^lllllllllllllllllllll^ ) veifi ;aj «T m, W nov AMERICAN IN SPfRIT FOREIGN «_ LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN3 DAILY NEWSPAPER 129 CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 3, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. pOV! om, prid j opr ;va eniirj' 036 angleških letal je bombardiralo ruppove municijske tovarne v Essenu oni' l|ttaj so se vrnili ti iz napada, so se dvignili pri belem dnevu drugi in bombardirali nemške naprave po severni Franciji. .London, 2. junija. — Angleška zračna sila se je sinoči zopet fj®a nad Nemčijo in jo posula z jeklenimi bombami. Nič manj 1036 bojnih letal in bombnikov je poletelo nad nemški arze-] Essenu, kjer ^e nahajajo Kruppove tovarne, največje izde-'"'ce municije. To je bil drugi masni napad angleške zračne uPitef4 Fri- i — ittuniv/ijv/i * j v -------* — — j.---— ---' rtreh dneh na Hitlerjevo industrijo. Več in bolj učinkovitih "W bo pa, ko se nam bo pridružila ameriška zračna sila, je Premier Churchill. i* v* iCl e nad tisoč bomb-v neslo svoj smrtonosni to-Porurje, so se zapodila 11 letala, elana v Ameri-10 faznih krajih okupirane f,c'ie, Nizozemske in Belgije. Ilf ® so obrnili pozornost nem-e, da so imeli ^mbniki bolj prosto pot. se je vrnil zadnji "'k s tega napada, se je za-' ^uga brigada angleških ^carjev pri belem dnevu Odirala francosko obal. alci trdijo, da ni letela še Prej tolika zračna sila dnevu preko Rokavske-o za uro so se dvi-!Wroni letal proti raznim vFranciji in se vrnili zgo- so vrnili napad nad Ko-^deljo večer z bombardi-angleškega mesta Can-in napad na Essen v 300 . v' proH leta: ja"je :. P"' pondeljek večer z bombardiranjem mesta Ipswich. Slabo vreme je bilo vzrok, da so ostali angleški avijatičarji v nedeljo večer doma. Tudi pri tem napadu v pondeljek večer so imeli Angleži primeroma le malo izgub. S poleta se ni vrnilo 35 bombnikov, kot je izjavil premier Churchill v poslanski zbornici. Rekel je, da take ofenzive, kot jo zdaj okuša Nemčija od angleške zračne sile, ni doživela še nobena dežela. Na Kruppove tovarne so vrgli avijatičarji do 6,000,000 funtov bomb, zažigalnih in razstTelji-vih. Nekateri bombniki so nosili do štiri tone bomb. Essen leži ob reki Reni, kakih 35 milj severno od Kolina. Iz Essena vodijo železniške proge do vseh železnih rudnikov in pre-mogorovov v Westfaliji. Idnik Roosevelt je naprosil kongres, naj napove vojno Bolgariji, Madžarski in Romuniji lil ISgton, 2. jun. — Predjed. držav je poslal na r ko zbornico zahtevo, naj ■ ® vojno trem zaveznikom /Bolgariji, Madžarski in j^'i, ker so te tri države ^ale vojno Zed. državam, Hitlerja, ^žave so zdaj v vojaški ^ektno proti Združenim f "J1 ter nameravajo to akti-raztegniti," je rekel fen Cleveland grozi predme-s tožbo, ker ne za kanale stjem plačajo !ttica ni bila poslana v ^ ta ni v zasedanju, ^večine, McCormack, je bo zbornica sprejela .s katero bo napovedo, jutri. Senat bo pa o . ePal najbrže v četrtek, ".^ednikova poslanica se ledeče: "Vlade Bolgarije, in Romunije so napo rv°jno Zedinjenim državam se, da te tri vlade *TvZele te akcije na svojo i, ln'ciativo ali na zahtevo prodov, ampak kot orodja. Te tri vlade so zdaj 16 v vojaških aktivnostih 1 Proti Združenim naročajo načrte, da to ak- razširijo. " Priporočam, da kongres [Ntoo stanje med Zed. dr P Bolgarijo, med Zed. 15 »n Madžarsko ter med lvami in Romunsko." Napoved tem trem čla-a bo več ali manj sa-. 'nost in se jih bo doda-1 ^av, ki so v vojni z Zed. |11- Zed. države so dozdaj i.edale vojno Japonski, tto Italiji. ni pojasnil, kaj je ko je rekel, da delajo lve načrte za večjo ak-najbrže je mislil s 4 1 tem zahtevo Hitlerja za več vojakov iz teh držav proti Rusiji. •-o- Komunisti ne bodo imeli volivne liste v Ohio Columbus, O. — Državni tajnik John Sweeney je odločil, da kandidati komunistične in socia-listično-delavske stranke ne bodo prišli na uradno glasovnico v državi Ohio to leto. "Dokler bom jaz državni ta!j-nik," je rekel, "ohijska glasovnica ne bo služila kot transmisijski jermen za uvoz tujih idej in pod-tajnih gibanj." --o- Sodnik svetuje mehkejšo posteljo kot na pločniku Mastni sodnik Joseph Artel je svetoval Jožetu Foley, naj si v bodoče ne postelje na pločniku, ampak naj si poišče kaj mehkejšega. Policija ga je našla v sladkem spanju na pločniku Chester Ave. in 40. ceste. Svoj avto, z odprtim motorjem in ugasnjenimi lučmi, je pa parkal sredi ceste Foley je priznal "obsedno stanje" in sodnik mu je prisodil $5 kazni. Tako malo najbrže vsled tega, ker se je Jože že dovolj pokoril na trdem cementu. Doma iz bolnišnice Anton Laurich iz 21251 Arbor Ave. se je vrnil iz bolnišnice Tem potom se želi zahvaliti za obiske, za karte, cvetlice in darove, poslane v bolnišnico, ter dru žinama Strekel in Tomažič za prevoz v bolnišnico in domov Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Zadušnica V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušni ca za pokojnim Josipom Skulj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Župan Frenk J. Lausche je rekel, da bo mesto vložilo na sodniji tožbo proti onim predmestjem, ki nočejo plačati svojega deleža za uporabo odvodnih kanalov. Ta predmestja dolgujejo Clevelandu več kot $1,000,000. Samo Cleveland Heights in East Cleveland sta plačala vse. Ker predmestja ne plačajo, morajo vzdrževati naprave za čiščenje odvodnih kanalov odjemalci vode v Clevelandu v znesku 18 centov. Predmestja pravijo, da jim mesto preveč računa za vodo, zato ne plačajo za kanale. -o- Nemška ofenziva v Libiji se je izjalovila Kaira, 2. jun. — General Rommel, ki je udaril pred enim tednom s tremi nemškimi in tremi italijanskimi divizijami proti Tobruku, je prišel s svojimi četami v klešče, iz katerih se bo le težko izvil. Angleži zdaj sistematično uničujejo sovražne mehanizirane kolone in le nekaterim se je posrečilo ubežati. K nemškemu porazu so namreč pripomogli ameriški tanki, katere imenujejo "General Grant." Ta tank, ki je obdan s težkimi jeklenimi ploščami, ima 77 mm top, in enega 37 mm, vrhu tega pa še strojnico. -o- Zatrjuje se, da so gesta-povci sami streljali na tovariša Heydricha London. (ONA). — V diplomatskih krogih so se pojavile govorice, da so nemški gestapovci sami izvedli napad na Reinharda Heydricha, ki je bil za Himmler-jem prvi v poveljstvu nad nemško tajno policijo. Baje je bil Hitler Heydrichu zadnje čase posebno naklonjen, kar je vzbudilo med ostalimi gestapovci ljubosumnost. Drugi zopet trdijo, da je Heydrich vohunil med stranko in poročal vse Hitlerju. Na vsak način je zadeva sumljiva in kaže, da nekje v stranki pušča. Nihče razen ožjih zaupnikov Heydricha ni vedel, da bo odpotoval in po kateri cesti se bo peljal. Kako je potem mogoče, da so čakali napadalci nanj ravno na pripravnem kraju in ga obstrelili? SRNE BODO NAGNALI ZA LOVCE Buffalo.—Ker je v Allegheny državnem parku preveč srn, jih nameravajo jeseni tik pred lovsko sezono pognati iz parka, da jih bodo lovci lahko streljali. Poročilo iz Kolina V lepem mestu Kolinu, ki so ga zdaj Angleži razbili, je bil Jože Grdina leta 1937, ko je šel Ameriko. V Kolinu je namreč stara in znamenita božja pot, Jože nam je obljubil, da bo v ne kaj dneh napisal nekaj sporni nov iz Kolina, kar bo gotovo za nimivo. Hitlerju ta zastava ni všeč London. (ONA). — Hitlerjev rojstni dan je bil 20. aprila. Nek Poljak je v mestu Stralsundu hotel izkazati Hitlerju ob tej priliki posebno čast, pa je obesil na drog, kjer je sicer navadno visel kljukasti križ, raztrga,-ne moške hlače. Grešnik, Štefan Kopycziak, je bil obsojen m smrt. Ko mu je policija ukazala, naj potegne hlače z droga, se je samo zaničljivo smejal. -o- Vojvoda Windsor ima sitnosti na Bahamih Nassau, Bahami.— Vojvoda Windsor, guverner Bahamskih ■ otokov, ki je bil na obisku v Washingtonu, je bil nenadno poklican domov radi delavskih nemirov. Delavci pri nekem velikem ameriškem projektu so vprizorili demonstracije, razbili so nekaj šip pri gledišču in oropali trgovine. Dv> sta bila! ubita in več je bilo t ranjenih, predno je policija vzpostavila red. Delavci so se uprli -radi nizke plače. Dobivali so namreč samo štiri šilinge na dan, kar znese nekako 80 centov. To je za strokovno neizučen^fcelavce. -o——™ Nove vesti o dr. Mačeku Bern. — švicarsko časopisje poroča sledeče: Agencija Ha vas sporoča iz Budimpešte, da zdravstveno stanje dr. Vladimirja Mačeka povzroča mnogo skrbi. Dr^ Vladko Maček, ki je interniran v Ku-pincu, trpi zaradi komplikacij, ci so nastale kot posledica kroničnega vnetja srednjega ušesa." V zvezi s sporočilom, ki ga je ban dr. Ivan Subašič dal dne 19. aprila ameriškemu tisku, prihaja zgornja vest kot potrdilo omenjenega sporočila. Kronično vnetje srednjega ušesa je nacijem in vstašem do-iro sredstvo za prikrivanje zločinov, ki jih vrše nad dr. Mače-tom, kajti znano je, da je imel dr. Maček pred šestimi leti operacijo ušesa, ki se je izvrstno posrečila, tako da vseh šest let ni bilo nobenih in nikakršnih novih pojavov bolezni. i -o- Merjenje gazolina za vso deželo pride kmalu Washington. — Urad za vojno produkcijo je naznanil, da se bo določilo še pred prihodnim torkom racioniranje gazolina, ki bo veljavno za vso deželo. -o-- Obisk iz Colorado Naša zvesta naročnica, Mrs. Terezija Šuštaršič, nas je včeraj obiskala v spremstvu Mr. A. Grdine. Dospela je na novo mašo Rev. Bandija, katerega pozna še kot mladega fantiča izza časa, ko je bivala v Clevelandu. Zdaj se nahaja že osem let v Canon City, Colo. Tukaj se je ustavila pri sestri Mrs. Frances Slapar na 6724 Bonna Ave. in bo ostala še kak teden v Clevelandu. Želimo .ji prav veselo bivanje v naši metropoli. Premeščen iz Havajev Frankie Jaksič, ki je služil Strica Sama na Havajih, je v pondeljek dospel v San Franci sco. Prideljen je letalskemu koru v Santa Ana, Cal. Frankie upa, da bo dobil v kratkem dopust za nekaj dni, saj bo v juliju že eno leto, kar je od doma. To je tudi ofenziva in sicer ofenziva: gibčnih ženskih jezičkov, ki so zmivale tega ubogega vojaka, ki deklet ni pustil naprej. Nad 4,000 deklet se je namreč ponudilo v New Yorku za 60 praznih mest v častniško, šolo ženskih pomožnih armadnih korov. ErnSvSa'aS Hrvatski kmetje se upirajo vstašem Vichy, 2. jun.—Albert Clement, urednik dnevnika Le Cri de Peuple, je bil danes ustreljen in njegova žena ranjena na obljudeni pariški ulici. Ko je Clement korakal s svojo ženo po ulici Vivienne v bližini borze, je odprl nanju ogenj iz samokresa nek biciklist. Prvi streli so ranili ženo Sin neko drugo osebo. Potem sta zadela Clementa dva strela in ga ubila. Kolesar se je naglo odpeljal. Clement je bil pred vojno poznan kot slab časnikarski poročevalec. Ko so pa Nemci prišli v Pariz, je potegnil ž njimi in tako se je povzpel do urednika. Clement je že tretji francoski urednik, ki je sodeloval z Nemčijo, in ki je bil napaden. V nedeljo so se vršile v Parizu ljudske demonstracije radi živil. Dva policista sta bila ubita. Več oseb so prijeli, katere bo sodil poseben tribunal, d lahko določi smrtno kazen. -o- Zavezniške pošiljke so dosegle Rusijo London.—Velika skupina angleških in ameriških ladij je srečno pripeljala v neko rusko pristanišče na severu vojni material. Nemške podmornice in bombniki so napadali ladje pet dni in pet noči, vendar so ladje prodrle skozi z izgubo kakih šest ali sedem ladij. Vožnja v teh krajih je zdaj težavna, ker je skoro 24 ur dan, kar daje sovražniku mnogo prilike za napadanje. -o- 100,000 avtov nameravajo pregnati z mestnih cest Vojni komitej za prevoz, katerega je imenoval župan Lausche, bo začel s programom, da se spravi s cest najmanj 100,000 avtov. To se bo napravilo s tem, da se bodo vozili delavci ali uradniki iz iste okolice na isti cilj skupno na delo. Po tovarnah in uradih bodo razdelili vprašalne pole, na katero bo vsak lastn/k avta navedel kje stanuje in koliko ima prostora v svojem avtu Tako bi prihranili mnogo na ga. zolinu in na kavčuku. Vesel dogodek Družini Mr. in Mrs. Anthony Skettle, 5609 Prosser Ave. je bila rojena 71/* funta težka hčerka. Mati in dete se dobro počutita v Women's bolnišnici Materino dekliško ime je bilo |Frances Coš. Čestitamo! Bern, 28. maja. (ONA) — Iz švicarskih krogov jugoslovanskih diplomatov prihajajo vesti o velikih kmečkih uporih v vsej Hrvatski proti vstašem in italijanskim okupacijskim četam. Po podatkih iz teh krogov se mnoge vasi dvigajo k uporu, da bi se maščevale za plenjenje hrane, ki jo ropajo vstaški oddelki hrvatskega kvizlinga Ante Paveliča. Istočasno so se hrvatski kmetje v severnem delu države v okolici Vinkovcev dvignili proti privilegirani nemški manjšini in nemško prebivalstvo prisilili, da se izseli. Isti jugoslovanski krogi trdijo, da odpor proti nasilnemu odvzemanju hrane bolj in bolj raste. Vas Talnik so kmetje oblegali dva tedna, dokler se močnim vstaškim oddelkom ni posrečilo premagati napadalce in osvoboditi vas. V okolici Dolnje Stubice so oboroženi kmetje po krvavi bitki pregnali vstaške roparje hrane. Po sedanjih poročilih povzroča ropanje hrane in druga nasilja proti prebivalstvu med ljudstvom upore proti Paveliče-vemu režimu. Jugoslovanski krogi poročajo, da je samo v vasi Delnice prejšnji mesec prešlo okrog 8000 hrvatskih kmetov na stran generala Dra-ža Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra in poveljnika jugoslovanske rodoljubne vojske. Washington. (JIC) —'Po poročilih iz Washingtona je očitno, da v Hrvatski stalno raste odpor proti silam osišča. Wa-shingtonski krogi, ki pošiljajo to vest, pravijo, da je gospodarska sabotaža v Hfvatski od dne do dne bolj izrazita in vse večja. Veliko število Hrvatov odbija vpoklic v vojaško službo. Armada jemlje častnike, OČE IN SIN BOSTA prijateljskih držav Washington. — Vojni oddelek je zadnji teden odločil, da se sprejme v ameriško armado tudi nedržavljane, ako so podaniki prijateljskih ali zavezniških držav. Imeti pa morajo iste kvalifikacije kot ameriški državljani, Predpisana starost je od 18 do 60 let. Prepoved poslušanja radia na Hrvatski New York. — CBS prinaša poročilo moskovskega radia, ki navaja poročilo iz Carigrada, da je v Paveličevi Hrvatski izšel zakon, ki grozi s smrtno kaznijo vsem, ki jih bodo prijeli pri poslušanju tujih radijskih postaj ali pri izdelovanju radijskih kratkovalnih aparatov. Rusi obsojeni, ker so pomagali Nemcem Moskva. — Vojaška sodni j a je obsodila na smrt osem Rusov, ker so pomagali Nemcem, ko so imeli ti v posesti mesto Možajsk. V armado V službo Strica Sama odideta Ed Yanchar in Henry Gulič in sicer odide Gulič v četrtek k marinom, Yanchar pa v petek k mornarici. Nocoj se bo vršil zanju poslovilni večer na domu Mr. in Mrs. John Yanchar, 16309 Parkgrove Ave., kjer se bodo prijatelji lahko poslovili od njih. Želimo jima vso srečo. POROČILA SESTRI Noristown, — Oče in sin i 7 sta istočasno vprašala za poročno dovoljenje. Robert Fleming, star* 64 let, kateremu je žena umrla leta 1920, bo poročil 55 letno Terezijo Bozworth. Njegov sin William, star 42 let, je pa zaročen z 45 letno Helen Bozworth. Oče in sin se bosta poročila na isti dan. Sodnija svari one, ki ne plačujejo alimonijev Okrajna sodnija pravi, da ima na rokah več slučajev, kjer so bili ločeni možje oproščeni vojaščine, ker imajo odvisne osebe, toda ne plačujejo svojim ženam in družinam alimonijev. Taki bodo odslej imeli na izbero samo dvoje: ali plačajo, ali pa bodo njih imena poslana nabornim komisijam v nadaljno akcijo. Toplo priporočamo za zgled! V Clevelandu se vrši konvencija Zveze železniških stro-jevodiji V pondeljek večer so imeli banket v hotelu Cleveland. Nad 900 delegatov se je udeležilo s svojimi ženami. In zgodilo se je nekaj nezaslišanega ! Na banketu ni bilo namreč nobenega govora! To so banketi, da se pravi! Vljudno prosimo posnemanja! AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 3, 1942 t r 1117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 129 Wed., June 3, 1942 Nemški rablji že plačujejo Atentat na nemškega rablja Reinharda Heydricha zadnjo sredo v Pragi služi lahko v svarilo Hitlerju in njegovim beštijam, kaj jih čaka. Heydrich je dal pomoriti na stotine čeških domoljubov, ki niso zagrešili drugega, kot da so hoteli braniti samo svojo lastnino, svojo narodnost in svojo vero pred roparji. Za smrt stotin nedolžnih žrtev naj bi plačal on, ki je dal te žrtve pomoriti. Pač mala cena za toliko umorov. Toda ker velja pri Hitlerju en rabelj več kot velja ves češki narod, plačuje zopet stotine čeških domoljubov. Če bo šlo v tem razmerju naprej, bo prej umrl na morišču zadnji Čeh, kot bo konec nemških krvnikov. In najsi Čehi to dobro vedo, pa jih to ne bo oplašilo. Rajši grob nego rob! Ta atentat na Heydricha je pa gotovo pretresel mozeg in kosti nemškim krvnikom, ki si lahko predstavljajo, kaj jih čaka, kadar se bodo zasužnjeni narodi otresli verig, s ka'te-rimi jih je Hitler začasno vklenil. Tisti, ki so posredno ali neposredno zakrivili smrt nedložnih otrok, žena in starčkov, bodo to plačali. Prišel bo dan obračuna, na to se lahko te pošasti zanesejo. Nič jim ne bo pomagala obupna tožba: hribi, pokrijte nas! Osveta jih bo znala poiskati, najsi se tudi skrijejo v mišje luknje. Preveč je steklo nedolžne krvi v zadnjih par letih, da bi se moglo to kar tako pozabiti. Nekatera poročila trdijo, da Heydrich ne bo ozdravel. Druga trdijo, da bo sicer ozdravel, toda bo pohabljen za vse življenje. Vsak pošten človek iskreno želi, da bi ostal pri življenju. Naj bi se kot pohabljenec plazil še dolgo dolgo let po zemlji, kot strupena kača, ki so ji izruvali strupene zobe in naj se vsako minuto svojega nadaljnega življenja spominja na svoje žrtve! Naj ga v dolgih nočeh strašijo streli, ki so ugašali življenja čeških domoljubov! Naj bi klical nase smrt, ki bi ga rešila teh prikazni! A smrt naj bo ž njim usmiljena in naj ga pusti pri življenju, ker smrt bi bila zanj premila kazen. Zavezniki udarjajo Dokler niso šle Zed. države v vojno, je marsikdo dvomil o zmagi demokracij. Ko je pa zagrabila za puško Amerika in se pognala v bojni vrvež z vso resnostjo, ni bilo nobenega dvoma več, da bo zmaga na strani zaveznikov. Ameriška industrija, ameriški denar, ameriška armada — to bo odločilo končno zmago. Kdaj, tega seveda ne ve v tem trenutku še nihče, ker nihče ne A'je, koliko časa bo mogla vzdržati še Nemčija. Nekateri trdijo, da Nemčija ne more preživeti ponovne zime v vojni. Drugi mislijo, da ima Nemčija še dovolj vojnega materiala in dovolj živeža, če ne več, vsaj za eno leto še. Toda napad anleške zračne sile na nemško industrijsko mesto Kolin je pokazal način, po kakršnem bo prisiljena Nemčija na kolena. Nad en tisoč letal se je pognalo v enem samem napadu nad Kolin in ko so odleteli domov, je bilo dve tretjini mesta v razvalinah in v plamenih. In to je bil šele začetek! Kaj čaka nemška mesta, kadar stopi v akcijo še ameriška zračna sila! Tisoč letal vsako noč na nemška mesta! Saj mora biti v enem mesecu vsa Nemčija v razvalinah! ✓ Zdaj ni treba drugega, kot da zavezniki nadaljujejo v tej smeri in ne bo dolgo, ko bo Nemčija, naš glavni sovražnik, milo prosila za premirje. Zavezniki zdaj ne smejo odnehati, obratno napeti morajo vse sile in udariti, udariti tako, da se bo Nemčija stresla v svojih temeljih. In potem bo nastal mir, prej pa ne. Sodna dvorana, kjer se je vršila obravnava, je bila strogo zastražena. Samo tisti so smeli k obravnavi, ki so imeli vstopnice in te vstopnice je bilo pa jako težavno dobiti. Če je zaprosil za vstopnico kak sorodnik obtoženih, so ga takoj zaprli. Na stotine Slovencev in Hrvatov v Trstu in po Krasu so zaprli, iz previdnosti, kot je rekla policija. Obravnavi je predsedoval zopet general fašistične ftilli-cije, komaj,33 let stari Cristini. Kot vemo iz prejšnjih poglavij, je bil Cristini tisti, ki je predsedoval obravnavi, pri kateri je bil obsojen na smrt Vladimir Gortan in ki je že vnaprej povedal, da bo nekaj obtožencev gotovo dobilo smrtno kazen. Kako je mogel to vedeti še pred obravnavo? Zagovorniki obtožencev, ki so bili izbrani iz fašistične stranke, niso smeli pregledati obtožnico in material za to prej, kot dva dni pred obravnavo. Prav za prav so dobili vsa navodila, kako.se jim je vesti pri obravnavi, od državnega pravdnika, tako, da je dobila obravnava že vnaprej lice navadnega cirkusa. Vsled mučenja v ječah in ker so jim zagovorniki (fašisti) tako svetovali, so obtoženci večinoma priznali svojo krivdo, češ, da bodo le na ta način dobili milo kazen, ali se gotovo rešili smrtne obsodbe. Toda to ni zadržalo nekaterih zagovornikov, da ne bi slikali obtožencev kot za največje zločince, da jih je celo predsednik sodišča opomnil, da so oni BESEDA IZ NARODA Novice iz Hubbard Rd. Spet so tukaj tisti prelepi spomladanski dnevi, ki so tako krasni in božanski, da človeka kar prevzamejo. Ko se tako sprehajam v senci košatih dreves in se oziram po vrtu, kjer imam posejanih in posajenih na stotine najlepših vrtnic in drugih cvetlic, si že sedaj v duhu predstavljam, kako lepo bo, ko bodo enkrat vse razcvele in pokazale svojo lepoto. Nekatere so že v cvetju in druge pa jim bodo kmalu sledile. Dasi se ukvarjam s cvetlicami vsako leto, a jih ni bilo še nikdar toilko, kot jih bo letos, kajti odmeril sem jim precej več prostora, kot druga leta. To pa zato, da se bom med njimi sprehajal in si delal z njimi kratek čas, kajti če bo zmanjkalo gazolina, bom moral ostati kar lepo doma in zato pa sem si nasadil toliko cvetlic, da mi bodo one delale kratek čas. Saj pravijo, da mora človek tudi v vojnem času obdržati moralo, da ne obupa od samega premišljevanja. Res smo v vojnem stanju in če bi človek samo na to mislil, kaj vse slabega se nam obeta, bi gotovo obupal in kadar človek izgubi upanje, tedaj ni več dosti sposoben za ta svet. Vera, upanje ljubezen — po mojem je še največ vredno upanje, kajti ljubezen ne pride dosti več v poštev, posebno ne pri nas starejših, mladina se je še nekaj veseli, a tudi tej bo prešla, ker mlade fante pobirajo v vojaško službo, potem pa naj se svet veseli, če se more. Tako bo trpelo vse navzkriž — staro in mlado in vse to radi hudobije nekaterih. Ko sem že pri rožah, moram povedati, da so me naše sosede tudi letos obdarile z lepimi vrtnicami, katere so mi prinesle, da sem jih posadil in bodo že tako lep vrt še bolj olepšale. Prav iz srca sem jim hvaležen zanje in naj bo vsem sosedam na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Pa naj še tukaj povem, da sem nasadil krasnih cvetlic tudi krog naše nove hiše, ki so že vse bujno razcvele. To pa zato, da če bodo tudi letos prišla dekleta kaj na počitnice, da bodo našle vse v najlepšem redu. Tukajšni časopisi nam poročajo, da bo prišlo letos izvanredno veliko število gostov v te naše prelepe kraje in zato se bo pa stanovanje kaj težko dobilo. Kajti tudi tovarne, ki jih sedaj grade v našem kraju, potrebujejo tudi vedno več ljudi in stanovanja za iste. Pravijo, da tovarna, ki jo sedaj grade in če bo vojna še dve leti, da bo stala samo gradnja te tovarne čez dan v šoli in potem pa do- steka tudi na naš Hubbard Road, ampak nikar ne mislite, da k naši hiši, o ne, jaz samo rožce sadim in tam pa denarja ni. Denar gre le tja, kjer imajo kaj takih, da hodijo v žernado. No, sedaj me je še moj sosed Lojze zapustil, kajti tudi on je šel v žernado in sicer, šel je tja tisti cle-velandski gospodi streč, kjer žogo premetavajo in v kratkih hlačah "špancirajo." Moj sosed John postavlja poslopjem kar neprestano, ker pa nima ravno preveč zemlje, izgleda kakor da hoče vse zemljišče zadelati. Mislim, da to dela samo zato, da mu ne bo treba plevela kopat. Pri žužkovih tudi grade novo hišo, no pa saj so jo že lansko leto pričeli^ a ker bo vse moderno, zato pa vzame tudi precej časa, da se zgotovi. Mrs. žužek in njen sin Joe s soprogo so bil šli na obisk k sinu oziroma bratu Stanleyu v Florido, ki je tam v armadi Strica Sama. Tudi pri Ružiku gradijo nov moderni hlev in garaže, delo pa vsled pomankanja delavcev bolj počasi napreduje. (Pri Leskov-čevih, tam v tisti lepi senci, o kateri vedno piše, in na katero je tako ponosen, da se mu ni treba vedno pariti na soncu, tam so tudi zgradili krasen vhod, ki vodi s ceste, na dvdrišče. To je res pravi kras za njegovo farmo. Ko sem se oni dan peljal po Hubbard-u in sem bil namenjen, da obiščem' tudi Mr. Leskovca in njegovo družino," bi bil skoro zapeljal naprej, ker se mi je zdelo, da sent se zmotil in da nisem na pravij^ti, tako je lepo pri vhodu. pravijo, da če bi Mr. Leskovic imel še Rockefellerjev denar, pa bi izgledalo prav po milijonarsko. Op. ured.) Mrs. Mlakar je svoj že itak krasen dom še znatno olepšala in sicer s tem, da si je nasadila krasno cvetočih drevesc krog lepe hišfl da izgleda kot v raju. Tudi iz Clevelanda se ljudje vedno bolj in bolj naseljujejo v naših krajih. Kot sem slišal praviti, še je naselil na Dock Road Teličev Miha in da si je kupil precej obširno kmetijo. Znano mi pa še ni, če se bo mogoče tudi on postopil kmetijskega dela. Tudi ne vem, če si je že kupil pujskov, kakor navadno vsak prične, ko se naseli na farme, če bi jaz ne bil tako zaposlen s svojimi rožicami, bi ga bil že obiskal. No, pa saj menda veste kateri Telič je to. To je naš poznani slovenski zavarovalnin-ski zastopnik iz Clevelanda. Ker pa je tudi moj bivši voznik Eddie tako silno zaposlen, skoro 50 milijonov dolarjev. Pa ne samo tovarne, ampak tudi naš park "Madison on the Lake" jako lepo napreduje. ma, kajti komaj ko pride iz šole, ima že traktor v rokah in dela z njim pozno v noč, da tudi on pripomore Stricu Samu v tej Zgradili so precej novih hiš. Naš veliki borbi, zato pa ne morem slovenski župan, g. Stroj in, si je svoje gostilniške prostore kaj lepo in okusno preuredil ter vse pripravil za sprejem poletniških gostov. Pri njem dobite vso postrežbo, kakor si poželite in če ne verjamete, pa se oglasite pri njem in se boste sami prepričali. Kadar pridete v te naše kraje, tedaj nikar ne pozabite obiskati tudi našega slovenskega župana in gostilničarja g. Strojina, ki vam bo v vročih dneh pomagal hladiti žejo s hladnim pivom ali mehko pijačo. Postrežem boste, nikamor. Saj veste, da sem tako "prištiman," da sam ne rad držim za kolo pri avtu in sem hotel biti vedno bolj gosposki, da sem imel šoferja. Iz tega vzroka pa se vedno le bolj držim doma, drugi vzrok je pa tudi ta, ker pravijo, da je treba varčevati z avtnimi obroči in da se jih bo težko dobilo, vztrajala pri tem, potem se mi ne bo treba nacejati s tako zo-perno pijačo, kot sem se v pro-šli zimi. (Tudi še nekaj posebnega sem bil opazil pri Mr. Le-skovcu, poleg vseh številnih rožic, sem videl tudi njivo krompirja, ki je pa že tako lep, da ga ni videti takega daleč naokoli. Mr. Leskovic mi je tudi povedal, da v začetku julija bodo imeli že domač nov krompir. Op. ured.) Precej sem napisal in ker sem pa precej zaposlen z rožicami in putkami, zato pa moram za danes končati s poročili in bom še prihodnjič kaj več povedal, da bo tudi zunanji svet vedel, da smo še živi in kako lepo je na našem Hubbardu. Pozdrav vsem prijateljem in znancem, Frank Leskovic. Pismo vojaka Najprej pošiljam vojaški pozdrav vsem čitateljem tega lista, prijateljem in znancem, kakor tudi uredništvu Ameriške Domovine. Nahajam se globoko doli v državi Texas in smo v bližini Mehike. Vreme tukaj je precej gorko — vroče. Naša vojaška hrana pa je izvrstna, ker pravijo, da je treba vojake dobro "fu-trat," ker armada gre le s polnim trebuhom naprej. Z menoj tukaj je še en Slovenec in sicer Joseph-Svete iz 6120 St. Clair Ave. Naš vojaški oddelek je poznan po imenom "Corps Military Police" ali kar bi se reklo slovensko "vojaška policija." Jcseph Svete se je bil zadnji teden nekoliko prehladil, pa menda ne bo nič hudega. Izgleda pa že malo drugače, kajti, ko je prišel sem, je imel brke ali musta-fe. Narednik pa je zapovedal, da morajo brke stran in "poor Joe" se je povelju moral pokoriti in odrezal je svoje ljubljene brke, naslednje jutro ni mogel govoriti — grlo ga je bolelo — a sedaj pa je zOpet zdrav. Vse je v redu, samo noge naju bole, a pa ne samo naju, ampak se drugim godi ravno tako kot nama. Končno pa pošiljava pozdrave vsem znancem in prijateljem Joseph Svete in podpisani. Pvt. Joseph J. Gornik. -o-- Hvala za dar Od nekoga, ki se je podpisal J. M. sem prejel $2.00. Dotični je v pismu omenil, da naj bo to za v dober namen. Ko sem premišljal, kako bi to najbolj naredil, ker je dandanes toliko različnih skladov, sem istočasno bral v A. S. poročilo Rev. Bernard Ambrožiča, kateri sporoča o pismu slovenskega misijonarja Trampuša, kako on vsestransko potrebuje pomoči, da preskrbi ju je toliko siromašnih ljudi. Ker je pa za tega gospoda zastopnik Rev. Julij us Slapšak, sem njemu poslal ta dar še z nekim drugim darom vred. Rojaki, kdor bi rad storil kaj dobrega, se mu nudi tukaj lepa prilika, še drugi se oglasite. Anton Grdina. Naša kultura Koliko prireditev pod naslovom "Pomladanski koncert" je bilo to pomlad v Clevelandu mi cese jih sploh bo. Pa kar se me- ni povgem znano> štirim S(!m ne tiče, naj se jih dobi ali ne, | pris0stvoval, vsem pa ni bilo saj bi jih itak ne imel s čem j mogoče, ker sta se dva ali celo placatl> več vršili na en dan. Kljub vsej tej mizeriji, pa je da se boste takoj počutili, kot j le lepo na našem Hubbard Roa-da ste doma. V splošnem naša vas prav lepo napreduje in zakaj pa tudi ne bi, saj odkar je vojska, se denar Pevci in pevke zborov željno pričakujejo odziva, kako je du m.če bo šlo vse posreči, nam1 koncert ugajal, Zll nekatere tudi žeje ne bo treba trpeti pri- je mimogrede prišlo par vrstic hodnjo zimo, kajti trta do sedaj v pohvalo; ostali se morajo pa pravi lepo kaže, samo da bi tudi zadovoljiti s tem, da se stvar kar pozabi. Večkrat se tu in tam poudarja, da so pravične zagovorniki obtožencev in ne njih tožitelji.' Eden zagovornikov, tržaški odvetnik Zennaro, je šel celo tako daleč, da je v svojem zagovoru izjavil, da je, po njegovem mnenju, j ocene kulturnih prireditev zdra-smrtna kazen za dva njegovih klijentov neizogibna. In ven- ve >n koristne, ker napake ali dar je dobil prav ta "zagovornik" od staršev teh obtožencev' pogrešite je temu, ki posluša, po 30,000 lir za vsakega, da bi jih zagovarjal. Ko ga je nek ! ljižJe opaziti, kakor onemu, ki belgijski odvetnik, ki je pomagal pri obravnavi, na to opo-poj«- Res je tisto; samo vpra-mnil, je Zennaro izjavil, da mu je bilo pač tako ukazano Sanje je, koliko se poslušalec govoriti. I na petje razume? Z malo izje- mo sem na enem ali drugem koncertu opazil ene in iste osebe; to so tisti, ki jim je pesem pri srcu, včlanjeni pri zborih, poznajo pogreške v proizvodih in če bi hoteli, da so pravični v kritiki, bi morali prvo sebe kritizirati. Ostali pa, biti zadovoljni, kar nam podajo; zakaj, če več veš in znaš, zakaj pa ne poješ? S petjem ukvarjati se, je že na sebi precej kritična reč. Koliko dobre volje je treba samo za en nastop, to vedo samo oni, ki so aktivni pevci, posebno še, ker je pri zborih opažati z malo izjemo samo stare stebre, kateri še vedno nosijo celo breme in ti stebri se krušijo, pešajo, tako da rapidno slovenska pesem počasi umira. Nekaj zborov ima še prilično moč, da za silo odgovarja naselbini, n. pr. "Zvon" kljub temu, da ni vpoštevan kot- naj boljši v naselbini; v aktivnosti pa odgovarja svojemu namenu. Tako "Planina," da je naselbina zelo ponosna na svoj zbor "Cvet" je pa cvet deklet, kar pa smelo trdim; ako bi bila pe sem na prvem mestu in "balin ček" na drugem, bi bil zelo lep mešan zbor; kar bi na celi črti odgovarjalo naselbini. Na St. Clairju imamo pa lepo število pevskih zborov, vsaka stranka ima tudi svoj zbor. Pa zadnje čase, posebno sedaj, ko nas je zadela vojna, so postali zbori bolj šibki. Vzrokov ne bom našteval, pripomnim naj samo, da je zelo malo teh zborov bilo ustanovljeno, da bi odgovarjali samo svojemu namenu, pač pa v preveliki meri je bila samo nekakšna propaganda v reklamo za gotovo stran ko. To moramo priznati, čim močnejša je bila stranka, močnejši zbor je imela. To je pa glavni vzrok, da pevskih proizvodov ni bilo mogoče pravično ocenjevati; ker bi je ne vzeli V naznanje, pač pa: "Proti stranki je, zato pa kritizira," zato boljše nič, kakor pa samo hvala. Kdo je pravi pevec, ga boš najlažja spoznal s tem, da ga povabiš na sodelovanje kakemu zboru. Komur je samo za to, da poje, nima drugega izgovora, če ga ne izvabiš, kakor da je aktiven pri gotovem zboru, da bi pa sodeloval pri več zborih, pa ni tukaj in tam dober pevec, kar je prav. Veliko je, pa dobrih pevcev, ki imajo pa drugačne nazore. Veseli ga petje in rad poje, samo — saj veš; tisti zbor je na taki podlagi, da se jaz z tako stranko prav nič ne strinjam, zato mi boš oprostil. Ker pa zadnje čase stranke z nami vred prehajajo v jesensko dobo in mladina naših strank ne upošteva, sploh jih ne pozna, zato, če bomo hoteli, da bo naša pesem še živela, se bomo morali sprijazniti z mislijo vsi, da je pesem eno, politika in stranke pa drugo. V ta delokrog bi jaz priporočal sledeče: Tu v Clevelandu imamo dosti talentov, ki so popolnoma zmožni, da jim lahko zaupamo, v petju in glasbi sploh; na godala, -pihala, tok-tala in vokal. Ali ne mislite, da bi bilo to koristno za naselbino, da bi ustanovili glasbeni učni red? N. pr. "Glasbena Matica" v pomenu besede temelji na podlagi glasbe in da bi udružila med svoje članstvo vse talente, ki so zmožni za poučevanje in da bi narod ta korak vzel v splošnem v naznanje, bi imel kakšno garancijo, da se mladina res nekaj nauči v petju ali v glasbi. Ali kdaj razmišljate koliko dolarjev ste potrošili za študije vaših otrok? Pa zelo z malo izjemo brez znatnega uspeha. Privatnemu učitelju, posebno tujcu, ne gre za to: koliko se bo vaš otrok naučil, pač po večini za vaš denar. Naš narod, da zelo ljubi glasbo, zato ne štedi z denarjem za svoje otroke, da se nekaj nauče, kdo je bolj upravičen do tega zasluž- ka, kakor naši domači talen s čemer bi prišli veliko cenej l jj in bolj uspešno do zaželjen^ ^ cilja. S tem bi tudi iz£inile Z!L drege, kako bomo sestavljaj naše programe, ker imeli bi ° razpolago dosti pevskih "l0C |j0 obenem godbo, da bi odgo,ajZa jala pri lepi narodni pesmi-kor tudi v klasiki. In k«ncD' iz k kar je uvaževanja vredno, ^ bi narod bil v celoti samo jra cilj, to je naša pesem! F^ ^ je odprto, na delo torej..." visno je samo od nas saWM liko časa bo slovenska P^$te še živela. čudak Z berlinskim matem?^ rti profesorjem Dirichleto® bil neki njegov prijatelj paj v gledališču, kjer so ^ nii toke Pe fe or tie -Pol Kož S( if Pa P: 01 je opero "Don Jiuan." matematike ni bil se prej v operi. Ko je bila oP končana, je profesor ves čaran dejal: "Zelo lepo/ pak, kaj je pa s tem prav dokazano?" > Vino dobi vonj in okus P°J t snobi od ,zanemarjSnega To napako pa se lahko P°P če ne vsakih sto kvortoW damo en kvort finega "anl ga olja. irnel P n iif?a i ir ii|emai Poba] Wit mi.....I!11"; Pri m.....i""11 eH - Kako Mussolini skrH poljski pridelki ne up01 ponepotrebnem, kaže sluča-j- m Duce je sklical vse ^ cele Italije, da bi jih de uporabe poljskih P j Pa je vprašal prvega: ^ ješ ti svojim kokošim nip??" i J ^ Vi J« "Dajem jim koruzo, * delam," odvrne kmet. "gaj !" zagrmi nad . ce, "ti tako razmetavaj ki jo tako krvavo P'3tr za kruh? Pet let zap°' stom!" , Potem se je Musso y-drugega kmeta in ga v15 vprašanje. "Jaz jim pa dajem karfijole," je odvrnil nji"1 , 10 »i I >ha vrffe s fiiole Kaj! Vršičke kar™ ne veš, da potrebujem", lo za izdelovanje a'k0 let ječe s trdim ležiš0'® ^ Potem se je obrnIjsto. tretjega in ga v rasa s videl nJes,. je zgouii" bou Kmetič, ki je kaj se je zgodilo z tovarišema, je bil Pa ^J J i0 brisan in je ponižno "Vaša Visokost,' "jaz pa čakam vsak o ^ zvoni poldne. Pote*j,aj. ' svoje svoje putke sk jir< izmed njih dam P° jj jim naročim, naj kupijo svoje kosil0 Nan tel "»ore >ak, Vin Hm cast Stopj 0v< Po "Hen S S* Hu Pač 'Me. S v S s >id INa A cheerful Who'd lived J*" h v Savan08 jtfPjK d - - - Rnnd%o S *t Am in lo*e „ Spangled *> r.bf "Hi Nj aiiec fsb llon.1. h Sih Kre 1 Vh te Igli! " ~~ AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 3, 1942 P talenl , cenej t may CXXXXXXXXX3 M ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU jljeneP inile z' stavM eli!ofakole> fante —!"je dejal lh K "Ne boš kmalu spet zaušnic, če bo kdo odklo froj drink in ne bo mara 12 kozarca, ki si ti prej vanj jdgovai isffli. končn dn0' jakal svoj veliki gobec! In rad zvedel, kdo sem, ti?' 'fokleto naj bo tvoje ime! ■penil cornel. "Ne maram i! Tebe pa hočem ime-e moram imeti! ® on, boys — nad njega, no ! mih.K i Pejeiti P.l mat1 torn ;elj la °P' /es • 3p je stopil naprej, dvig m N« in zaklical: pridite, če bi radi spo- th rai'Old Firehanda!" je učinkovalo kar čudo- ,f«elu je omahnila roka z prestrašen je vzkliknil: bi si bil mislil —! Za-!a mi niste prej povedali imena —?" mar samo ime varuje e®ana pred sirovostmi ta- }°balinov — ? Wite se, sedite v svoj kot III!!11"! Pridite mi več pred oči, j^Ugega za drugim upih- lrnel se je potuhnil ko te-^ in zagodrnjal: —! Pomenili se še bo- li bi, ,orai pride« "Kaj za 2 kij" ob*1,1 n ta- ij<# liolf l" isto-in s jefff boU je ,b|'^il se je in odšel s svo-na3le »vavečo roko na prednji r°va, njegovi ljudje pa za Icirief Sedli so v oddaljen kot, 'a'i in pogledovali po 6,11 prerijskem lovcu. Nji-togledi sicer niso bili prikazovali pa so, da se ^di na druge je slavno, "fie Old Firehand močno nji(H|0valo. Med potniki pač ts 9 Nobenega, ki bi še ne bil rebUJJ Pogumnem, drznem lov-njegovih junaških, ne-doživljajih. Ves zapad jtoznal in govoril o njem. 1 v1 na vzhodu je bilo ime Hand dobro znano. Ob-vffi, ^ so ga gledali in si še- ' 'tan mu je podal roko in ljubeznivo, kolikor °re yankee biti ljubez- Pak, sir, povedati bi mi J^li, kdo ste —! Lastno W vam bil odstopil! Iz-Cast je za moj parnik, 1 na njegov krov tak ? Wee! lh v Al \ le. lir* 0 k mi pa niste povedali p imena ?'M e