek nam je pokazal perilo, telesno in posteljno. Koliko ljubezni in pazljivosti je bilo treba, ustvariti take krasote in kakšen fin okus imajo te deklice. Iz vsega diha sama dekliška svežost in mladost in hrepenenje po lepoti.
Tretji oddelek je bil pravcati modni salon. Vse vrste oblek je bilo razstavljenih, od preprostih »vajenic« do najele-gantnejših večernih toalet. Tudi ta oddelek nam je predočil, da znajo naša dekleta okusno sestaviti barve, da čimbolj učinkujejo.
Zadnji oddelek pa nam je dal vpogleda v najljubše žensko opravilo, ročno delo. Tu se ženska izživlja, vso svojo
bujno fantazijo uveže v platno in svilo in tako ustvarja krasne mojstrovine. Kajti ta dela v belem vezenju so najlepša, ki sem jih kdaj videl in mlada de-k.eta, ki so to ustvarila, so v mojih očeh prave umetnice. Kako se barve prelivajo v teh narodnih motivih, kaka barvna harmonija, kako divne kompozicije! To je umetnost, to je prava ženska umetnost!
In kako so ta naša dekleta praktična! Iz ostankov vseh mogočih svil so vezla divne, mehke blazine, ki kar vabijo, da se vanje zagrebemo. Pa moderna so dekleta tudi. Vse moderne kompozicije (klobuk, torbice, pasovi) znajo napraviti praktično, poceni in — okusno. Kdor je vse te oddelke videl in vse razstavljene risbe in dela občudoval, je odšel s prepričanjem, da mora to šolo država vzeti pod svoje okrilje, da se bo še bolj izpopolnila in še več nudila našim dekletom. Naj vsi merodajni faktorji upoštevajo, kako velikega vzgojnega pomena je baš ročno delo za žensko. Zensko to delo poplemenituje. Od plemenitih žena pa nam je pričakovati boljše bodočnosti. Zato pravim: Dajte našim dekletom vse prilike za izobrazbo, dajte nam v Maribor gospodinjsko in obrtno šolo, dajte nam to — in mi bomo hvaležni, naše žene in naša dekleta pa bodo povzdignile sloves te šole, ki nam je tako nujno in neobhodno potrebna.	—ka.
DALMACIJA
Otok
RAB g ^ do 100
Hotel BrlstoS
 	Palače Hote!
(sa poslugom 1	Praha
svima taksama)	Villa Vilma
Hoteljer A. Machar
75
Nova trgovina v Mariboru.
Na Aleksandrovi cesti otvori v kratkem svojo podružnico tovarnar mesnih izdelkov v Murski Soboti g. Benko. Podružnico bo vodil mesar g. Kirbiš, ki je opustil svojo dosedanjo obrt v Gosposki ulici.
Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja vsemu občinstvu, da uraduje od 15. junija do 15. septembra t. L dnev' no od pol 8. predpoldne do pol 2. popoldne.
Pevska veselica na Pobrežju.
Pevsko društvo Jadran priredi v nedeljo 3. julija vrtno veselico pri gosp. Renčlju na Pobrežju. Program bo pravočasno objavljen.
Kam greš v nedeljo 12. junija?
Sigurno v Gambrinovo dvorano, kjer priredi strokovna šola frizerjev tekmovanje za friziranje dam, združeno z za' bavo. Začetek ob 18. uri.
Novost za Maribor:
Frizerska tekma
Danes ob 4. uri popoldne v Gambrinovi dvorani
Mariborčani bodo danes imeli priliko I ški naraščaj v ■ Mariboru velike koristi, gledati nenavadno tekmo, kakršne pri To vedo tisti, sicer maloštevilni udele
nas še ni bilo. Brivski pomočniški zbor priredi namreč ob priliki zaključka učnega tečaja popoldne ob 4. uri pri Gam-brlnu frizersko tekmo. Tekmovali bosta 2 skupini pomočnikov; udeleženci učnega tečaja v napravi damske dnevne in večerne frizure, nato pa pomočniki in pomočnice vobče v kodranju. Za obe :ekmi so določene po 3 nagrade.
Učni tečaj je bil na prizadevanje mar-jivega načelnika pomočniškega zbora, g. Franja Kneza, prirejen od Obrtnopo-speševalnega urada banske uprave in se e pričel že 15. dec. 1930, prekinil 14. maja 1931 in zopet nadaljeval od 3. decembra 1. i. V tečaju, katerega je v ce-em obiskovalo 29 pomočnikov in pomočnic, so poučevali frizerski pomočnik g. Ludovik Bajt, frizerska pomočnica gdč. Anka Zakrajšek in brivski mojster g. Drago Riedl. Na tečaju je predaval šef Zdravstvenega doma g. dr. Josip Vrtovec o higijeni las. Tečaj je za brb®-
žerci, ki so pouk Skrbno obiskovali od početka do kraja. To bo pokazala tudi današnja tekma, za katero vlada mnogo zanimanja.
Ker je stroške tečaja prevzela banska uprava na sebe, sl je Pomočniški zbor nabavil iz lastnih sredstev precej učnih pripomočkov, ki mu bodo v bodoče olajševali prirejanje sličnih tečajev. Za prirejanje tečajev skrbi poseben izobraževalni odsek, ki ima tudi svoj pravilnik in deluje na to, da bi iz učnih tečajev nastala stalna učilnica za brivski naraščaj, kar bi bilo zelo pozdravljati z ozirom na večje zahteve, ki jih stavijo strožji predpisi novega obrtnega zakona na bodoče brivske in frizerske mojstre.
Tekmovalce bo ocenjevala komisija najboljših strokovnjakov iz Celja, Ljubljane in Zagrebe. Nagrade se bodo razdelile po zaključku zabavne prireditve o polnoči.
Pohorski dom opominja:
Pozor, spored moje krstne slave! Nocoj: Kres, strel, raketa, Šramel, ping-
pong, pobratimstvo, »polstertanc« in
drugo.
Jutri: Koncert (9.—10.), plan. maša (10.),
govor, odkritje plošče, petje, rajanje. One, ki nocoj ne morejo priti k meni,, bom jutri ob petih zbudil s svojo budnico na Glavnem trgu. Moj koncert obsega slovenske skladbe Parme in drugih. In sedaj končam. Več vam pove moj prospekt, ki je pravkar izšel, — a še več vam povem jaz sam zgoraj pri meni doma. Bog in Pohorje!
Avtobusne zveze za Pohorje:
Z glavnega kolodvora v soboto 11. ju* nija na Reko ob 15.45 (redna vožnja) in 17.25 (po potrebi). — Z glavnega kolodvora v nedeljo 12. junija na Reko ob
5.30 (redna vožnja). — Z Glavnega trga v nedeljo 12. junija v Radvanje ob 5 in
5.30 (redna vožnja). — Povratek v nedeljo 12. junija iz Reke ob 19. uri (redna vožnja) in ob 20.30 (po potrebi). — Povratek v nedeljo 12. junija iz Radvanja, več voženj med 19. in 20. uro.
Iz policijske shrambe.
V mesecu maju so bili na policiji oddani odnosno prijavljeni ti-Je najdeni predmeti: avtomobilski akumulator, 70 Din gotovine, desetliterski vrč za mleko, zlat poročni prstan, ženska jopic* modre barve, ženska zapestna ura zlata zapestna verižica.
Policijska kronika.
Preteklo noč in davi je imela policija precej posla. Aretirala je več beračev, ki so bili danes dopoldne zaslišani na policiji. Izgnala bo vse aretirane berače iz mesta, a Ludvik in Lojze bosta romala na sodišče, ker imata obteženo vest. Nadalje je bil aretiran France D.-, ker je žalil službujočega častnika, dva rodna brata, Martinek in Miško D., ker sta razgrajala in kalila nočni mir, neka Lojzka, katero bo policija oddala najprej v bolnišnico in nato sodišču, ter neki France V., ki se ga je tako natreskal, da je obležal kot klada na cesti. — Policiji je bil prijavljen neki Kvitko, ki se je znesel nad svojim znancem in z njim kar sam obračunal ter ga težje poškodoval* prijavljena sta bila tudi neka Pepca in Ernest radi razgrajanja, neki Vinko P* ker se je grdo vedel na ulici, in neki Slavko, ki je kolesaril snoči brez luči.
Med prijavami imajo na policiji zabeležen tudi žalosten primer poiskusa samomora. Snoči okoli 21. ure je bila obveščena stražnica na Aleksandrovi cesti, da se je zastrupila na Aleksandrovi cesti 64 neka ženska. Stražnik se je takoi podal tja in zvedel, da je v samomorilnem namenu izpila 511etna žena upokojenega železničarja Ana F. večjo količino karbola, in da so jo že z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Ko je vprašal za vzrok, so mu povedali, da so ne-všečne rodbinske razmere pripravile nesrečno ženo do usodnega koraka.
Poceni meso.
V ponedeljek 13. t. m. bodo od 8. uie naprej prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 200 kil govejega mesa po 5 Din, in sicer 2 kili na osebo.
Današnji trg.
Domačih črešenj je bilo na današnjem trgu že precej. Prodajajo jih liter po 3.50—4 Din. Pravijo, da ni letos posebno dobra letina. Okoliški kmetje so pripeljali dosti blaga, kupčija pa je bila boli slaba. Na krompirjevem trgu je stalo 5 voz krompirja, 12 vreč pšenice, 4 rži. 10 ječmena, 15 vreč ovsa, 12 koruze, ^ vreč prosa, 5 ajde in 14 vreč fižo'a. Na perutninarskem trgu pa so imele naše kuharice in gospodinje bogato izbiro: 121 kokošk po 20—30 in nad 700 piščančkov par po 20—65 Din. Solate, ki je že zelc poceni, in drugega sočivja je bilo tudi precej. Na trg so prinesle okoličanke tudi veliko rož, zlasti belih nageljnov. V leseni in pleteni robi je bila na gornjem trgu bogata izbira. Na Vojašniški trg pa je pripeljalo 11 kmetov 16 zaklanih prašičev. Mesarske stojnice na Glavnem trgu so bile srednje založene. Cene mesu se izza zadnje sobote niso spremenile.
Na senenem trgu je stalp 32 vozov sena, cent po 60—90 in 5 vozov škopov. Ker imajo kmetje že novo seno, mu j® cena padla.
Sv. Mariin na Pohorju
Nov župni upravite)}.
Te dni smo dobili novega dušnega pastirja v osebi g. provizorja Alojzija Zdolška, ker je prejšnji župnik g. Franc Sinko odšel k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Slovesno so farani s tamburaškim zborom na čelu sprejeli g. provizorja pred župniščem, kjer je bil postavljen slavolok. Prvi ga je pozdravil z dobrodošlico g. šolski upravitelj Anton Podvršnik, nato g. Leopold Vorša, trgovec wi vodja pomožne pošte, ter g. Martin Motaln, posestnik in načelnik posojilnice v Šmartnem. Gospod provizor se je vsem v prisrčnih besedah zahvalil za tako lepi sprejem, posebej pa še šolski mladini.
Obnovljeno gasilno društvo.
V sredo je bil občni zbor tukajšnjega prost, gasilnega društva, katerega sta se udeležila tudi župni načelnik g. Pfeiffer in načelnik gas. društva Slov. Bistrica g. Podhraški. Izvoljen je bil ta-le odbor: Anton Podvršnik, šolski upr., načelnik, Rudolf Strnad, učitelj, podnačelmik, Leopold Vorša, trgovec, tajnik, Ivan Koren, gostilničar, blagajnik. Odborniki: Alojzij Zigart, Anton Pliberšek, Pavel Podvršnik, Josip Plečko ih Jurij Podvršnik. —- V društvo je bil sprejet tudi tukajšnji tamburaški zbor s kapelnikom
2.	Franom Bruselom. Vsa občina je z veseljem pozdravila zopetno obnovitev gasilnega društva in mu želi najboljšega napredka.
Nagrade iz fonda za napredek kulture.
Za napredek kulture na vasi deli Uprava iz posebnega fonda vsako peto leto osebam, ki so si pridobile zasluge na zdravstvenem, splošno-kulturnem in gospodarskem polju, denarne nagrade. Med letošnjimi nagrajenci so tudi nekateri naši javni delavci, kakor okrajni šolski nadzornik g. Leo Cepuder v Ptuju, šolski upravitelj v p. g. Janko Žun-kovič v Narapljah pri Ptujski gori in učitelj g. Anton Skala, sedaj namestnik načelnika v prosvetnem ministrstvu.
Konjice
Velik politični shod v Oplotnici bo jutri v nedeljo po jutranji maši pod vaško lipo. Na shodu bodo govorili gg. narodna poslanca Urek in Gajšek in odposlanci odbora JRKD.
Sokolska četa na Keblju pri Oplotnici ima svoj letni telovadni nastop jutri v nedeljo ob M6. uri na dvorišču pri šoli. Ob tej priliki bo pešizlet vseh četnikov iz Dravinjskega sokolskega okrožja na Kebelj. Iz Konjic bo vozil poseben avtobus ob 12. uri in se vrne iz Oplotnice ob Yi20. uri. Prijave za vožnjo sprejema br. tajnik Kolšek.
Velika sokolska manifestacija bo v Konjicah na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija t. 1., ob kateri priliki bo Sokolsko društvo Konjice razvilo društveno zastavo, kateri kumuje g. ban dr. Drago Marušič. Zastava je razstavljena V izložbi trgovine g. Petka.
Zastrupljene ribe. Zlobna roka je vrgla v. ribnik g. C. Žagarja strup v noči od 7. na 8. junija, ki je uničil veliko število rib. Orožništvo preiskuje zadevo.
Stanovanjsko hišo zida na Prevratu tukajšnji stavbenik g. Fran Gologranc. Njegovo podjetnost pozdravljamo, saj trpi trg Konjice zelo na pomanjkanju stanovanj.
Iz Prekmurja
Razdelitev Eszterhazyjevih veleposestev. Na pritožbo agrarnih interesentov je poljedelsko ministrstvo odredilo, da se razdeli tudi supermaksimum, ki je bil puščen veleposestvom Eszterhazyja v Prekmurju. Agrarne oblasti morajo čim-prej napraviti popis zemljišč, ki se bodo še razdelila, in popisati agrarne in teresente, ki se zanje žanimajo. Razde lilo se bo preko 300 oralov plodne zemlje.
Prevzem cest. Ljubljanska banska uprava je na prošnjo prekmurskih občin sklenila prevzeti v svojo oskrbo nekatere važnejše ceste, ki so bile doslej občinske. S tem bodo občine znatno razbremenjene.
Spremembe v občinskem odboru. V Gornjih Petrovcih je imenovan za novega podžupana dosedanji občinski odbornik Aleksander Lucu, za prvega občinskega svetovalca Jožef Lucu, za občinske odbornike pa sta postavljena Aleksander Potndelek in Ludvik Smodiš.
Pomočniški izpiti. Pod predsedstvom Jožefa Cesarja so bili te dni v Dolnji Lendavi pomočniški izpiti za vse obrtne stroke. Izpit je napravilo 6 učencev mizarske stroke, 1 tolarske, 2 krojaške, 1 kovaške, 2 mizarske, 1 mehaniške, 1 slikarske, 1 pekovske ter 1 šiviljska vajenka.
Sokolski nastop v Dolnji Lendavi. Letošnji letni nastop dolnjelendavskega Šo-
USODA LJUDI!
Piosluli astrolog profesor Helčn se je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vašo usodo napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helen Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Zvezde govore resnico!
Citajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helču.
Spoštovani prijatelji!
2e ko sem samo omenil, da bom izzotavlja! horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezdi in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človešk« usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svol naslov, poklic, dan, inesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le:
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-Vinograde. Sleszkž 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoie odgovorne delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen, ie star 86 let.)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in' zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas	vseh	vdani	prijatelj
prof. Helen, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki ie vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.	 ***
kola bo v nedeljo 26. t. m., tombola pa bo 26. t. m. Čisti dobiček je namenjen zgradbi Sokolskega doma.
Straža zaradi živinske bolezni. Ker živinske nalezljive bolezni v Medmurju še niso ponehale, je oblast odredila, da se mora na vseh mostovih in druigih prehodih preko Mure postaviti straža. Stražo vzdržujejo izmenoma razne bližnje občine, ki morajo paziti, da živina iz Prekurja ne prihaja v stik z ono iz Medmurja.
Startna nesreča. V torek je v tovarni mesnih izdelkov g. Benka v Murski Soboti spodletel velik mesarski nož 261et-nemu pomočniku Antonu Rajnerju tako nesrečno-, da se mu je zasadil v trebuh. Ranjenca so tako prepeljali v bolnišnico, kier je bil operiran, a Vsaka pomoč je bila zaman. Rajner je v sredo umrl. Zapustil je ženo in malega otroka.
Vlom v murskosoboško bolnišnico. Te dni so neznanci, vlomili v pralnico mur-
skosoboške. bolnišnice in pokradli vs« umazano in tudi že namočeno perilo.
Nesreče. Na paši je krava sunila z rogom v usta šestletnega Vincenca Juriča iz Dokležovja in mu razparala obraz do očesa. — Pastir Štefan Grah iz Gornje Lendave si je pri skoku preko nekega jarka zlomil desno nogo. — V Andrejcih pa je Rozi Mikola pomotoma izpila večjo količino octove kisline. Vs<* tri so prepeljali v murskosoboško bolnišnico.
Spori
Predsedstvo LNP (službeno).
Jutri v nedeljo ne bo najavljene no* gometne tekme za državno prvenstvo med SK Ilirijo (Ljubljana) fn ISSK Mariborom. Prvenstvena tekma se bo od igrala definitivno 26. t. m. — Tajnik.
Morilka
Ameriška zgodba.
Nosač prtljage je zasedel za rniss Maron dober sedež pri oknu v brzovlaku Newyork—Philadelphia. Njena prijateljica Grace ji je dala časopis:
»Da ti bo krajši čas na dolgi vožnji, draga.«
Vlak je zapiskal, še enkrat je objela Grace. krepka, skoro moška pleča svoje prijateljice.
»Veliko sreče, Bella!«
Bella Maron je zmignila z rameni. Sreče ni nikoli imela v življenju. Ali bo v bodoče v Philadelphiji namesto v New-yorku poučevala klavir, je bilo navsezadnje vseeno. Sreča pomeni za žensko: zakon, otroci, prijeten dom, _. a vse to njej ni bilo namenjeno. Bila je revna, niti lepa in tudi ne več tako mlada.
Neki sopotnik, ki jo je bil ves čas pozorno opazoval, se je nalahno zdrznil, ko je slišal ono gospodično izgovoriti ime Bella. Ko se je vlak pričel pomikati, je ta gospod vstopil v kupč gospodične Maron.
Raztreseno je listala po časopisu, bežno so preletele njene oči dnevne novice, rubriko izpred sodišča, dokler niso ostale na strašni vesti: Na neki samotni farmi je neka ženska v teku let umorila kakih petnajst, dvajset snubcev, ki jih je bila privabila z ženitbenimi ponudbami v časopisih: Mlada simpatična vdova z lepo domačijo daruje srce in roko ... Temu ženskemu vampirju je bilo ime Bella Guinness.
Bella! Kakor jaz! je pomislila miss Maron.
Grozno, neverjetno! Dvajset snubcev hladnokrvno umoriti...
Njen sopotnik ni umaknil očesa od nje., Na naslednji postaji je tešcei m brzojavni'
urad in oddal brzojavko. Pri dohodu v Philadelphijo je rezko zažvižgal, Miss Maron se je ozrla in se videla obkoljeno od več moških z osornimi obrazi. Nekdo ji je položil roko na ramo:
Bella Guinness, vi ste aretirani!«
Trajalo je dva, tri dni, preden so oblasti uvidele svojo zmoto. Tudi gospodični Maron. je bilo ime Bella. Tako je bil nastal prvi sum. Pa časopisna poročilo o tistih umorih je brala želo pozorno; to delajo vsi zločinci. Poznali so osebni opis zločinke le površno, toda splošno se je glasilo o njej, da ni posebno pri-kupljiva, da je njena postava precej moška. Torej se je vjemalo tudi to. S pomočjo prijateljev in spretnega odvetnika pa je mo-gla miss Bella Maron že tretji dan do-
kazati svojo nedolžnost.
Naslednjega dne so prinesli vsi časopb si na prvem mestu pod velikanskimi črkami njeno sliko:
Miss Bella Maron, ki jo je policija smatrala za dvajsetkratno morilko Bello Gu-iness.
Rekla ni drugega kakor: »Jaz pa res nimam nikoli sreče!«
Kaj bo zdaj? je pomislila. Kdo bo sprejel učiteljico klavirja, ki izgleda kakor morilka! Počasi so ji prišle solze.
Potrkalo je. Hotelska postrežnica je vstopila, za njo trije nosači, vratar in trije pismonoše. Vsi z velikimi vrečami. Debelimi, sivimi platnenimi vrečami, nabasanimi, kar se je dalo.
»Miss Maron!« je rekla postrežnica.
Otok, lej er prebivajo srečni ljudje
, * |, .Jf~
h f ,iw ■
Domačini na 'otoku Havaju hodijo danes še kakor pred tisoč leti na ribolov, kakor ga prikazuje ta slika: s čolni razpnejo mreže, z baklami poženejo vanje ribe, plen je vedno obilen. Potniki, ki so kdaj gledali tak nočni ribolov na Ha-Raju, pravijo, da je to krasen, nepozaben prizor.
»Pošta!«
»Kakšna pošta?« je vprašala miss M*« ron začudeno.
»Vaša pošta... pisma...« je pojasni)
vratar.
Nosači so pričeli odpirati plombiran« vreče.	;
Bilo je devetnajstotriinpetdeset pisem, med temi štiristotrideset priporočenih. Tri ure je imela miss Maron dela, da je podpisala vse sprejemnice.
Bila so sama ljubavna pisma in že« nitbene ponudbe. V mnogih je stalo: Sem pravkar videl Vašo sliko. Kako ste lepi! V priporočenih pismih je bil denar. Okroglo petnajststo dolarjev v čekih, poštnih nakaznicah in znamkah. Denar za. potovanje! Denar poslan od snubcev, ki so nestrpno pričakovali njenega prihoda. V drugih pismih je stalo: Pridem $ prvim vlakom!
Ti moški so smatrali svoje sočutje za strast, svoje ogorčenje nad prdstano krivico za ljubezen. Toda vsi so se trgali za miss Bello Maron, ker je ves svet govoril o njej in samo o njej. Celo ločiti so se hoteli nekateri, da bi mogli postati srečni z njo. In večina je pisala: Izid preiskave mene seveda ne more premotiti. Prepričan sem: Vi ste morilka! Umorili ste dvajset moških in jih skrili v kov-čege. Sežgali ste jih v peči. Zakopali pod spalnico ali pod salon. Ljubim Vas! Ljubim Vas! Vse mi boste morali natančno povedati, ko bova poročena, in živela bova krasno življenje.
Spočetka je imela miss Maron te ljudi za same norce. V večini primerov je imela tudi prav. In vendar ji ne smemo zameriti, da se je poslužila te nepričakovane, neverjetne priložnosti.
Vendar ji je bila izbira težka. Naposled se je odločila za pismo, ki se ji je zdelo še najmanj prismojeno in najbolj odkrito. Teden pozneje se je poročila-
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Končno pa dobi nemška admiraliteta poročilo, v katerem so navedena vsa imena vseh ladij, ki spadajo k dotičnemu transportu. Pomorske sile, ki bodo spremljale ta transport, pa sestoje iz šestih rušilcev, dveh torpedovk in iz ene lahke križarke. Večina ladij je natovorjena z balastom, ker bodo šele v fracoskih lukah dobile premog.
Transporti se le počasi zbirajo in tudi naprej ne pridejo posebno hitro. Če dobi nemška admiralite pravočasno poročilo, bodo podmornice napadle transport. Verjetno je, da ga bodo napadle šele potem, ko bodo ladje že natovorili v francoskih lukah.
Ob obali Bretagne je nešteto majhnih zalivčkov, kjer lahko pristane podmornica. S cunjami ovita vesla ne delajo šuma, kmalu stopi na suho nemški častnik in prevzame poročilo vohunov, ki so v .tem kraju. V tem primeru je precej verjetno, da bo transport napaden in mnogo mor-
narjev bo našlo smrt v siniih valovih morja.
Druga nevarnost za paroplovbo so bile majhne, kot svinčnik velike bombe. Ta nevarnost je proti koncu vojne tako narastla, da je dobila angleška luška policija posebna navodila. Vsi tujci, ki so bili na ladjah, kateri so pripeljali v Anglijo sirovine in živež, so bili kar naj-skrbneje opazovani. Mornar, ki se sprehaja ob obali, kjer so zasidrane tovorne ladje, je bil pred vojno popolnoma nezanimiva in nenevarna oseba. V začetku 1918. leta pa ja lahko povzročil neizmerno škodo. Če se mu je na primer posrečilo priti v bližino bunkerja za premog, je lahko potegnil iz žepa majhen svinčnik in ga neopaženo vrgel med premog.
Svinčnik je tako majhen predmet; komaj ga opazimo, če frči po zraku, če pa celo pade v kup premoga, pa kaj kmalu izgine. Kurjač, ki meče kurivo v peč, ga sploh ne opazi, če ga pa opazi, se ne potrudi, da bi tako malenkost pobral. Kaj pa naj počne z njim? Nekaj dni potem pa zvedo v Angliji, da se je zopet potopila krasna ladja.
Majhen svinčnik je vse to povzročil, čeprav se to neverjetno sliši. Tehnika je tako napredovala, da eksplozijska snov, spravljena v ozki cevki, v velikosti majhnega svinčnika, lahko potopi ladjo ali pa jo vsaj težko poškoduje.
Te miniaturne peklenske stroje so uporabljali na obeh straneh na kopnem in na morju. Kdor je njihov iznajditelj, ne vemo; nekateri pravijo, da je to bil neki nemški vohun, drugi pa, da je to bil neki švicarski profesor. Najbrže je še več takih legend. Na .vsak način pa so imele centralne sile v tem orožju prav dobrega zaveznika. Zavezniki pa so se kaj kmalu poslužili istega sredstva.
Siloviti- napadi nemških podmornic v začetku leta 1917 niso izpolnili upov Nemčije, da bo na ta način premagala Anglijo, čeprav je bil uspeh prav blizu. Posledica vsega je bila samo ta, da so Združene države vstopile v vojno na strani zaveznikov. Vsak dan je prispelo v angleške luke povprečno dvatisoč ladij; vsak mesec so nemške podmornice potopile procentu-alno manj ladij. Obramba proti nemškim podmornicam je bila vedno bolj uspešna.
Nemčija je uvidela, da na ta na način ne bo zmagala.
Če so odpovedale podmornice, je bilo treba najti drugo uspešno orožje, uničiti plovbo in trgovino nasprotnikov. Bomba v obliki svinčnika je postala strašno orožje v rokah vohunov, ki so prihajali v Anglijo, preoblečeni v mornarje nevtralnih držav.
To orožje so uporabljali tudi v nevtralnih lukah, posebno v skandinavskih, ki so bile za ta način vojevahja posebno pripravne. Od tam so namreč izvažali ogromne množine lesa iz švedskih in norveških gozdov v Anglijo. Ves les za rudnike je bil iz' Skandinavije. Nemci so popolnoma pravilno računali, da premogovniki ne bodo mogli pridobivati potrebnega premoga za tovarne orožja, če nastane pomanjkanje lesa, ki je bil namenjen zlasti za premogovnike in katerega Anglija ni imela. . .
Neki nemški vohun, ki je priobčil svoje spomine, priznava, da je potopil s temi majhnimi bombami ladje, ki so bile zasidrane v Kopenhagnu, Bergnu, Goten-burgu, Hartlepoolu, Hulhi in Aberdeenu.
Shaofhem
Sestanek vseh udeležencev tabora
skavtov v Zagrebu in v Bohinju (oz. v Savinjski dolini) bo v četrtek 16. t. m. ob 10. uri dop. v stegovi sobi v realni gimnaziji. — Taborovodja.
Steg Maribor 1.
Seja stegove uprave bo danes ob 18.30. uri v stegovi sobi v realni gimnaziji. — Stegovodja.
II.	(Svarunova) četa skavtov.
Jutri v nedeljo ob 9. uri četni sestanek v stegovi sobi. — Udeležba strogo obvezna! — Četovodja.
V času II. zveznega tabora
no v Zagrebu tudi konferenca roverov, ki je radi tehničnih zaprek v januarju . t. 1. ni bilo in ki je bila tedaj odgodena.
Pripravljalni odbor
za II. zvezni taibor je prejel te dni rešitev prošnje od tvrdke dr. A. VVander d. d. v Zagrebu, da ta prepusti odboru brezplačno potrebno količino svojega proizvoda »Ovomaltine« za prehrano tabora. Na ta način imajo udeleženci priliko izbere:	kakao ali ovomaltine za
zajtrek.
Drinska skavtska župa
priredi letos od 8. do 27. avgusta svoj četrti tečaj za .vodnike in vodje v bližini Sarajeva. Pravico udeležbe imajo ■vsi skavti, ki so dovršili 17 let in ki imajo dovoljenje stegove uprave. V ta-bornino (180 Din) je zaračunan prevoz iz Sarajeva na taborišče in nazaj, nadalje vsa oskrba na taboru in posebna ruta kot oznaka onim, ki polože pismene in ustmene izpite na koncu tečaja. Program je sestavljen na podlagi izkušenj z dosedanjih tečajev, ki so doslej pokazali še vedno izredno lepe uspehe; predavali bodo samo kvalificirani skavti-instruktorji. Uprava Drinske skavtske žu-pe pričakuje velikega odziva iz vse države.
Tabor vrbaske skavtske župe
bo od 15. do 31. julija v romantični planini Grmeč; v tabornino 200 Din je vštet prevoz iz Banjaluke in nazaj ter vsa oskrba na taboru. Udeležba bosanskih stegov je obvezna. — Predvideni so izleti v Split, Ključ, Knin itd. Uprava župe vabi na svoj tabor tudi slovenske skavte.
Predsednik Hoover:
»V današnji dobi potrebuje domovina ljudi zdravega telesa in krepkega duha, širokogrudnih in dobrosrčnih, močne vere in delavnih, nesebičnih ljudi, ki imajo čast, ponos in spoštovanje, ljudi, ki vedo, kaj je dolžnost. Take ljudi vzgaja skavtizem.«
Nenavadne poštne pošiljatve.
Sedanji pismonoše opravljajo v primeri z nekdanjimi lahko delo. L. 1705. je moral neki londonski pismonoša spraviti na naznačeni naslov nekega zdravnika, več krav in še razne slične pošiljatve. Drugič sta bili poslani po pošti dve služkinji. Pošta ju je morala spraviti do Liz-, bone, kajti opremljeni sta bili z naslovom in poštnimi pečati in žigi, kakor vsaka druga priporočena pošiljatev. Nič manj zanimiva ni bila pošiljatev angleškega dvora avstrijskemu cesarju Leopoldu I. Vsebovala je 15 parov psov in 11 psov za razne visoke vojaške osebnosti.
Orel odnesel otroka.
V Utri v Namdaliji na Norveškem je nedavno ogromen orel ugrabil 4 leta starega otroka in ga odnesel več tisoč metrov daleč ob domačije. Tam je pa menda omaga! in otroka odložil. Otrok je imel le nekaj prask na glavi, sicer je pa bil nepoškodovan.
Športne številke.
Angleške konjske dirke v Epsonu je gledalo 600.000 ljudi, več ko trikrat toliko, kolikor ima Zagreb prebivalcev. Pri končni tekmi za angleško nogometno prvenstvo je bilo navzočih 200.000 gledalcev, pri tekmi za pokal pa celo 300.000 Prav toliko ljudi je bilo zbranih tudi pri avtomobilskih dirkah v Berlinu, pri katerih se je ubil knez Lobkovic. Na Tem-pelhofu pri Berlinu pa se je pri neki letalski prireditvi zbralo celo 400X00 gledalcev. Nič manj radovednežev ni opazovalo veslaške tekme angleških viso-košolcev v Oxfordu. Pri dirkah na Niir-burgringu se je zbralo 28.000 avtomobilov, 909 avtobusov, 8645 motornih koles, 7455 koles in 110.000 gledalcev. Toliko ljudi in denarja zbere moderni šport!
Angleška borba proti socialni bedi
Iniciativa prestolonaslednika princa Waleškega
V Angliji najbolj priljubljena osebnost, princ V/aleški, je stopil na čelo pokreta, ki na vsem ostalem svetu nima primere, četudi je podzavestno ideal vse dorašča-joče mladine: »Pacem a eter nam!« — »Živel večni mir!« to je bil tudi klic desettisočglave množice mladih ljudi, ki so duševno odobravali prestolonaslednikove besede, ko jim-je v Albert Hallu v Londonu obrazložil^ svojo program. Ta program je: govornik sestavil sam, za njegovo realizacijo se je pa posiužil nepolitične organizacije »National Council of Civil Service«, ki je bila ustanovljena po vojni in opravila že ogromno dobrodelno delo. V njej sodelujejo vse šole, vse skavtske in; neštete slične. organizacije. Med njimi ni razlike; ne loči jih ne pokolenje, ne izobrazba, ne stan in družabni položaj. Vsi hočejo samo eno: pripraviti človeštvu boljšo in srečnejšo bodočnost.
»Princ ali ne princ — on' je naš vodr nik!« so klicali mladi ljudje. Njegov apel je bil naslovljen na vse, naj pripadajo tej ali oni stranki ali veri, naj bodo revni ali bogati; pokazal je novo pot vsem. In vse izvrševanje dela, ki ga nalaga ta program, mora biti brezplačno, brez u-godnosti, privilegijev in nagrad. Cilj vsega je pobijati vsa zla sedanjosti in dvigati znova pogum in voljo do dela in življenja. Tako so postali princ Waleški in njegovi pristaši utiralci novih poti v bodočnost. Šele nekaj dni je poteklo po prinčevem govoru, odziv pa je že doslej ogromen, naravnost presenetljiv. Nenadoma je v Londonu in po vsej Angliji zrastia nova armada mladih idealistov.
Trije milijonarji zraka
Sredstvo.
Govornik na shodu: Io zdaj vam bom, gospoda moja, povedal sredstvo, kako se lahko iznebimo radikalizma, boljševizma, komunizma, klerikalizma in vseh drugih izmov...
Glas iz občinstva: Ali Veste tudi za kako sredstvo proti revmatizmu?
Tako pravijo zdaj trem kapitanom nemške zračno-prometne družbe (Deutsche Lufthansa), ki so te dni slavili edinstven jubilej: namreč vsak njih je prevozil v zračno-prometni službi že en milijon kilometrov, to je razdalja, ki znaša 25ikrat-ni obseg naše zemlje. Slika nam predstavlja te tri milijonarje — (od leve) Karl Noaek, Wiili Polte in Max Kahlo\v — ob prilike njim na čast prirejene slavnosti na letališču Tepipelhoi pri Berlinu.
Pridružili pa so se jim tudi odrasli. Med mnogimi tisoči Angležev, ki so poslali odboru svoje pismeno zagotovilo sodelovanja, so novinarji,., zdravniki, inženirji, arhitekti, pevci, slikarji, glasbenih obrtniki, govorniki, delavci itd. Vsi s® pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas splošnemu blagru, samo da store dobro delo in slede klicu priljubljenega prestolonaslednika.
Prva naloga, katero hoče reševati nova organizacija, je lajšanje gorja in bede, ki ga povzroča brezposelnost. Toda ne samo tako, ds javnost nekaj stori zanje, ampak da tudi oni sami pomagajo javnosti. Ogromno število brezposelnih se je že javilo, ki hočejo delati za splošni dobrobit, namesto da bi še nadalje posedali doma prekrižanih rok. V Angliji se vzdržujejo vse bolnišnice in humanitarne ustanove z darovi javnosti, zanje ne skr-be občine, pokrajine in država, kakor pri •nas. Država ima druge naloge, zaradi krize lahko podpira še brezposelne, več ne more. Vsak posameznik naj zato pomaga kakor ve in zna. Mnogo darov gre na napačne naslove. Nova organizacija bo uredila vse to delo enotno, izvajala ga bo sama in obenem tudi strogo nadzirala. Zbrana sredstva bo razdeljevala po potrebi in zaslugi.
Kako so posamezniki sprejeli prinčev klic, dokazujejo dopisi. Osemnajstleten mladenič piše: »Princ je tako lepo govoril, da mora vsak sodelovati. Sprejmi-ta tudi mene. Najrajši bi pomagal pTincu samemu pri čitanju in urejevanju tolikih dopisov. Če to ni mogoče, se oprimem tudi vsakega drugega dela.« Njegova želja se v celoti ni izpolnila, vendar so ga dodelili pisarni, v kateri se zbirajo in urejujejo na organizacijo naslovljeni dopisi. Tam bo delal ob prostem času. — Hčerka uglednega odvetnika, dvajsetletna .visokošolka, ni vedela, s čim bi pomagala, pa so ji kmalu našli primerno zaposlitev. V delavskih okrajih Londona žive mnoge družine' v največji bedi in se ne morejo brigati za zadostno . vzgojo svojih otrok. Vlsokošolki so naročili, naj jih obiskuje, poučuje otroke, jih navaja k snagi in poslušnosti in naj jim krpa in šiva obleke. Njej slede stotine tovarišic.
Oglasil še je ugleden‘upokojenec, ki ima za javno delo vsak:dan nekaj ur časa, in tudi nekaj denarja bi po potrebi lahko žrtvoval. Dali so mu deset mladeničev, ki so bili brez staršev vzgojeni v zavodu in se sedaj uče obrti. Upokojenec jih bo sprejemal trikrat na teden, dal jim večerjo in jih izobraževal za življenje, človeštvo in državo. Obrtniki, posebno brezposelni, ki prejemajo državno podporo, bodo povsod dobrodošli. Krojači bodo bednim popravljali in delali obleko, čevljarji čevlje itd. itd. Prav tako se bodo zaposlili inženirji, arhitekti, zdravniki, umetniki in vsi drugi. Vsak bo našel svoj delokrog in bo lahko ob prostem času pomagal blažiti sedanjo bedo. Angleži so s tem pokazali, da je splošno brezplačno delo za človeško skupnost mogoče. AH ne bi bilo po tem uzorcu mogoče tudi drugod in — recimo — pri nas, vsaj nekoliko?
najpreglednejša kartotek* Soklič, Maribor Tel.2510
O lunn
pripravna za vsako obrt, na prodaj za Din 70.000. Prevzame se tudi na knjižico. Krčevina, Ribniško selo 11, Maribor.	1839
Trgovina
na zelo prometnem kraju v Mariboiru ugodno na prodaj. Ponudbe pod »Mat ribor 1932« na upravo »Večernika«.
1888
V okolici Ptuja (Podlehnik)
dobro idoča gostilna iri pekarna, 7 oralov zemlje takoj na prodaj Naslov v upravi »Večernika«,	1847
Vinotoč na Kalvariji
(Jan). Lep sprehod, senčnati prostori, prvovrstno vino po najnižji ceni. 1875
na razpolago, ekusno Franjo 3, za kavarno
Oddam lepo veliko sobo
s kuhinjo za Din 250.— in sobo s Cedilnikom za Din 150.— Pobrežje pr
Dva lokala,
pripravna za pisarno, v bližini kolodvora takoj oddam. Aleksandrova cesta 48.	182Č
Sobico, prazno ali opremljeno
s prostim vhodom takoj oc osebi. Studenci, Cankarjeva Istotam sprejmem dva solidn da ali zakonca v vso oskrbo.
Gospodično ali samostojno gospo
vzamem na stanovanje in hrano. Vprašati Rajčeva ulica 13/1.	187<
Zahvala.
Ob težki smrti naše nepozabne hčerke
Matilde
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem daro vatel jem vencev in šopkov in prav vsem onim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Rodbina Gumzei.
ZA LEPE
POLETNE NETE
priporočamo naše novodospele novosti v pralnem, volnenem in svilenem blagu
Velika moda skladastega blaga (Waffel-stoff) in Dupion v novih modnih barvah.
Velika okazija so naši svileni ioulardi od 37^- Din naprej
umetna svila
odl5j— Dh^iaprei
itd.
Preko 500 lepih damskih oblek prodajamo dokler traja zaloga od 30—50% cenejše v
TRGOVSKEM DOMU MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 25
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica 49	Telefon	2358
Lastnik in vodja
kirurg dr. Hirko Černič
NajmodernejSe urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko solnce, dia'ermija, tonizator, žarnica .Hala* Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli)
Cene zmerne 1
Mariborčani!
N
ajlepši izlet je k Sv. Martinu. V gostilni KostanjSek se pije dobro vino. — Avtobus vozi ob nedeljah in praznikih po novem ob
3.	uri popoldan in ob 8. uri nazaj.
Zahvala.
Za takojšnjo izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega moža g. Hermana Glaserja iztekam lem potom Ljudski samepemoCI v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to največje društvo te vrste vsakomur v takojšnji pristop.
Zg. Hoče, dne 6. junija 1932.
Francilka Glaser.
V nedeljo,
dne 12. junija
odoiki na ražnju
v gostilni
Pavelič
v Kamnici.
Tednik »Zabavni list"
z gratis slikarsko galerijo m formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
anjša lokala
za pisarno v centru mesta iščemo. Ponudbe na upravo „Večernika" pod »Pisarna*.
POSOJILNICA	R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM	
Ustanovljen« 1. 1882. Stanje htanilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din		Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega.
UGODNO
KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6\ 7’-, 8‘-meter
♦
za birmance, ženine in neveste
♦
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM
BAZARJU
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
Naše nove kopalne obleke
Vas bodo očarale
Prinašamo:
Volnene trikoje s sponkami navskriž Elegantne intarsiatriko Ribana-trikoje bele, citron, marine Dobre kostume za močnejše dame Moderne trikoje za gospode Kopalne plašče, dražestni vzorci Kopalne čepice v anatomski obliki Kopalne čevlje, pasove in torbice
KABINA ZA POSKUŠNJO!
BDDEFELDT - MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 4-6
svoje po-trobičlne pri nalili inserentih I
iniaite se CMD!
Jos. Tichy I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni._________________________________  1603
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci Izvršuje poceni, hitro in i Ambrožič. Grajska uHca 3,
»Astoria*.
Pohištvo vsake vrste,
jamčeno, najcenejše nudi tvrdka Novak, Slovenska ulica 24, Vetrinjska ul. 7.	1848
Zelo dober klavir
ceneno na prodaj. Aleksandrova cesta 20/1.
Rakova rižota
vsaki ponedeljek ob 19. (7.) uri pri Povodniku, Rotovški trg 8. r
Morske ribe
vsak dan sveže in različne pri vodniku, Rotovški trg 8.
Dobro držeči trajni kodri
za Din 100.—. Paradiž, Koroška cesta 7.	1857
Vinogradno kolje,
fižolovke in vsake vrste rezan les prodaja Gnilšek, Razlagova ulica 25. 1855
Spalne sobe,
politirane in iz mehkega lesa, gladko vezane ter kuhinjske opreme po konkurenčni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1824
V '
^
iboru, Zrkovska cesta 24.	1856
)
oddam eni - ulica 7. •». gospo-1835
Kdor oglašuje uspeha se raduje 11
Večerni k
Novozidana, enonadstropna hiša,
še ne popilnoma dogotovljena, pripravna za vsako obrt, lahko se izrabi tudi vodna moč približno 5 P. h.; pol ure oddaljena od Maribora, poceni na prodaj. Pojasnila daje gradbeno podjetje Franjo Vrabl v Mariboru, Radvanjska cesta 24.	1830
 , z vrtom
in gospodarskim poslopjem na prodaj: Tezenska ulica 7, Pobrežje. 1828
Hiše ali posestva od 35.000 dinarjev naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
1869
Za skupno stanovanje
iščemo boljšo osebo. Ponudbe pod »Mirna zakonca brez otrok« na upravo »Večernika«.	1867
Dve lepi svetil sobi,
pripravni za pisarno, separiran vhod iz stopnjišča oddam. Gosposka ulica ll1
1864
Novosti
Zadnja novost v trajnem kodranju so amerikanskl ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mrakič, Cankarjeva 1.
Splošna zavarovalna družba
Jugoslavija
zelo izpopolnjena, močna, neškodljiva
kavina primes
iz naravnih cikorijskih korenin s figovo cikorijo. Naš dčmač zelo okusen izdelek!
Poizkusite našo kavo na Ljubljanskem
Glavno zastopstvo:
Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4
priporoča
Velesejmu, vogal paviljona a
zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovanje.
Podpisani naznanjam, da sem opustil gostilno pri »Slavčku« na Betaavski cesti
39 ter prevzel na novo preurejeno gostilno pri »ZLATI HRUŠKI« na Frankopa-novi cesti štev. 2. Cenjenim gostom je na razpolago lep senčnat vrt. Točil bom
kakor do sedaj samo pristna dalmatinska vina po najnižjih cenah.
i' Za obilen obisk se priporoča
Mate Grubišič, gosttlničar
storite Še najboljše če se obrnete na carinskega posrednika
KRAUT Š TE F A N-a
ki je odprl svojo lastno carlnsko-posredniško pisarno
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 63
Vinotoč
Pojasnila dobite brezplačno Telefon 2408 jA
ležečih kartotek na krogljični ležaj. Zah-
major ZENKOVICH Pivola - Razvanje
odprt!
tevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510.
Opravilna številka: £ IX 662/32-9
Opravilna številka:	£	IX	1424/32
Dražbeni oklic
Dne 27. julija 1932 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. n dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: Pobrežje vi. št. 684 Cenilna vrednost:	Din	42.460*—
Najmanjši ponudek: Din 21 230*—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Dne 6. julija 1932 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: Zgornji Boč, vi. št. 31 in 65
Cenilna vrednost: Din 17.486 20 in Din 17.56780
Vrednost pritikline; Din 775’—, ki je upoštevana v cenilni vrednosti
Najmanjši ponudek: Din 23 370'—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru
  dna ZO. aprila 1932.
Okrajno sodišče v Mariboru
dna 1. iunija 1932.
| Centrala: MARIBOR	Podružnica:	CELJE	j
S v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA =
=	Sprejema	vloge na knjižice In tekoči
|	račun	proti nafugodnefiemu obrestovanju	a6.{	\
I Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim \ I svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. \
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmiimiiiiminiiiiiiiiiiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii  ..
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; p redstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru