C. kr. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
S
HODI
pot km
SVOBODI?
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH .ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJEHCEV
DunimiMHiiimunnimmiiiitmiiiiiUiti
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ul. Madonnina 15. Telefon 1570. UPRAVNIŠTVO Dunaj V. -* Brauhausgasse 84.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina: za celo leto .	...	4’40	K
za pol leta...............2'20	K
za četrt leta...............MO	K
Posamezna številka 18 vin.
Štev. 5.
V Trstu, 1. marca 1914.
Leto VII.
Moč podjetnikov in moč delavcev.
Moč podjetništva je velika in mnogokrat navidezno nepremagljiva. Toda moč delavstva je mnogo večja in bo premagala moč podjetništva. Ta zavest zmage proletarijata je sila, ki goni proletarske vrste vkljub porazom in zgubam v vedno nove boje. Moralo se je sicer moč delavstva šele najti in jo pokazati masam, toda dandanes je naša naloga jo razvijati, ojačiti in spraviti v določeno smer. To nam omogoči moderna pravna podlaga, ker nam moderno pravo otvarja vrata do moči. V tern oziru daleč nadkriljujemo proletarce prejšnjih časov. Ti so poznali le nasilstvo kot bojno sredstvo in v svojih bojih so bili vedno na slabšem, ker so njih sovražniki bili mogočnejši in nasilnejši in v svoji brezobzirnosti niso čuvali ne žensk ne otrok. Vsled tega je bilo žrtvovanega toliko človeškega življenja, radi tega je teklo toliko krvi, ne da bi se bilo kedaj posrečilo streti jarem suženjstva in si priboriti svobodo. Dandanes se bojujemo pod praporjem pravice in povzdiga spodnjih plasti je očividna. Imamo koalicijsko pravo, ki natn omogoči, da zbiramo mase in jih združujemo v svrlvo izvojevanja gospodarskih, političnih in izobrazbenih smotrov; imamo volilno pravico, ki nam omogoči vpliv v državnem zboru. Imamo pa tudi kolikor toliko zborovalnega prava, ki nam nudi priložnost, da zbiramo okrog sebe zatirane in jim oznanjamo
LISTEK.
LEV N. TOLSTOJ:
Vojakova družina.
Bili smo revni in smo stanovali koncem vasi: mati, sestra, babica in jaz. Babica je nosila staro krilo in bel pas, na glavi je imela cunjasto ruto in vrečo na hrbtu. Imela me je rajši kakor mati. Moj oče je bil vojak. Ljudje so dejali, da je bil pil in vsled tega je moral biti vojak. Spominjam se še, kako je prišel na dopust.
Naša hiša je bila majhna, v sredi sp bile za oporo gnojne vile; po njih sem bil nekoč splezal do vrha, padel in si	razbil glavo ob klopi. Tisto
mesto se še vidi na	čelu.
V koči je bilo cjvoje malih oken, eno s cunjami zamašeno. Naše dvorišče je bilo majhno in odprto. V sredi je bilo korito. V hlevu smo imeli samo starega konja s krivimi nogami — krave nismo imeli — in dvoje ovac in jagnje. Jagnje je spalo pri meni. Jedli smo kruh in pili vodo. Delati ni mogel nihče; mati je vedno tožila o svojem trebuhu in babica o svoji glavi. Sestra pa je delala le zase; kupovala si je nakitje in se hotela omožiti.
Mati je bolehala	vedno bolj	in	potem	je rodila malega. Materi	so postlali	na	trati;	babica
evangelij socializma. Poleg vsega tega pa imamo še časopisje in razne druge pripomočke, potom katerih razširjamo proletarsko misel med masami. In vseh teh pravic se proletariat v veliki ineri poslužuje. Koder imamo ostro, zmagonosno orožje, bi bilo neumestno, ako bi posegli v orožarnico preteklosti in iz nje vlačili skrhan meč surove sile na dan, proletariat si mora z orožjem pravice izvojevati gospodarsko, politično in duševno moč in potem bo v stanu premagati kapitalizem in si priboriti človeško pravo. Kdo si upa trditi, da ta način ni pravi?
Ako sloni gospodarska moč podjetništva na denarnem Žaklju, sloni moč delavstva na združevanju. Mase morajo svoja materijelna sredstva zložiti in na ta način ustvariti protiutež proti podjetništvu. To se vrši v prvi vrsti v strokovnih organizacijah, ki zbirajo bojna sredstva, da jim ta ob času stavk ali izporov dajejo trdno oporo. Fo vinarjih se stekajo prispevki v blagajni in naraščajo na milijone kron. S pomočjo napolnjene bojne blagajne so strokovne organizacije v stanu uspešno voditi boj proti prevzetnemu kapitalizmu, odvračati napade izkoriščevalcev in same napadati. Seveda je mogoče v strokovnih organizacijah zbrane moči še ojačiti in razširiti. Tudi konsumne zadruge so pripravne, da izkoriščevalcem pristrižejo kremplje in zlomijo gospodarsko premoč kapitala. Ako združi proletarijat kupovalno moč posameznih delavskih družin v kupovalno moč mas, ako postavi konzum v službo delavskega gibanja, ter uredi in organizira razdelitev blaga, sl s tem
je izposodila od soseda denar in poslala strica Nefeda po popa. Sestra je povabila na krst.
Tedaj so prišli ljudje in prinesli sabo cele tri hlebe. Teta je pokrila mizo. Potem je privlekla klopi in brento vode. Vsi so sedli na svoje mesto. Ko je prišel pop, sta pristopila boter in botra in zadaj sta stala teta Akulina z malim. Najprej so molili vsi, potem so prinesli malo dete, pop ga .ie prijel in potopil v vodo. Tedaj mi je bilo nenadoma tesno in sem kriknil: »Ne delajte hudo malemu!« Babica se je razhudila in dejala: »Molči, sicer ti priložim eno!«
Pop ga je trikrat potopil in izročil teti Aku-lini. Potem ga je zavil v tkanino in nesel materi na trato.
Potem so vsi sedli za mizo. Babica je napolnila tri sklede s kašo, jo polila s postnim oljeni in dala gostom, da jo jedo. Ko so se vsi nasitili, so se dvignili, se zahvalili babici in odšli. — Šel sem k materi in vprašal:
»Mamica, kako mu je?« Mati je dejala: »Prav tako, kakor tebi!«
Malček je bil čisto tenak; roke in noge popolnoma majhne in vedno je jokal. Ako si se ponoči predramil, je jokal in mati ga je z uspavanko zazibala v spanec. Kašljala je, a je vedno pela.
Nekoč se ponoči zbudim in slišim, kako mati plaka.
Babica je vstala in rekla: »Gospod Jezus, kaj ti je?«
ustvari moč, ki je kapitalizmu že dandanes grozna. Ako pa začnejo konsumne zadruge same proizvajati in pridobivati blago za svojo potrebo v lastnih obratih, bo to gotovo še bolj ojačilo moč delavstva. Mnogovrstne stroke gospodarskega življa še čakajo, da se jih posluži proletarska organizacija. Pred vsem pa je potrebno, da iz delavskih glav izgine vera na gospodarsko onemoglost proletariata, ker nespametna je misel, da brezposestni proletarec nima druzega nego svojo delavno moč in je vsled tega gospodarsko brezmočen. Izkušnja je že davno ovrgla to, prej večkrat izraženo teorijo. Dokaz tega so velika podjetja, ki računajo z milijoni in katere so ustanovili razredno zavedni delavci.
Na političnem polju je moč podjetništva dandanes seveda še jako velika, toda političen vpliv delavstva narašča od dne do dne. Pravica sood-ločevanja v državi in v občini se vedno glasneje in burneje zahteva in merodajni krogi so vkljub trdovratnemu uporu primorani boljinbolj opuščati samogospodstvo v javnem življenju. Razvoj demokracije postaja povsod očividen in delavski razred je že nastal činitelj, s katerim morajo vlade računati. Notranja politika, posebno pa socialna politika se suče v bistvu okrog delavstva, katerega vpliv na zakonodajo vedno narašča. Ta vpliv bi bil seveda lahko še mnogo večji in proletarijat bi že dandanes bil v stanu, preobraziti zakonodajo v svojem smislu, ako bi se bolje posluževal svoje volilne pravice kot dosedaj. Vendar pa tudi tukaj opazujemo, da se je obrnilo na bolje.   - - -
Mati je dejala: »Mali je mrtev.«
Babica je prižgala luč, omila je malčka, ga oblekla v čisto srajčko, opasala s pasom in položila pod sveto podobo.
Ko se je zdanilo, je babica šla in se vrnila s stricem Netedom. Stric je vzel dvoje starih desk in napravil krsto, čisto majhno krsto in položil vanjo malega.
Mati je sedla h krsti in zdihovala ter ihtela potihoma. Potem je vzel stric krsto in jo odnesel h pogrebu . . .
To je bilo veselje, ko se je možila sestra. Prišli so rnužiki in prinesli sabo hlebec kruha in žganje. Žganje so ponudili materi in mati ga je pila. Stric Nefed je odrezal kos kruha in ga podal materi. Jaz sem stal ob mizi in sem tudi hotel kos kruha. Potegnil sem mater za rokav in ji poše-petal željo v uho. Mati se je zasmejala in stric Nefed je dejal: »Kruha hoče?« in mi odrezal velik kos. Vzel sem kruh in odšel v čumnato. V čumnati je sedela sestra. Vprašala me je: »Kaj pravijo rnužiki?« Dejal sem: »Žganje pijo.« Tedaj se je zasmejala in rekla: »Pomisli, jaz naj vzamem Kondraško.«
Potem je bilo ženitovanje. Vsi so vstali zgodaj. Babica je kurila peč, mati je gnetla testo in teta Akulina je umivala meso.
Sestra je obula nove čevlje in oblekla rdeč sarafan, zavezala si je lepo ruto in ni delala. Ko se je soba ogrela, se je tudi mati lepo napravila; po-
Ugotoviti moramo tudi dejstvo, da so obiasti primorane, se nekoliko bolj ozirati na organizirane delavske mase s tem, da se po možnosti ogibljejo odkritega in jasnega pravnega gibanja. Vendar pa so pritožbe o pristranosti oblasti še vedno upravičene, strah pa jih je vseeno pred preočitnim kršenjem delavskih pravic. Moderna država bi si sama podkopala tla, ako bi preočitno kršila temeljno. načelo enakopravnosti vseh državljanov. V tem oziru je politična moč delavskega razreda vzgojevalno vplivala na državne organe in to moč se lahko še razširi s tem, da se mase bolj brigajo za politično življenje in za stvarno, smotrno delavsko politiko.
Kar se tiče duševne moči, je danih mnogo možnosti, da se ojači moč delavstva. In v resnici opravljajo dandanes delavske organizacije obsežno izobraževalno in poučno delo. Delavstvo je spoznalo, da socialno vprašanje ni le vprašanje želodca in politike, temveč da se je razvilo v izobraževalno in vzgojevalno vprašanje. Kakšen vpliv ima delavsko časopisje že dandanes na delavske mase in kako bi se ta vpliv še lahko razširil! Potem predavanja in razne druge priredbe, ki stremijo za tem, da se ljudstvo izobrazi in pouči! In mladinske organizacije, ki skrbijo za to, da se mladi naraščaj vzgoji v duhu socializma in oprosti nazadnjaškega vpliva raznih faktorjev, ki bi najraje potisnili kolo časa za par stoletij nazaj. Proletarsko izobraževalno delo se seveda ne sme omejiti le na revolucijoniranje glav, temveč mora vršiti tudi vzgojevalno delo. Značaj modernega proletarca mora biti izobražen, čut solidarnosti negovan in volja utrjena. Proletarska pravna zavest se mora družiti z močno zavestjo dolžnosti, posebno pa je izobraževalno delo treba razširiti v tistih delavskih slojih, ki so napram delavskemu gibanju še hladni ali pa celo sovražni. Te sloje, ki tvorijo varnostno stražo kapitala in ki branijo kapital proti lastnim razrednim tovarišem, moramo pridobiti za nas. Podjetništvo, ki se naslanja ravno na te sloje, se mora osamiti in zgubilo bo velik del svoje moči.
Tako torej vidimo na vseh poljih javnega življenja, da moč delavstva sicer počasi toda trajno narašča. Izkoriščevalci instinktivno čutijo bližanje proletarskih mas in radi tega se branijo s pogumom obupa. Brezobzirnost, s katero nastopajo proti delavskim organizacijam, jasno kaže njih strah in brezupnost. Proletarijat pa koraka nemoteno naprej, zbira svoje moči in kuje njih kladivo, s katerim bo zdrobil glavo zmaja kapitalizma.
Obzor.
Stavka portugalskih železničarjev je izbruhnila v Lizboni. Povod je v potrebi zboljšanja pokojninske blagajne. Vlada je zelo ostro nastopala
tem je prišlo mnogo ljudi — vsa koča je bila polna.
Potem se je pripeljalo med žvenketanjem kra-guljčkov troje kmečkih vozov. V zadnjem vozu je sedel ženin Kondraška v novem kaftanu in visoki gosposki kapi. Stopil je iz voza in šel v. kočo. Sestra je oblekla nov plašč in potem so jo peljali k ženinu. Ženin in nevesta sta sedla za mizo in vsi so častitali. Potem so vstali, molili in šli ven. Kondraška je dvignil sestro v voz in stopil sam v drugega. Vsi so vstopili, se pokrižali in odpeljali. Vrnil sem se v kočo in sedel k oknu, da počakam, dokler se ne vrnejo svatje. Mati mi je dala kos kruha; jedel sem in kmalu zaspal. Potem me je mati zbudila in dejala: »Prihajajo!«? dala mi je testen valj in rekla naj sedem za mizo. Kondraška in sestra sta vstopila in za njima mnogo ljudi, še več kakor preje. Tudi na cesti jih je stalo nekaj, gledali so skozi okno. Stric Gerasin je vodil ženina; priše) je in dejal: »Glej, da se izgubiš!« Ustrašil sem se in hotel ven, toda babica je rekla: »Pokaži svoj testeni valj in povej, čemu je!« In povedal sem.
»Ali ne stanuje pri vas vojakova žena Matrona?« »Da, to je moja mati«, pravim jaz. Vojak me pogleda in de: »Ali poznaš svojega očeta?« Jaz odgovorim: »Vojak je; nisem ga še videl.« Vojak veli: »No, pojdi, pelji me k Matroni, pismo imam zanjo od očeta.« Jaz vprašam: »Kakovo pismo?« Le pojdi, boš že videl.«
in zaprla mnogo stavkujočih. Zvezni dom železničarjev v Lizboni se je zaprlo.
*
Okoli 5000 mož voznega osobja delawarske iti hudsonske železnice je radi odpustitve dveh zaviračev ustavilo delo. Zadevo se predloži razsodišču in se upa, da bo stavka kmalu končana. *
Railroad Employes Departeinent ameriške delavske zveze, v kateri so v rahli zvezi vse organizacije, ki imajo v svojih vrstah tudi železničarje, sc je pečal pred kratkim z nadaljno iz-gradbo te važne naprave. V prvi vrsti gre za skupno delovanje pri vseh mezdnih gibanjih v železniških delavnicah in na progi. Ožje obratno in prometno osobje ne pripada temu departmanu, temveč samo delavniški delavci, ogibni prestavljale!, telegrafisti, pisarniški pomočniki in prožni deiavci. Prispevek za departma znaša 14 vinarjev za člana na leto. Celokupno število članov organizacij, pridruženih zvezi, znaša 340(t)00. S tako močjo se za železničarje že nekaj doseže.
*
Danski železničarji zahtevajo revizijo mezdnega reda. Od zadnje revizije leta 1908 so cene žvilom narasle za 20 odstotkov. Vsled tega je takratno mezdno zvišanje zopet zravnano in nastala je nujna potreba draginjskih doklad. Sklicujejo se na Prusijo in Norveško, kjer so železničarji vsled draginje dosegli znatne doklade. Samo v toletnem pruskem finančnem proračunu je nameravano mezdno zvišanje za pruske železničarje v znesku 15 in pol milijonov mark.
*
Na Ogrskem doslej še niso imeli po parlamentu odobrenega službenega reda za železničarje.
Dosedaj veljavni službeni red je bil uveljavljen naredbenim potom leta 1907. Ker so se hrvaški poslanci takrat upirali, službeni red ni mogel dobiti zakonite veljave potom parlamenta. Vzrok odpora pa je bila jezikovna odredba glede na Hrvaško. Zakonski načrt je namreč vseboval določbo, po kateri se je smelo v železniško službo sprejemati le take osebe, ki so bile zmožne madžarščine. V tej zahtevi je vlada sedaj popustila. To pa je tudi edina izpreniemba službenega reda, ki se ga ie svoječasno uveljavilo nezakonitim potom, a se ga je sedaj predložilo zbornici kot nov zakonski načrt. Ob svoječasnem uveljavljenju je vladi v glavnem šlo za to, da vzame železničarjem pravico do stavke in da jim uniči njih organizacijo. Poslednje se vladi še do danes ni posrečilo in »Magyar Vasutas* še vedno neustrašeno zastopa železniške proletarce.
*
italijanski železničarji se nahajajo v mezdnem gibanju. Dne 31. januarja t. 1. so zastopniki železničarjev vložili spomenico generalnemu ravna-
Iti vojak hiti z mano tako naglo, da ga komaj dohajam.
Zdaj smo pri naši hiši; vojak se pokriža, vstopi in pravi: »Bog vas pozdravi!« Potem odloži, se ogleda po koči in veli: »Ali je to vsa družina?« Mati ne reče ničesar, neprenehoma opazuje vojaka; ta pravi: »Kje pa je mati?« In joka.
Tedaj steče mati k očetu in ga poljubi.
Jaz splezam na njegova kolena in vse pre-iščem.
Nič več ni jokal, ampak smejal se je.
Potem so prišli ljudje, on je pozdravil vse in pripovedoval, da je dobil stalen dopust.
Stric Gerasin je položil denar v kozarec, vlil čezenj žganje in ga dal meni. Vzel sem kozarec in ga dal materi. Potem smo šli ven; drugi so obsedeli.
Potem smo pili žganje, jedli žolco in meso ter plesali in peli. Stric Gerasin je pil nekoliko žganja in dejal: »Kako grenko je žganje.« Potem je prijela sestra svojega ženina za ušesa in ga poljubila. Dolgo smo peli in plesali, potem so se odpravili vsi in Kondraška je vzel sestro s seboj na svoj dom.
Pozneje smo še bolj obubožali. Konja smo prodali in obe ovci; pogosto nismo imeli kruha. Mati je izposojevala pri sorodnikih. Kmalu je umrla babica. Še vem, kako je mati jokala in stokala: »Ah, ljuba mati, zakaj si me zapustila! Kaj naj počne zdaj tvoja nesrečna sestra? Kako
teijstvu, v kateri so navedene vse stare, doslej Se neizpolnjene zahteve. Zahteva se: 1. Revizija oprnvilnika za osobje; 2. tedenski počitni dan;
3.	zboljšanje turnusov, časa službe in počitka; 4. ureditev položaja v službi starejših; 5. ureditev odškodnine za malarijo (mrzlico); 6. ureditev sprejemnih pogojev za bivše vojake; 7. zboljšanje in ureditev dopustov in podelitev prostovožnih listov; 8. uvedbo strokovnih šol. Spomenica pa vsebuje poleg teli še druge točke, katerih izvedba je nujno potrebna.
*
Tudi ruinunski železničarji zahtevajo zvišanje ' piač in razna druga zboljšanja.
*
Lastne zvezne dome gradijo portugalski železničarji v Oportu ter argentinski kurjači v Buenos Airesu. Železničarji v Novi Zelandiji nameravajo zgraditi okrevalni dom.
V političnih	krogih sc	trdovratno	vzdržuje
vest, da namerava grof Stiirgkh razpustiti državni zbor, čim se zopet pojavi obstrukcija, češ, da brez razpusta državnega zbora ni izhoda iz situacije, ako Cehi ne ustavijo obstrukcijo. Nekateri poslanci, ki poznajo Stiirgkhove namene, zatrjujejo, da ministrski	predsednik	naravnost	pričakuje
obstrukcijo, ki	bi	mu dala povod za razpust, ker
bi tedaj lahko	še	nekaj časa	vladal s 8	14. in bi ž
njim vpeljal tudi nov državnozborski poslovnik, po katerem bi bila bodoča obstrukcija nemogoča.
V Galiciji, zlasti pa v Lvovu, so se zadnje dni večkrat ponovile demonstracije brezposelnih. Ponavljajo se klici: lačni smo in naši otroci so lačni! Dela nimamo! Denarja nimamo! Nekega dne so brezposelni v Lvovu navalili na pekovske stojnice ter si prilastili kakih sto hlebcev kruha. Policija pa jih je potisnila nazaj. Socialni demo-kratje, ki so že prej zahtevali na magistratu, pomoči, so posredovali. Pri ponovnih demonstracijah je policija razgnala demonstrante in več njih zaprla. (Nasititi jih pa le ne more!) Tu se vidi posledice brezumne politike v korist agrarcev in klerikalnih vojnih hujskačev.
*
Iz Njujorka se poroča: Kaplan Schmidt, ki je na strahoten način umoril svojo ljubico in jo razkosal ter učinil še mnogo drugih zločinov, je obsojen na smrt. Smrtno obsodbo bodo izvršili potom električnega toka.
*
V Mehiki so vstaši pri Cansas blizu Carde-nas pognali osobni vlak v zrak. Petdeset vladnih vojakov in več potnikov je ubitih.
*
naj zdaj živim naprej? Tako je dolgo jokala in zdihovala.
Nekoč sem pazil na konje in sem šel z drugimi dečki po deželni cesti. Po poti pride vojak s potno torbo čez pleča. Grč k nam in vpraša: »Iz katere vasi ste?« »Iz Nikolkoje,« odgovorimo.
Ko so prignali živino, je prišla tudi starejša sestra in pozdravila mater. Oče je dejal: »Kdo pa je mlada žena?« Mati se je smejala in rekla: »Svoje lastne hčere ne pozna več!« Tedaj jo je pozval oče k sebi, jo poljubil in vprašal, kako živi. Mati je šla peč jajčnik in je poslala sestro po žganje. Sestra je prinesla litersko steklenico, ki je bila zamašena s papirjem, in jo postavila na mizo. Oče je vprašal: »Kaj je to?« Mati: »To ie žganje zate.« Oče: »Ne, ne, že pet let več ne pijem, toda daj mi jajčnik.« Molil je, sedel za mizo in jedel. Potem je dejal: »Ako bi ne opustil pijače, nikdar bi ne bil podčastnik in nič bi me ne bilo vrnilo domu.« Pri tem je potegnil iz polne torbice mošnjo z denarjem in jo dal materi. Mati se je veselila in naglo odšla, da jo skrije.
Ko so bili vsi proč, je legel oče zadaj na klop, da zaspi in je položil mene poleg sebe. Mati je ležala pred našimi nogami. Dolgo sta se pogovarjala, skoro do polnoči. Potem sem zaspal.
Zjutraj pravi mati: »Ah, drv nimam.« »Ali imaš sekiro?« — — »Da, toda staro, skrhano.« Oče se je obul, vzel sekiro in šel na dvorišče. Tekel sem za njim. .
Hoj v tiskarski obrti je zaključen ugodno za pomočnike. Gospodarji so menii svoj čas, ko so izprli pomočnike, da bodo razbili čvrsto delavsko organizacijo. Ali temeljito so si skrhali zobe na odločnem odporu delavstva. Bila se je odločilna bitka med delavstvom in podjetniki. Ce bi se bilo gospodarjem posrečilo poraziti pomočnike in jim razbiti organizacijo, bi imelo to slabe posledice tudi za delavstvo drugih strok. Iz tega primera pa vidijo železničarji, da organizacija nikoli ni preveč močna.
Premijski sistem v blagovnih skladiščih,
Z odlokom železniškega ministrstva št. 41.422 ex 1912 se je tekom leta 1913 na 28 postajah c. kr. dr/., žel. poskusnim potom uvedlo premijo za oso-bje, zaposleno v blagovnih skladiščih. Državna konferenca delegatov skladiščnega osobja, ki se ie vršila 20. aprila 1913, je zavzela stališče napram temu premijskemu sistemu. Po temeljiti debati se je sklenlo, sklep konference v obliki resolucije čimprej predložiti železniškemu ministrstvu. Vkljub večkratni prijavi deputacije, bilo je le-tej šole koncem januarja tega leta mogoče se predstaviti ministrstvu v zadevi premijskega sistema.
Dne 24. januarja t. I. je železniški minister v navzočnosti dvornega svetnika Karaseka sprejel dcputacijo skladiščnega osobja, obstoječo iz so-drugov H. Blažej, Deisenhammer in Fuchs.
Deputacija je podala železniškemu ministru resolucijo, ki jo je državna konferenca svoj čas soglasno sprejela. (Resolucija je natisnjena v »Železničarju« št. 10 z dne 15. maja 1913.) Izjavila jc napram ministru predvsem, da se po premijskem sistemu zaposleno osobje nikakor ne more sprijazniti z obstoječimi temeljnimi določbami za uvedbo premij za osobje, zaposleno v blagovnih skladiščih. To pa vslcd tega, ker po teh določbah ni pričakovati koristi za osobje pri delu po tem načinu. Primijski sistem je gotova vrsta akordnega sistema, četudi teče poleg stalnih prejemkov, kakor dnine in plače, ker šele daleč čez normalo opravljeno delo omogočuje zaslužek premij. Ker pa ta sistem zahteva od osobja več dela, h kateremu je prisiljeno vslcd nezadostnega zaslužka, zahteva osobje, da se premijski sistem spravi v obliko vzajemne pogodbe. Nadalje je nemoralna tudi razdelitev dosežene čiste premije v razmerju 60 in 40 odstotkov med prizadetimi uslužbenci in državnoželezniško upravo. In to raditega, ker samo uslužbenci s svojo marljivostjo in s svojim naporom opravijo več dela. Drugič pa ima železniška uprava tem potom itak že svojo korist vsled hitrega izpraznenja tovornih voz, hitrejše manipu-
Oče je izpulil dolg drog iz sterhe, položil ga na klado in ga razsekal brzo v majhne kosce, jih nesel v kočo in dejal: »Tu imaš drva; zakuri peč, jaz grem danes na pot; hočem kupiti hišo in drva. Kravo moramo tudi imeti.«
Mati pravi: »To pa velja mnogo denarja.« — Oče: »Delali bomo. Tu že tudi dorašča krepak kmet.« Pri tem pokaže oče name.
Potem je oče molil, jedel kruh, se oblekel in dejal materi: »Ako imaš sveža jajca, speči jih v pepelu do opoldne,« in je odšel.
Oče se dolgo ni vrnil. Prosil sem mater, da hočem k njemu. Ona pa je rekla: »Ne.« Hotel pa sem vseeno proč, toda mati me ni pustila in me je tepla. Sedel sem na peč in pričel jokati. Tedaj pa je stopil oče v kočo in vprašal: »Zakaj jokaš?« Jaz rečem: »Hotel sem za taboj, toda mati me ni pustila in me je tepla.« In jokal sem še glasneje.
Oče se je smejal, šel k materi in se delal, kakor bi jo tepel. Obenem je rekel: »Ne tepi Fedje! Ne tepi Fedje!« Mati se je delala, kakor da bi jokala. Tedaj se je oče zopet zasmejal in dejal: »Ali so jajine solze po ceni!« Potem je sedel za mizo, me vzel k sebi in vzkliknil: »Tako, stara, zdaj nama daj kosilo; jesti hočeva.«
Mati nama je dala kašo in jajca in smo jedli. Mati je vprašala: »No in bruna?« Oče pravi: »Sem jih kupil; za osemdeset rubljev; lipovina, bela kakor steklo. Samo pusti mi časa; kmete napojimo z žganjem, pa nam zidajo državno palačo!«
Odtlej se nam je dobro godilo . . .
lacije prevoznega blaga in v zvezi s tem omejitev piekoračenja dobavnih rokov, prihranke na mate-rijalu itd. — Gospod železniški minister, ki je bil o sistemu natančno poučen, se je zgražal nad označbo »nemoralno«, priznal pa je, da razdelitev premij ni čisto pravilna in da se bo o tem moglo se govoriti, ker je uvedba premije šele poskus. Sodrug Blažej je nadalje opozarjal na ne posebno jasne temeljne poteze drugega odstavka (»posebne določbe«) omejenih »temeljnih določb ...«, zlasti kar se tiče točke »osebni stroški«, potem »normalno delo enega delavca« in »sestava premijskega računa«.
Sodrug Deisenhammer je opozoril gospoda ministra kakor tudi dvornega svetnika Karaseka, da je nujno potrebno, da imajo zaupniki posameznih postaj reden vpogled v račune o tem zamotanem sistemu in da ga morejo jasno in natančno pregledati. To je potrebno zlasti raditega, da se razprši nezaupnost prizadetega osobja napram obstoječemu računskemu načinu. Nadalje je deputacija izrazila bojazen, da bo definitivna uvedba permijskega sistema imela v posledici ne ie znižanje števila provizoričnega, temveč tudi aktivnega osobja. Z ozirom na to prosi gospoda železniškega ministra, naj vpliva na železniške uprave, da takoj ne odpuščajo delavnih moči, ki bi vsled tega sistema postale odveč, in da se jih drugod vporablja, odnosno prepušča znižanje naravnemu odhodu.
Železniški minister je na izvajanja posameznih delegatov v večini točk dal pritrjevalen odgovor, oziroma pojasnilo. Izrecno pa je povdarjal, da se prizadeto osobje ne bo reduciralo, ker je železniško ministrstvo v tem oziru izdalo odlok posameznim eksekutivnim mestom, po katerem se ne sme izvajati strogo reduciranje delovnih moči.
Končno so izjavili delegatje, da bodo oficielni zastopniki osobja predložili železniškemu ministrstvu vlogo, v kateri bodo navedene vse nejasne in za osobje neugodne določbe premijskega sistema. Nadalje naj se oficielnim zastopnikom osobja v personalnih komisijah in v centralnem delavskem odboru čimprej da priliko in možnost posvetovanja o tej zadevi. Gospod minister je izjavil, da bi bilo celo želeti, da se o tej zadevi posvetujejo zastopniki osobja in organi eksekutivnih mest. Končno izraža upanje, da se bo moglo v korist osobja odpraviti pomanjkljivosti premijskega sistema, ki je šele poskus. Prosi delegate da pomirjevalno poduče prizadeto osobje o odredbah ministrstva. Nato je deputacija na željo dvornega svetnika Karaseka odšla ž njim v njegovo pisarno, kjer so se še pol ure nadaljevala posvetovanja o zadevi.
Tam se je preciziralo želje osobja glede na premijski sistem v sledečih točkah:
1. Sestavo pogodbe, temelječe na vzajemnem dogovoru.
2. Izplačevanje cele zaslužene premije.
3. Izplačevanje premije že 15. nastopnega meseca.
4. Redno pritegnitev zaupnikov izmed prizadetega osobja v svrho pregledovanja premijskih računov na posameznih postajah.
5. Natančne podatke a) katero osobje in koliko pride na osebne in b) katero gradivo se bo zaračunalo kot stvarne stroške. — Pri tej točki jc opozorila deputacija, da se mora pri preraču-nanju premijskega sistema odšteti stroške za vse tiste uslužbence, ki sicer po stanju pripadajo skladiščni službi, a se jih vporablja deloma vselej, deloma pa začasno pri drugih opravkih, c) višino normalnega dela enega delavca.
6. Določitev minimalne premije, če bi se morda premija v enem ali drugem mesecu ne dosogla iz vzroka, ki ga ni zakrivilo prizadeto osobje.
7. Prenos ne samo pasivnih postavkov, temveč tudi tistih aktivnih, ki bi vsled perkoračenja eventualno določene višine premije, ki jo je izplačati (maksimalne premije) ne prišla do izplačila. — Tudi tej točki je dvorni svetnik Karasek pritrdil.
8. Znižanje premijskih nastavkov naj se nikar takoj prve mesece po uvedbi na posameznih postajah ne uvede, če bi se železniški upravi zdeli previsoki, temveč naj se pri morebitnem znižanju dalje časa poprej ozira in uvažuje tudi postranske okolnosti.
9. Oficiclne zastopnike prizadetega osobja, ki bodo predložili ministrstvu vlogo glede na zboljšanje obstoječih določb, naj se čimprej pozove na posvetovanja o premijskem sistemu.
10. Znižanje števila skladiščnega osobja, ki bi imelo svoj vzrok v uvedbi premijskega sistema, sc ne sme izvršiti. Prizadeto osobje naj se v danih slučajih drugod vporablja.
Vrhutega so delegatje izrazili še razne druge tozadevne želje.
Dvorni svetnik Karasek jc izjavil: Osobje naj si predoči, da je uvedba premij za skladiščno osobje na 28 postajah le poskus in da se bo po izkušnjah vporabo premijskega sistema izpreme-nilo, da bo ugodno za osobje. Nadalje je izjavil, da se vsem željam — izven točke 1. in 6. — ne moie odrekati upravičenja in da je po posvetovanju z zastopniki osobja gotov ugoden izid. Glede na uvedbo minimalne premije pravi, da je neizvedljiva ter poučuje delegate o poskusni uvedbi »posebne premije«, ki bi se jo izplačevalo tedaj, če bi na posameznih postajah osobju ne bilo mogoče opraviti toliko dela, da bi dosegli premijo, a vendar so ga opravili več kot pred uvedbo premijskega sistema. Določitvi minimalne premije pa sc železniška uprava iz gotovih razlogov ne more približati.
H koncu posvetovanja je dvorni svetnik Karasek prosil delegate, da ponče skladiščno osobje o dobrohotnih odredbah železniškega ministrstva in vplivajo na to, da zastopniki osobja ne pred-lože pretiranih in neizvedljivih želj. Zagotavlja pa, d r bo blagohotno pospeševal akcijo.
*
Le hoče osobje imeti koristi od premijskega sistema, bo moralo v tej zadevi prav strogo paziti, kaj se godi. Bodočnost bo pokazala, da bo le enotna in trdna združitev vsega skladiščnega osobja omogočila zastopnikom osobja doseči izpremembo obstoječih neugodnih določb tega sistema, ki bo v izključno korist prizadetega osobja Že s proučevanjem sistema in pripravljalnimi koraki za zboljšanje ter vsestranskim podpiranjem centralnega vodstva so zaupniki dokazali, da so si popolnoma na jasnem ne le o delu za zboljšanje tega sistema, tc-mveč tudi s sistemom samim. Na skladiščnem osobju samem pa je ležeče, da z vstrajnim sodelovanjem pospešujejo delo zaupnikov. Le s pomočjo dobro organiziranega osobja se more rešiti tako važna vprašanja v korist osobju.
Kdo izmed poduradnikov ima pravico do zenačenja ostrin?
(Konec.)
PROŽNI, MOSTOVNI, STAVBNI IN SIGNALNI MOJSTRI, STROKOVNI MOJSTRI V RAZSVET-LJAVNIH IN PREPAJALNIH (IMPRAGN1E-RUNGS-) ZAVODIH:
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2800 kron
in imajo 30 ali 31 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 32 ali 33 definitivnih službenih letih dobe eno leto zenačenja ostrin; ob 34 ali 35 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 36 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2600 kron
in imajo 26 ali 27 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 28 ali 29 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; eb 30 ali 31 definitivnih službenih letih eno in pol letu zenačenja ostrin; ob 32 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2400 kron
in imajo 24 ali 25 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 26 ali 27 definitivnih službenih leth eno leto zenačenja ostrin; ob 28 ali 291etni definitivni službi eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 30 in večletni definitivni službi dve leti zenačenja ostrin;
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2200 kron
in imajo 22 ali 23 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 24 ali 25 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 26 ali 27 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin;	«
ob 28 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Ce se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2000 kron
in imajo 20 ali 21 definitivnih službenih let, dooe pol leta zenačenja ostrin; ob 22 ali 23 letih definitivne službe eno leto zenačenja ostrin; ob 24 ali 25 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 26 in več definitivnih službenih letih dve leti ^enačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1800 kron
in imajo 18 ali 19 definitivnih službenih let, dobe poi leta zenačenja ostrin; ob 20 ali 21 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 22 ali 23 definitivnih službenih letih eno in poi . leta zenačenja ostrin;
ob 24 in več deifnitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1600 kron
iii imajo 16 ali 17 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 18 ali 19 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 20 ali 21 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 22 ali več definitivnin službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Čc se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1400 kron
ob 14 ali 15 definitivnih službenih letih pol leta zenačenja ostrin; ob 16 ali 17 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 18 ali 19 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin.
STROJNIKI, PISARN. ODPRAVNIKI, SKON-TISTI, POSTAJNI MOJSTRI (POSTAJNI ODPRAVNIKI), VOZOVNI MOJSTRI, VOZOVNI REVIZORJI, DELOVODJE IN VLAKOVNI REVIZORJI:
Če so sedaj v plačilni stopnji 2800 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 31 ali 32 definitivnih službenih letih pol leta; ob 33 ali 34 definitivnih službenih letih eno leto; ob 35 ali 36 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 37 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2600 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 27 ali 28 definitivnih službenih letih pol leta; ob 29 ali 30 definitivnih službenih letih eno leto; ob 31 ali 32 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 33 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2400 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 25 ali 26 definitivnih službenih letih pol leta; ob 27 ali 28 definitivnih službenih letih eno leto; ob 29 ali 30 definitivnih službenih letih eno in pol’ leta;
ob 31 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2200 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	23	ali	24	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	25	ali	26	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 27 ali 28 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 29 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2000 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	21	ali	22	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	23	ali	24	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 25 ali 26 definitivnih Sulžbenih letih eno in pol leta;
ob 27 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 1800 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 19	ali	20	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob 21	ali	22	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 23 ali 24 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 25 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 1600 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob i7	ali	18	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob 19	ali	20	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 21 ali 22 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 23 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 1400 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 15 ali 16 definitivnih službenih letih pol leta; ob 17 ali 18 definitivnih službenih letih eno leto; ob 19 ali 20 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 20 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 1300 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 13 ali 14 definitivnih službenih letih pol leta; ob 15 ali 16 definitivnih službenih letih eno leto; ob 17 ali 18 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 19 ali 20 definitivnih službenih letih dve leti. .
Če so sedaj v plačilni stopnji 1200 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	11	ali	12	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	13	ali	14	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 15 ali 16 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 17 ali 18 definitivnih službenih letih dve leti.
STROKOVNI MOJSTRI V GLAVNIH OBRATNIH IN SIGNALNIH DELAVNICAH TER V ELEKTRIČNIH ZAVODIH IN STROJNI MOJSTRI.
Če so sedaj v plačilni stopnji 3200 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	32	ali	33	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	34	ali	35	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 36 ali 37 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 3S ali več definitivnih službenih letih dve leti. Če so sedaj v plačilni stopnji 3000 kron;
dobe zenačenja ostrin: ob	28	ali	29	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	30	ali	31	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 32 ali 33 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 34 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2800 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	26	ali	27	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	28	ali	29	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 30 ali 31 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 32 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2600 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 24	ali	25	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob 26	ali	27	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 28 ali 29 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 30 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2400 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 22	ali	23	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob 24	ali	25	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 26 ali 27 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 28 ali več definitivnih službenih letih dve leti. Če so sedaj v plačilni stopnji 2200 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob 20 ali 21 definitivnih službenih letih pol leta;
ob 22 ali 23 definitivnih službenih letih eno leto; ob 24 ali 25 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 26 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 2000 kron,
dobe zenačenja ostrin: ol'	18	ali	19	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	20	ali	21	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 22 ali 23 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 24 ali več definitivnih službneih letih dve leti.
Če so sedaj v plačilni stopnji 1800 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	16	ali	17	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	18	ali	19	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 20 ali 21 definitivnih službenih letih eno in pol leta:
ob 22 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Ce so sedaj v plačilni stopnji 1600 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	14	ali	15	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	16	ali	17	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 18 ali 19 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 20 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Čc so sedaj v plačilni stopnji 1400 kron,
dobe zenačenja ostrin: ob	12	ali	13	definitivnih	službenih	letih	pol	leta;
ob	14	ali	15	definitivnih	službenih	letih	eno	leto;
ob 16 ali 17 definitivnih službenih letih eno in pol leta;
ob 18 ali več definitivnih službenih letih dve leti.
Zelo malo je število poduradnikov, ki so deležni ugodnosti. Železniško ministrstvo zatrjuje, da jih bo okoli 3250 deležnih zenačenja ostrin. Ker pa je okoli 22.500 poduradnikov, bo torej komaj sedmi del vseh poduradnikov deležen zenačenja ostrin.
Pomen časopisja.
Da se dandanes vsa človeška družba vedno izraziteje cepi v dvoje nasprotnih si razredov, v razred posedujočih in neposedujočih, stopa vedno jasneje na dan. Morda ni več daleč tisti čas, ko bo še tako velik dušni počasnež občutil in spoznal, da obstoji vse socialno gibanje v boju med kapitalizmom in delavstvom. Kajti kapitalizem sam bo poskrbel za to spoznanje, ker se vedno silneje razvija, ker hoče imeti več dobička na stroške svojih mezdnih sužnjev.
Proletariziranje družbe vedno bolj napreduje. Kaj pomaga uradniku boljša plača, ,ko mu nje večji del požre silna draginja najnujneših življenjskih potrebščin, in skoro mora zabresti v dolgove, ako hoče živeti stanu primerno. Tako se pomnožujejo vrste tovarniškega, rudniškega in podobnega proletarijata z vrstami takozvanega inteligentnega proletariata. Vsa človeška družba dobiva vedno izrazitejši razredni značaj. Vsi gospodarski boji med kapitalizmom in proletariatom so razrednega značaja. Tu zatirani, izkoriščani, tam izkoriščevalci. Doslej so se vršili gospodarski boji v Avstriji v manjših, kvečjemu srednje velikih oblikah. Tako obsežnega gospodarskega boja kakor je bil švedski ali nemški izpor v Avstriji še nismo imeli, dasi se z nedvomno gotovostjo bliža čas, ko bo tudi avstrijski proletariat moral biti ognjmne gospodarske boje s kapitalizmom, tako silne boje, kakor so jih že biii njega švedski in nemški tvariši. Avstrijski kapitalizem se namreč močno organizira v jako bojaželjnih organizacijah, ki nimajo samo namena braniti podjetništvo pred novimi delavskimi zahtevami, ampak prvi namen podjetniških organizacij je, da bi odvzele delavstvu še tisto mrvico pravic in izboljšanja, ki so si jo že priborili,
Ti boji se naglo bližajo, predznak teh bojev pa je ravno vedno bolj napredujoče proletarizo-vanje družbe. Prišli bodo nad delavstvo važni dnevi, ki se mora proletariat nanje že sedaj pripraviti. Treba je zbuditi med delavstvom, med vsemi izkoriščanimi sloji, pa naj delajo z rokami v rudniku ali v tovarni ali pa z glavo v pisarni, med vsemi temi izkoriščanci je treba zbujati živo razredno zavest, zbujati jo tako dolgo, da se bo
slehrni proletarec zavedal svoje razrednosti in obenem tudi dolžnosti, ki jih ima do svojega razreda in do samega sebe. In to zbujanje se vrši poleg drugih činiteljev z živo in pisano besedo. Danes se hočemo pogovoriti o zadnjem sredstvu.
S pisano besedo se vzbuja razredna zavest med delavstvom, ako delavstvo premišljeno bere socialistične spise, knjige in časopise. Kakor so socialistično pisane brošure in knjige velike važnosti za globlje umevanje socializma, vendar igra pri zbujanju razredne zavednosti nied širšimi •dotlej brezbrižnimi masami še večjo vlogo. Kajti ■časopis se peča z dnevnimi dogodki in ti množice najbolj zanimajo. Poleg tega ima časopis mnogo raznovrstne vsebine, novic iz vseh krajev sveta, ter obdelava vsako stvar v krajših člankih. Velika večina ljudi ne mara težkega, napornega "berila, kjer je treba mnogo misliti in študirati, pač pa vsakdo rad prebere zanimivo notico ali tudi daljši članek. Pa tudi slehrnega izobraženca, pa naj bo njegova izobrazba še tako globoka, je časopis nenadomesten; mora ga imeti. Saj vendar mora iti s tekom časa naprej, mora poznati politični in kulturni razvoj narodov, ako hoče veljati za modernega, izobraženega človeka. To pa doseže le na ta način, ako čita ta ali oni list, ki ga točno, dan za dnem obvešča o vseh važnih dogodljajih.
Važnost časopisja torej nihče ne more utajili. Seveda se dobe ljudje, ki skoro nič ne bero, toda ta velika napaka se maščuje nad njimi samimi s tem, da ostanejo nevedni in si v marsičem ne vedo svetovati. Kdor pa hoče imeti le nekoliko vpogleda v svet in se hoče malo zbrih-tati, mora brati časopis, ki ga dan za dnem obvešča o pomembnih dogodkih.
Toda mi proletarci, ki nam je prva živ-1 jenska naloga razredni boj, si hočemo ogledati zdaj še časopisje z ozirom na razredni boj. Ako "hočemo svoj razredni boj zmagoslavno doboje-vati, moramo skrbeti, da bo slehrni izmed nas prešinjen z živo zavestjo. In kakor smo že omenili. zbuja razredno zavest jako mogočno ravno ■soialistično časopisje. Socialdemokratično časopisje opozarja delavstvo na slehrni dogodek, kjer se posebno jasno pokaže razredni značaj naše ■družbe, da delavstvo spozna, kako nepremostno je nasprotstvo med proletariatom in kapitalizmom, med meščanstvom in delavstvom. Socialno-■demokratično časopisje vestno poroča o slehrnem atentatu na delavske pravice ter opozarja delavstvo, naj bo na straži. Socialnodemokratično časopisje je edini brezobziren in zvesti branitelj ljudskih pravic; to časopisje razkrinka slehrno sleparstvo meščanske družbe. To časopisje kaže ■delavstvu pot iz teme ter ga poučuje, kako se mora pripraviti za uspešni boj proti kapitalizmu.
Poleg socialnodemokratičnega časopisja imamo tudi ogromno število meščanskih listov, ki se imenujejo zdaj napredne, narodne, katoliške, krščansko socialne ali še s kakimi drugimi pridevki 'liberalne in klerikalne firme. Nekateri teh listov so delavstvu naravnost nasprotni in ti so delavskemu gibanju še najmanje nevarni, ker se ve slehrni delavec ravnati in jih torej ne bo naročal. Ali večina teh listov pa uganja hinavščino, da bi se prikupili delavstvu in buržvaziji. Včasi pišejo tako prijazno o delavstvu, da bi človek mislil, ti so za nas. Toda mahoma se vreme spremeni In tu začne grmeti zoper delavstvo; toda tudi zdaj še ne pokažejo prave barve in pripovedujejo, da sc samo proti socialni demokraciji, ki delavce hujska, zapeljuje v stavke itd. Zopet nekateri listi pa ne zinejo nikdar nič proti delavstvu ali tudi za delavstvo ne; to so pa tisti listi, ki pil nezavednem delavcu še bolj uspavajo razredno zavest, da se še manje zaveda.
Taki in tem podobni so ti meščanski listi liberalne in klerikalne barve. Zato pa se mora vsak delavec zavedati v dno duše, da meščanski listi silno škodujejo delavskemu razrednemu gibanju, ker to gibanje pretvarjajo in bi ga radi zatajili. Zatorej proč s takimi listi protidelavskih interesov! Vsakdo naj se naroči in naj dela samo za socialnodemokratično časopisje, ki vzbuja zavest in pospešuje razredni boj proletariata za osvobojenle od kapitalizma.
Odvisnost in svoboda.
Modrovanje naših nasprotnikov, črnih in belih, nam sili porogljiv smeh v oči in vliva pomilovanje v naša srca. Izvrševalci srednjeveške oporoke. Rimljani — ki imajo svojo domovinsko pravico v papeškem Rimu — pridigajo zoper nas, češ da oznanjamo popolno anarhijo in da hočemo porušiti vso človeško družbo; njeno državo, njeno fa-milijo in njeno lastnino, ter proglašajo vsak sklep v družabni verigi za »odvisnost po božji volji«. Z druge strani nas pa napadajo meščanski karakterji, kjer se sploh povzpneje od oštarijskega zabavljanja do resne kritike; kot sinovi meščanske družbe, njene blagovne produkcije in proste konkurence, povzdigujejo načelo svobode in očitajo socialistom, da vodijo človeško družbo v popolno sužnost.
Jasno je, da v vsaki človeški skupini, ki sloni na vzajemnem sodelovanju, posameznik ne vživa absolutne svobode. V vsaki človeški organizaciji je tako in ne more biti drugače! Absolutna svoboda, kakor jo zahtevajo anarhisti, ki so do skrajnosti izpeljali liberalno formulo, je mogoča le v izoliranem gospodarstvu, kjer poedinec proizvaja vse svoje potrebščine sam. Sedanji kapitalistični način pa spaja vse ljudi in po vsem svetu v or-ganično družbo: vsi so med seboj zvezani, drug od drugega odvisni. Vsa svoboda je le pena, le oblika, v kateri se pojavlja medsebojna odvisnost. Zakaj odvisnosti v meščanski drtlžbi ne opredeljuje predpis in ne postava, določa jo gospodarski zakon.
Verdnostni zakon, ki je osnovni steber Markovega nauka, se glasi: Vrednost blaga, ki se uveljavlja v izmenjavanju, je izraz v njem nakopičenega družabnega dela. Naši protivniki, zastopniki buržvazije, ki proizvaja in baranta in ki vidi v vsern gospodarstvu le sredstvo osebnega pridobivanja, vprašujejo le po ceni blaga; zanje je ekonomija nauk, ki proučuje cene blaga in Marxov vrednostni zakon je zanje le pravilo, kako nastajajo cene. V njem čitajo, da se blago izmenjava po množini dela, ki je v njem nakupičeno. Z zgovornimi besedami pobijajo Marxovo teorijo in pri tem donkišotstvu, jih prav nič ne ženira izrecna Marxova pripomba, da se blago dandanašnji ne izmenjava po svoji vrednosti in da vplivajo na njegove cene še druge iz vrednosti porojene oblike, kakor kapital in zemljiška renta.
Ampak vrednostni zakon, kakor ga je z ne-piesežno bistroumnostjo formuliral Marx, ni le osnovni zakon narodnega gospodarstva, temveč je tudi ključ za razumevanje vse človeške družbe in v tem je njegov glavni nauk za delavstvo, kateremu ne gre toliko za spoznanje barantavskih cen kakor za vpogled v bistvo in razvitek človeške družne.
Vsa sedanja produkcija je produkcija za trg; nihče s svojim gospodarskim delom ne vstvarja dobrine za domače potrebe in za domačo porabo, vsakdo proizvaja blago, ki ga prodaja. Ob tej blagovni produkciji dela vsak proizvajalec v svoji delavnici samostojno in po svoji volji in človeku, ki le površno opazuje, se zdi, da je vse človeško gospodarstvo razbito in razdrobljeno na ne-števiine atome, neodvisne druge od drugih. Medsebojna zvezanost in odvisnost se pokaže sto-prav pri izmenjavanju blaga: ljudje stopajo v stike in v tem hipu se razodene, da so vsi čolni ene celote, udje velikega gospodarskega organizma. In zakon, ki opredeljuje medsebojno izmenjavanje blaga, je vrednostni zakon. Ampak blago se ne izmenjava samo, izmenjavajo ga ljudje, ki so njegovi lastniki in ki ga po svoji volji kupujejo in prodajajo. Ce sta kup ali prodaja, ki ju človek sklene po svoji volji, opredeljena hkrati po vrednostnem zakonu, je v tem izraženo, da stoji vrednostni zakon nad človeško voljo in si jo upokora-va. Prosta volja ne odločuje, po kakšni ceni človek prodaja: vrednost je družabno določena reč, nezapisana postava in vrednostni zakon je »višja sila«, ki obrača človeka in vodi njegovo usodo. Delavec, ki je prisiljen prodajati svojo delovno moč kakor stradežnik na cesti, podjetnik, ki se more svojega blaga znebiti le z izgubo, občutita vso težo tega zakona. Kogar pa zadene milostni žarek nevidnega družabnega zakona, ga povzdigne do oblasti.
V svoji anarhistični svobodi je Robinzon svoje delo lahko1 nemoteno prilagajal lastnim potrebam in željam; kjerkoli pa žive in delajo ljudje v velikih skupinah, so drug od drugega odvisni in je njih svoboda omejena. Oblike te odvisnosti se menjajo s proizvajalnim načinoip. V fevdalnem srednjem veku je bil vsakdo odvisen: trdni osebni odnošaji, avtoriteta in vera, zvestoba in obramba so z vzajemnimi dolžnostmi spajali tlačana in viteza, kneza in vazala, grajščaka in kmeta, duhovnika in posvetnjaka. Nasprotno pa je v meščanski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo prost in samostojen: fevdalna organizacija je razbita, človeška družba kakor na atome razdrobljena, brez vezi in brez vidnih obročev. Ne veže jih človeška postava, ampak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor prirodna sila. Ravno zato je bilo v meščanski družbi treba odpraviti vse vezi in vse predpise, da gospodarski zakon sam in nemoteno ureja vse odnošaje. V tem je jedro meščanske svobode; nobena vnanja sila ne brani ljudem, da se v svojem dejanju in nehanju pokoravajo zgolj ukazu vrednostnega zakona, gospodarski nujnosti.
Socializem ne napravlja gospodarskih enot kot delov celote odvisne drugo od druge, zakaj odvisne so že sedaj. Ampak medsebojno odvisnost hoče preustrojiti iz nezavedne v zavedno, namesto slepega gospodarskega zakona, ki se uveljavlja kot skrivnostna višja sila, hoče postaviti umno in smotrno regulacijo družabne produkcije. Liberalne svobode, neomejene oblasti slepega gospodarskega zakona, bo konec tisti hip, ko proletarska ljudska masa, ki je zanjo liberalna svoboda neomejena svoboda stradanja, spozna ta zakon, ko odgrne skrivnostni njegov značaj in poruši njegovo uničujočo oblast z organizacijo delavskega človeštva.
Iz strahu pred polomom posega postarna meščanska družba po srednjeveških oblikah in okovih, ne da bi zavarovala delavstvo pred pogi-beljo modernega življenja; vedno bolj se otresa liberalizma, da upokori uporne množice. Brezuspešno nehanje! Njenim dejanjem velja naš brezobziren boj, njenim naukom naš zasmeh!
Sveta dolžnost.
Organizacija: čarobna beseda novega časa, najmočnejše orožje kulturnega napredka! Organizacija pomeni v današnjem času vse! Brez smo-trene organizacije ui mogoč noben napredek. Združenje vseh tistih, ki enako mislijo in hočejo doseči isti cilj, zlasti pa še združenje vseh stiskanih, je življenjske važnosti.
Kakor je stal človek v davnodavnih časih slaboten nasproti naravnim silam, prav tako je tudi brez moči, ako stoji sam v burni reki današnjega življenja. Tudi najmočnejši in najvztrajnejši človek se mora udati, ako stoji sam v boju življenja. Toda kakor si človek pomaga proti naravnim silam dandanes pred vsem s tehniko, tako mu je najkrepkejša opora — organizacija; z organizacijo si lahko uredi življenje.
Največjega pomena pa je organizacija za rešitev socialnega vprašanja. V njem je rešitev raznih nasprotstev našega gospodarskega življenja. Najhujši nezmisel sedanjega družabnega reda je ta, da mora devet desetin človeštva kljub trdemu delu živeti klavrno življenje, med tem ko ena desetina, ki zanjo dela teh devet desetin, vkljub svojemu brezdelju živi jako razkošno in si kupiči največja bogastva. Ali mora to tako biti? Ali ni to nezmisel? Ali nimamo pravice in dolžnosti, da se temu upiramo?
Cilj vseh tistih pa, ki nimamo ničesar razven svoje delavne moči in svojih zmožnosti, cilj vseh teh mora torej biti ta, da postanejo tudi oni deležni večjega deleža tega bogastva, delati pa morajo tudi na to, da imajo tudi dovolj časa za uživanje lepote tega sveta. Vsak delavec in uradnik mora imeti to stremljenje, ako hoče dvigniti svoje življenje iz današnje klavernosti. Razmere so dandanes take, da mora vsak obubožati, ako bodo prizadeti roke' križem držali. Današnjemu kapitalističnemu gospodarskemu razvoju morajo zastaviti pot nasprotno delujoče sile. In te nasprotno delujoče sile izvirajo edino le iz organizacije in pa iz pravične socialne postavodaje.
Delavska organizacija mora gledati in delati na to, da svojim članom skuša pripomoči do boljšega življenja. Prazno je upanje, da posameznik lahko popolnoma na svojo pest doseže izboljšanje. In čeprav se to morda tupatam kakemu izvoljencu posreči, kaj je s tem pomagano množici? Ako bi ne bilo ogromne množice revnih, bi ne moglo biti majhne množice bogatih.
Svojo samostojnost in moč si delavec lahko osvoji šele v bojni vrsti organizacije. Združena množica delavcev je vedno močnejša, kakor združena množica podjetnikov. Vsaka močna organizacija lahko uresniči zahteve svojih članov.
Tista vez pa, ki veže člane organizacij med sabo, je skupnost koristi vseh članov. Njih stremljenje je enako in sredstva za dosego tega cilja so enaka. Posameznfk se da voditi od skupne koristi in skupnost dela zanj. Čim močnejše je čuvstvo vzajemnosti, tem močnejši je vpliv organizacije. Odveč bi bilo razpravljati, zakaj je organizacija tem močnejša, čim več ima članov. To je tako jasno, kakor je dvakrat dve štiri. Kdor ne pristopi k svoji organizaciji, ta škoduje ne samo sebi, ampak škoduje tudi svojim tovarišem. Tak delavec najbrže priznava potrebo organizacije, a vkljub temu ne gre v organizacijo; on bi najrajši žel sadove tujega truda in napora. To je malo častno in tudi kratkovidno. Kajti koliko več bi se lahko doseglo, ako bi pomagali vsi tisti, ki stoje izven vrst organiziranih bojevnikov! Da, največkrat se prav vsled tega nič ne doseže, ker nočejo pomagati tisti, ki niso v organizaciji, bodisi iz strahu, bodisi iz sebičnosti. Zatoraj naj si vsak neorganiziran delavec temeljito zapomni besede:
Sveta dolžnost delavca je, da pristopi organizaciji!
Domače vesti.
Dve in polletna napredovanja za sluge. Železniško ministrstvo je po končanih razpravah s finančno upravo določilo, da s 1. januarjem 1914 napredujejo sluge drž. žel. iz ene plačilne stopnje v drugo vsaki dve leti in pol, ne pa kakor doslej, vsaka tri leta. S tem je vlada storila zopet majhen korak glede na zboljšanja, ki jih je zbornica dovolila že jeseni 1911. Zatrjuje se, da bo to stalo okoli 3:2 milijonov kron na leto, ki se jih krije od dovoljenih 15 milijonov kron.
Več o tem pišemo prihodnjič, ker nam je došla vest šele ob zaključku lista.
Preloženi nabori. Naša slavna vlada menda nima drugega dela, kakor da si izmišlja vedno nova bremena in nove neugodnosti za ljudstvo. Verodostojna poročila z Dunaja poročajo, da so letošnji nabori zopet preloženi, ker poslanska zbornica ni še rešila vladne predloge, ki zahteva 31.000 rekrutov več kakor doslej. Stroški za pomnoženi kontingent rekrutov so proračunjeni z enkratnim izdatkom 108 milijonov kron in potem z vsakoletnim izdatkom 41 milijonov kron! Če bo sprejeta nova brambna predloga, tedaj bo štela avstrijsko-ogrska armadh v miru 600.000 mož, največ od vseh evropskih držav!! Avstrijskemu prebivalstvu se godi tako dobro, da bo z lehkoto preneslo to novo obremenitev, saj ni pri nas ne brezposelnosti, ne gospodarske krize. Preložitev naborov je kršitev zakona, zakaj § 17. novega brambnega zakona določa jasno: »Glavni nabori ntoiajo biti vsako leto v času od 1. marca do
30.	aprila.« Ali kaj se meni naša vlada za zakone, pozna jih le takrat, in le takrat zahteva strogo izpolnitev, kadar jih mora izpolnjevati ljudstvo. Ustava, pravica itd. so v Avstriji le prazne besede.
Inozemstvo.
Razredna justica. Roza Luksembur-g o v a , znana sodružica in agitatorica za socialistično gibanje, je bila pretečeni teden v Franko-brodu obsojena na eno leto zapora. Državni pravdnik je zahteval, naj zapro Luksemburgovo takoj, da ne bo zbežala. Sodišče pa je odklonilo to zahtevo. Obsojena je bila zaradi ščuvanja k nepokorščini proti državnim oblastnijam. Na dveh shodih, 25. in 26. decembra 1913 v Fechenheimu in Bockenheimu v okolici Frankobroda, je dejala Luksemburgova:	»Ce bi zahtevali od nas, da
dvignemo morilno orožje proti našim francoskim ali drugim bratom v tujini, tedaj bomo zaklicali: Tega ne storimo!« Zaradi teh besed jej je prisodilo sodišče tako visoko kazen! Obsodba je tem krutejša, ker je obsojena Luksemburgova vsled podle denunciacije. Vredno je, da izvedo naši či-tatelji natančno, kako da je prišlo do grde, ostudne ovadbe.
Denunciant je Ernest Henrici in urejuje list »Frankfurter Warte«. V decembru 1910 je priredilo društvo »Svobodnih dijakov« v Lipskem vrsto predavanj, na katera je povabilo odlične politike vseh strank, da pojasne svetovno nazira-njc svojih strank. Poleg konservativnih in liberalnih politikov je govoril tudi sodrug Eduard Bernstein o svetovnem naziranju socialne demokracije. Bernstein je govoril povsem stvarno in dobil ob koncu predavanja zahvalo dijaka, ki je predsedoval, prav tako kakor so jo dobili govorniki drugih strank. Po Bernsteinovem predavanju je bila debata in v tej debati je vstal Henrici in rjovel: Slava Njegovemu Veličanstvu cesarju! S tem klicem je hotel ta čedni gospod izzivati, ali posrečilo se mu ni. Predsednik je pozval Henricija, naj zapusti zborovanje, drugega žalega mu ni nihče storil. Na to je pa denuitciral Henrici predsednika onega zborovanja pri rektorju lipske univerze, ki pa je kratkomalo zavrnil denuncianta. Henrici pa ni miroval. Denunciral je sedaj rektorja pri sašketn naučnem ministrstvu. Naučni minister tudi ni storil onih korakov, ki jih je pričakoval Henrici, temveč je prav rahlo namignil, naj dijaška društva ne prirejajo predavanj, na katerih govore socialni demokratje. Vse časopisje, tudi meščansko, je takrat ostro napadalo denuncianta.
Ali Henrici, kateremu so tuji vsi pojmi o poštenju in časti, je moral zadostiti svoji podli duši. Ko je potem lansko leto predavala Roza Luksemburgova, je prihajal na njena predavanja tudi Henrici. Seveda ni upal na teh predavanjih rjoveti svoj »Slava cesarju«, ker je pač vedel, da delavci niso tako potrpežljivi in prizanesljivi kakor dijaki. Storil je pa nekaj drugega. Prikradel se je na shode in stenografiral vsako besedo Luksein-burgove, da bi jej zvil vrv iz te ali one besede. Medtem ko niso našli ne policijski komisar, ki je bil uradno na onih shodih, ne poročevalci meščanskih listov, ki so bili zaslišani, prav nič državi nevarnega v izvajanjih Luksemburgove, je zvil Henrici iz njenih besed »veleizdajstvo« in zahteval v svojem listu, da naj nastopi državni pravdnik proti Luksemburgovi. Uradno je dognano, da je le podlo denunciantstvo Henricija, spravilo Luksemburgovo pred sodišče. Henrici je denunciant, ki nima izlepa primere.
Atentat v škofijski pisarni v Debrecinu. V uradih grško-katoliške škofije v Debrecinu na Ogrskem, ki je v drugem nadstropju trgovske in obrtne zbornice, se je primerila v ponedeljek dopoldne strahotna eksplozija. Škofov namestnik Jaczkovics in njegov tajnik Slepkowsky sta raztrgana na kose. V sosedni sobi je bil škof, kateremu se pa ni nič zgodilo. V bolj oddaljeni sobi je bil škofijski odvetnik Csatth, ki je dobil smrtno nevarne poškodbe. Škofov sluga in njegova žena, ki sta bila precej daleč od sobe, kjer se je primerila eksplozija, sta mrtva. Vse stene pisarniških prostorov so se porušile in vsa hiša se je ob eksploziji močno potresla. Ljudje, ki stanujejo v hiši, so ob eksploziji prestrašeni bežali. Na sodnijskem poslopju, ki je v sosedni ulici, so se zdrobile vse šipe. Eksplozija je ubila štiri osebe, mnogo je pa težko ranjenih. Ko je izvedela hči škofovega namestnika, da je eksplozija ubila njenega očeta, je zblaznela. Eksplozija je posledica zlobnega atentata. V ponedeljek dopoldne je prišla iz Cer-novic poštna pošiljatev in ko je škofov namestnik odpiral zavitek, se je primerila eksplozija. V zavitku je bil ekrazit. Škof Miklossy je dobil pred atentatom vse polno grozilnih pisem, ker je bil' imenovan za škofa v novoustanovljeni škofiji Haj-duborog.
Socialni pregled.
Mednarodne strokovne konference. Letos bo na Dunaju, kakor je znano, mednarodni socialistični kongres. Otvorjen bo 25. avgusta. To priliko
porabijo tudi razne strokovne organizacije, da pri-rede mednarodne konference. Doslej so jih sklicali lesni delavci za 20. avgusta, stavbinski delavci za 25. avgusta, tovarniški delavci, katerim pripadajo v Avstriji delavci kemičnih tovarn, za 27. avgusta, steklarski delavci pa za 30. avgusta.
Zavarovanje brezposelnih na Danskem. Državni nadzornik za zadeve brezposelnosti na Danskem je pravkar izdal poročilo za leto 1912/1913. Po njem je bilo dne 31. marca leta 1912. v deželi 53 uradno priznanih blagajn za brezposelne z 11.187 člani. Leto dni pozneje je znašalo število blagajn 55, število članov pa 120.289, med temi 12.852 ženskih. Letni dohodki vseh blagajn so znašali 2,692.431 kron; od tega je bilo 822.535 K državnega in 374.114 K občinskih prispevkov. Od vsakih 100 K dohodkov odpada 52-4 K na članarino, 32'7 K na državne, 14 9 K pa na občinske prispevke. Izdatki so znašali 1,888.786 K; od tega je šlo za dnevne podpore 1,551.431 K, za potovalne podpore 40.112 kron, za božične podore 33.211 K, za preselitvene stroške 21.171 K, za podpore z orodjem itd. 2541 kron, za upravne in druge stroške 240.410 kron. Upravni stroški so znašali 9 odstotkov vseh dohodkov. Premoženje blagajn se je zvišalo za 15881 K na 2,382.411 K. Zakon o podporah za brezposelne je bil uveljavljen 1. avgusta 1907. Takrat so strokovne organizacije prilagodile svoje podporne blagajne zakonu in so oddale vanje 399.156 K. V petletni dobi so člani vplačali 6,197.097 K, država je prispevala 3,000.987 K, občine pa 1,360.860 K. Dohodki iz obresti itd. so znašali 203.340 K. Skupno je bilo dohodkov 11,161.440 K. Izdatki so znašali za podpore 7,888.812 K, za upravo pa 972.255 K. Zakonito podpiranje brezposelnih na Danskem je zgrajeno na načelni podlagi gentskega sistema. Uspeh je naravnost sijajen, če se upošteva, da so v preteku petih let že vsi strokovni delavci zavarovani proti brezposelnosti. To je na Danskem mogoče. V Avstriji država še do danes ni mogla rešiti tega važnega problema. Tukaj na Kranjskem pa zabavljajo občinski Nemci in deželnozbor-ski klerikalci čez gentski sistem, češ da zavaja delavce v stavko!
Mednarodno delavsko varstvo. Socialno demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru so svojčas vložili interpelacijo o državni pogodbi, ki je bila sklenjena na mednarodni konferenci za delavsko varstvo v Berlinu; na podlagi te pogodbe naj bi posamezne države uredile zakonitim potom vprašanje nočnega dela za mladostne delavce in deseturnega delovnika za ženske. Pod vplivom nemške, avstrijske in belgijske vlade se je ta pogodba znatno poslabšala. Socialni demokratje so ostro kritizirali postopanje avstrijskih vladnih zastopnikov na bernski konferenci; toda trgovinski minister še do danes ni odgovoril na interpelacijo, državnozborska večina pa je ostala hladna, kakor da se vsa stvar ne tiče avstrijskega parlamenta.
Nemški državni zbor pa se vendar znatno razlikuje od avstrijskega. Tudi tam sedi sicer kapitalistična večina. Ali ako se razlikuje mišljenje nemških kapitalistov od onega avstrijskih izkoriščevalcev, se sodi po tem, da je nemški državni zbor soglasno protestiral proti sklepom bernske konference in zahteval od nemških vlad, naj nastopijo v jeseni, ko se snide v Bernu zopet mednarodna diplomatska konferenca, za obsežno zboljšanje teh sklepov.
Na razpravi o državnem proračunu je vložit bivši državni tajnik Posadowsky sledeči predlog:
»Združene vlade naj na mednarodni konferenci vlad, ki bo zborovala v jeseni 1914. v Bernu, da definitivno sklene mednarodne pogodbe o varstvu mladostnih delavcev ter delavk, vplivajo na to, da se razširi varstvena doba za mladostne do 18. leta; nočno delo za mladostne naj se prepove do 18. leta, ne glede na to, kakšne vrste in kako velik je obrat. Izjemne določbe, ki jih obsega dosedanji načrt mednarodne pogodbe za steklarsko industrijo, za fužine in valjarne, naj se odstranijo. Za delavke in za mladostne naj se določi deseturni delovnik kot maksimalni delovni čas; stremi naj se po dogovorih, s katerim sc s primernimi prehodnimi roki doseže nadaljnje znižanje delovnega časa. Te pogodnosti naj pridejo v prid vsem delavkam in mladostnim delavcem brez obzira na velikost in vrsto obrata. Izjeme za preko-
Štev. 5.
.ŽELEZNIČAR-
račenje delovnega časa pa naj se bolj omeje, kakor je bilo nameravano v članku 3. in 4. načrta pogodbe.«
Ta predlog sta podpisala posl. Mumm, član gospodarske zveze, in soc. demokrat Jaeckel, ter je bil nato soglasno sprejet. Posameznosti predloga se popolnoma vjemajo s kritik« socialno demokratičnih poslancev v avstrijskem državnem zboru. Nemški parlament se zgane, kadar gre za taka vprašanja, v avstrijskem pa meščanske stranke za-spe, če nanese beseda na tako reč.
Gospodarski pregled.
Agrarna predrznost. V Zateču so imeli v nedeljo 18. m. m. velik »kmetiški dan«, kjer je prodajal svojo zeleno modrost slavni vitez Hohen-blum. Napovedal je najostrejši boj socialni demokraciji in vsem tistim, ki bi radi ljudstvu priborili nekoliko cenejša živila. Povedal je, da bodo agrarni poslanci v državnem zboru — slovenski klerikalci najbrže ne bodo ostali za pečjo pri tej akciji — vse sile napeli, da se uvozna carina na žito ne bo znižala, da ne bo prišlo niti eno živinče iz balkanskih držav v Avstrijo in da niti en kilogram srbskega mesa ne pride čez črnožolto mejo. Ti kmetje, seveda sami veleposestniki, so tudi konstatirali, da vlada na Avstrijskem samo namišljena draginja — jajca so pa po 14 vinarjev!
in da so draginjo vtepli ljudstvu v glavo le sodami demokratje. Dalje so na tein shodu povedali tudi, da ljudstvo še nikdar, ni toliko izdalo za Itik-sus kakor sedaj. Tako govore rejeni agrarci o ljudstvu! Draginje ni, ljudstvo ima polno denarja za nepotrebne reči in pijančuje, da je groza. In vse to v času, ko vlada ravno pri nas brezposelnost brez primere.
Raznoterosti.
Okusne klobase. Pred porotnim sodiščem v Berlinu je stal te dni izdelovalec klobas Neupert. Prodajal je klobase gostilničarjem, trgovcem in mesarjem po tako nizkih cenah, da so ljudje končno pričeli dvomiti, če so klobase res iz dobrega mesa. Ljudje so se obrnili do policije. Ko je prišel policijski zdravnik v Neupertovo delavnico, ki je bila vsa nesnažna in nastanjena v bivši kleti za premog, je bilo prvo kar je zapazil, dva zaklana in iz kože dejana — psa! Na umazanem stolu so bila sesekljana mačja in pasja jetra, namenjena za jetrne klobase. V kotu je pa ležalo vse polno pasjih in mačjih kož, dokaz, kako pristne so Neu-pertove klobase. Kljub temu, da je videl zdravnik vse to, je Neupert vse tajil, da bi delal klobase iz mačjega in pasjega mesa. Obsojen je bil na dva meseca zapora in na 120 K globe.
Le vkup, le vkup, maše po dolarji! Sodrug iz Amerike piše: Joliet, 28. deembra 1913. Tukajšnji župnik Žane Kranjc je oznanil 21. decembra: »Kdor bi se rad udeležil polnočnice na sveti večer, mi mora darovati v zaprti kuverti en dolar. Kdor ne misli darovati natančno te svote, naj raje ne pride. Kdor namerava darovati manj kakor en dolar, naj pride prihodnji dan ob 10. dopoldne, a ne brez denarja. Ko pride v cerkev, mora plačati 10 centov in ko pride cerkovnik s pušico, mora dati najmanj 5 centov.« Slovenski farji so res povsod enaki. Prva in edina skrb jim je, da temeljito oskubijo svoje ovčice.
Rockefellerjevi davki. »Kralj petroleja« John D. Rockefeller živi večjidel v Clevelandu ob oliij-skem jezeru, kjer ima krasno posest. Davčni uradi v državi Ohio (izgov. Ohajo) so mu predpisali 60 milijonov kron davka in sicer na podlagi premoženja, ki ga cenijo na 4350 milijonov kron. Rockefeller je ugovarjal, tla nima svojega premoženja v Ohio, ampak v Novem Jorku, da mu torej v Clevelandu ne morejo predpisati davka od vsega premoženja. S tem ugovorom pa je propadel. Zdaj pa izkuša, da bi pridobil časa. Pisal je davčnim komisarjem v Cleveland, da potrebuje nekoliko mesecev, da dožetie svoje pravo premoženje. »Kalku-lirati moram šele sam, piše najbogatejši mož sveta, koliko sem vreden. Ne ljubi se mi sprejeti Vaše cenitve.« Po Ameriki stavijo zaradi vsake neumnosti. in zdaj stavijo, da se posreči Rockefellerju dokaz, da je uboga para.
Nevarni polet. Iz Novega Jorka poročajo: Pred kratkim je mladi letalec Niles hotel obračati z letalom v zraku kozolce. Dvignil se je 3000 čevljev visoko. Vse je bilo dotlej dobro in letalo je stalo že navpično v zraku. V tem trenotku pa je prenehala delovati dovodna cev za plin, ki goni motor. Letalo je bilo torej brez moči in je drvelo proti zemlji. Niles se je sicer trudil na vse načine, da bi dobil zopet nadvlado nd motorjem, ali vse zaman. Vsi gledalci so se poskrili v barake, ker vsakdo je pričakoval strašno eksplozijo, če trešči aparat na tla. Ko pa je bilo letalo le še 200 čevljev nad zemljo, se je naenkrat dvignilo, motor je zopet ropotal, zadnjo sekundo je Niles še obvladal stroj. Stroj je plul pa v zraku tako, da je bil obrnjen z zgorenjim delom proti zemlji in Niles je imel obrnjeno glavo nizdol. Letalo je bilo tako blizu zemlje, da so videli gledalci jermen, s katerim se je bil letalec pričvrstil na stroj. Niles je pomirjevalno mahal z roko gledalcem. Počasi je spravil letalo v normalno lego in priplul na zemljo.
Blaznost, posledica pijančevanja. Iz Češke Lipe poročajo: V soboto 14. t. m. je naenkrat zblaznel 381etni davčni asistent Josip Kockstein, ker je bil strastno vdan pijači. Ko je prišel domov, je ustrelil dvakrat na svojo 501etno mater. Kljub temu, da je dobila mati dve nevarni rani v ramo in pljuča, je zbežala na policijsko stražnico, odkjer so jo prenesli v bolnišnico. Nato je šla policija na stanovanje, ki je bilo pa zaklenjeno. Kockstein je grozil policiji, da bo streljal in da naj raje prime tatove, ki so v podstrešju. Nato je prišla požarna bramba. Gasilci so razbili okno in z vodo poškropili zblaznelega. Obenem so pa policaji in orožniki vdrli v stanovanje in prijeli blazneža. Oblekli so mu prisilni jopič in ga odvedli. SOletni oče Kocksteinov je pa ves čas ležal v' postelji in bil priča groznim prizorom. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico.
Praktični Švicarji. Švicarsko prebivalstvo ima prav mnogo praktičnega duha. To pokazuje zlasti s tem, da uporablja stavbe, ki se jih noče ljudstvo več posluževati, v namene, kateremu so bile namenjene prvotno, za prireditve, za katere ima današnja generacija več zmisla in večje potrebe. Naj navedemo nekaj primerov:
Lansko leto so podrli v Curihu kapelo sv. Ane ob Kolodvorski cesti. Na njenem mestu so pa zgradili ti brezverski socialni demokratje stavbo, ki je veljala več milijonov: Hišo konsumiiega društva, takozvani St. Annahof, ki je centralno skladišče švicarskih konsumnih društev. Kjer so lansko leto še molili verniki in prejemali zakramente, prav na tistem mestu vrvi dan na dan množica sodrugov in sodružic, da nakupuje življenske potrebščine v lastnem domu.
Samo nekaj minut od ponosne stavbe švicarskih sodrugov je oddaljena takozvana »NVasser-kirche«, v kateri je svoje dni pridigoval reformator Ulrik Zwingli in drugi znameniti propovedniki. Cu-riška mestna uprava je pa izpremenila cerkev v krasno biblioteko in le še visoka, obokana okna in Zvvinglijev spomenih na južni strani cerkve spominjajo na prvotni namen stavbe. Danes pa prihaja v bivšo cerkev na tisoče ljudi z edino mislijo, da si izpopolnijo svoje znanje.
V Curihu so podrli še neko drugo manjšo cerkev in postavili tja gimnazijo za dekleta. Na »Pre-digerplatzu« pa prav sedaj prezidavajo cerkev za centralno knjižnico, ki jo postavita skupno mesto in kanton Curih.
V Bazileji, v Zenovi in po drugih krajih so prezidali vse polno cerkev v muzeje. Vsakdo, ki obišče na primer prirodoslovno zgodovinski muzej na »BarfiiBerplatzu« v Bazileji, strmi, da se cerkev tako krasno prilagodi izpremembi v muzej.
Cerkve po Švici pa služijo tudi zgolj ljudskim priredbam. Uporabljajo se za shode, koncerte, demonstracijska zborovanja, slavnostne priredbe itd. Delavska pevska društva prirejajo prav pogosto svoje velike koncerte v cerkvah in sicer zato, ker imajo cerkve boljšo akustiko kakor gostilniški prostori in ker deluje okolica v cerkvi bolj svečano na poslušalca in ga napravlja mnogo bolj dovzetnega za proizvajanje. Končno pa tudi zato, ker je prireditev po cerkvah cenejša in ker odpade za poslušalce izdatek za pijačo. V Chaux-de-Fonds in po drugih krajih imajo švicarski sodrugi celo majske slavnosti po cerkvah. Curiški sodrugi v šestem okraju so n. pr. še pred kratkim imeli v cerkvi spominsko slavnost za Bebla.
Iz organizacije.
Vsem funkcionarjem krajevnih skupin in vplačevalnic! Že ponovno smo opazili da so sodrugi v mnogih krajih mnenja, da je povodom dvajsetletnice naše organizacije izdane društvene znake smatrati kot jubilejske znake. To mnenje pa je zmota. Znake je smatrati trajnim društvenim znakom, ki jih lahko vsak naš član s ponosom nosi.
Razventega so ti znaki, kakor ste se že sami prepričali, lep simbol ter se po obliki in izrazu ugodno razlikujejo od drugih navadnih znakov. S ponosom lahko vsak železničar nosi tak simbol pripadnosti organizacije, ki je v boju že pre-skušena. Moško in častno je, tudi na zunaj kazati se kot to, kar je v resnici.
Društven znak služi na potovanjih, shodih in drugih strankinih prireditvah sodrugom kot znak, da se medsebojno spoznajo, in s katerim se dokumentira pripadnost veliki družini. Naravnost dolžnost je, da ima vsak organiziran železničar ta znak, s katerim bo gotovo imel veselje in da ga nosi pri vsaki primerni priliki.
Društveni znaki so izdelani v nemškem in poljskem jeziku v obliki kravatnih igel, zaponk in rnanšetnih gumbov, da se jih lahko nosi tudi v gumbnicah. Skupine jih lahko naročajo pri centrali za 1 krono komad. Člani pa lahko dobivajo znake pri zaupnikih skupine.
Obenem prosimo, da se za znake prejeti denar čimprej vpošlje centrali.
Upravništvo.
Poročila o shodih.
Split. Dne 30. januarja t. 1. se je vršil občni zbor z običajnim dnevnim redom. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Novak Ivan, predsednik, Barič Doimo, podpredsednik, L i s i č i č Josip, blagajnik, G r i g i 11 o Nikola, podblagajnik, P n i -z i n a Anton, zapisnikar, Cernil Oskar, namestnik, Candutti Feliks, nadzornik, Siriš-k j e v i č Anton, M a n o 1 a Anton, odbornika.
Dopise za skupino Split naj se pošilja na naslov: Anton Puizina, Split, Lučac. Zvizdina ul. broj 4.
Celje. Krajevna skupina spl. pravovarstve-nega društva za Avstrijo je imela dne 3. februarja t. 1. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Josip Marn, predsednik; Ivan Ribič, podpredsednik: Karol Vidic, blagajnik; Josip Gorjanc, blagajnikov namestnik; Josip Kos, zapisnikar; Anton Mlinar, Filip Pečovnik, kontrolorja; Anton Eichtinger, knjižničar; Martin G u m sej, Anton B r e m e c , Anton B r e ž n i k , Mihael P a v e n , odbonriki. Podblagajnik za progo Celje-Spodnji Dravograd: Franc List, nadsprevodnik v Velenju; za progo Po-nikva-Štore:	Franc Čretnik, čuvaj, Gro-
belno; zaupnik: Franc Žnidaršič, prožni ob-liodnik v Ponikvi.
Dopise za skupino Celje je nasloviti na naslov: Josip Marn, Celje, Šilerjeva ulica 3, v denarnih zadevah pa na naslov: Karol Vidic, Celje, Bismarckplatz L
Trst V. Dne 17. februarja 1914 se je vršil redni občni zbor tukajšnje krajevne skupine V. z običajnim dnevnim redom.
V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: S c h m a 1 s t i e g Žiga, predsednik; Rupnik Anton, K lose Gvidon, podpredsednika; Glicha Emil, Mastnak Friderik, zapisnikarja; Zupančič Mat., blagajnik; Pospišil Leopold, Fi-s c h e r Josip, podblagajnika; F o i 11 Ivan, C a p r a Milan, kontrolorja; Hruška Vaclav, Biir Josip, H a m m e r I Ivan, Rosen vvirth Anton, Stefan č i č France, odborniki.
NAZNANILA SHODOV.
Rajhenburg. v nedeljo, dne L marca t. 1. ob pol 4. popoldne občni zbor vplačevalnice v gostilni g. Hinka Likarja na Blanci.
Ljubljana, v pondeljek, dne 2. marca t. I. shod premikalnega osobja.
Borovnica, v sredo, dne 4. marca t. 1. železničarski sliod.
Rudolfovo, v četrtek; dne 5. marca t. 1. železničarski shod.
Ljubljana, v soboto, dne 7 marca t. 1. ob 1. uri popoldne konferenca lampistov južne železnice.
Ljubljana, v nedeljo, dne 8. marca 1914 ob
10.	uri predpoldne konferenca prožnih obhodnikov in vravnavalcev.
Opčina, v torek, dne 10. marca t. 1.
Trst (skupina I. in III.) v sredo, dne 11. marca t. 1. shod z dnevnim realom: poklicno zadružna zavarovalnica zoper nezgode.
Kranjska gora, v nedeljo, dne 15. marca t. 1. ob 3. uri popoldne ustanovni občni zbor vplačc-valnice.
Jesenice, v nedeljo, dne 15. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni pri »mesarji« redni občni zbor skupine z običajnim dnevnim redom.
Zadružništvo.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od 1. julija Mesečni Razpečan Zadružna doba 1913/14 Julij K 261.590-35 Avgust
1913 do 30. junija 1914. račun, o b 1 a g o. .
1912-1913 117.755-85 122.047-42 142.382-06 201.921-76 210.598-68 213.325-53 201.433 93
stopnjevanje. 143.S34-50
280.064-71	122.047-42	158 017 29
September	„ 295.66565	142.382-06	153.283-59
Oktober	„	351.259 35	201.921-76	149.337-59
November	„	345033-23	210.598-68	134.434-55
December	„	410.881-75	213.32553	197.556-22
Januar	„	384.812-27	201.433 93	183.378-34
2,329.307-31	1,209.465-23	1119.84208
Člansko gibanje.
Vpisanih udov do 31. januarja 1914 .... 10076
„	„	„ 30. junija 1913 .................... 8055
Stopnjevanje v 7 mesecih . . • 2021
Hranilni oddelek.
K
494.145-37
310.966-58
Stanje vlog do 31. januarja 1914 .
„	„	„	30. junija 1913. .
Stopnjevanje v 7 mesecih .	.	K	183.178'79
Od 1. julija do 31. januarja 1914 razdelilo se je v slučajih bolezni ter vdovam in
sirotam..........................................K	9083 82
Od 1. julija do 31. januarja 1914 se je
izdalo dividend..................................K	34.990-89
Izkupiček skladišča oblek
(obsežen že v razgledu blaga od 1. julija 1913 do
31.	januarja 1914).
Oddelek konfekcija..........................K	104.493-39
*	„	manufaktura ......	„	82.618-05
„ obuvala ...	.	.	.	.	„	54.141-97
„	pokrivala.........................„	21.67597
Skupno	.	.	K	262.929-38
Trst, dne 31. januarja 1914.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gorica II. Radi potrebne predelave prihodnjič.
Vsem dopisnikom. Zaključek uredništva je štiri dni pred izidom vsake številke. Dopisnike prosimo, da nam pravočasno pošljejo svoje dopise, ker sicer jih moramo vselej zapostaviti za prihodnjo številko. Želeli bi nekoliko več dopisov.
Železničarji!
Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine liste: „Železničar“ in „Zarja“.
VSEBINA ŠTEV. 4. Z DNE 15. FEBRUARJA 1914.
Članki: Taylorjeva metoda. Obzor. Finančni škandal južne železnice. Z južne železnice. Kdo izmed poduradnikov ima pravico do zenačenja ostrin? Strokovna internacionala.
Listek: Mark Twain: Zakaj sem zapustil politično službo. (Konec.)
Dopisi: Jesenice. Opčina. Sežana. Verd.
Domače vesti: Srbske dobave tračnic. Spomenik Schuhmeierju.
Inozemstvo: Amerika. Kitajska. Rusija. Grška.
Socialni pregled: Kapitalizem in cerkev.
Tehnični pregled: Brezžični brzojav v žepu.
Gospodarski pregled: Nove določbe pri zakonu glede osebno dohodninskega davka. Za 25 odstotkov je življenje v Budimpešti ceneje.
Raznoterosti. Najnenavadnejša knjižnica sveta. Zlat sukanec. Varnost proti ognju na velikih oceanskih parnikih. Velikansko tehnično delo. Po zraku čez ocean. Koliko znosijo ljudje vsako leto v Lurd. Past za bolhe.
Poročila o shodih: Pragersko. Kanal. Spodnja Šiška.
ki izhaja vsako sredo in soboto in stane naročnina:
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
Tiska Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Pozor, sodrugi!
Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči strankino glasilo
„Z AR JA“
ki izhaja vsako sredo in soboto in stane naročnina
celoletna ................K 10*40
polletna  ......................5*20
četrtletna................„ 2-60
mesečna........................ —-90
za inozemstvo celoletno .	„ 14.—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 10 vin. v administraciji in tobakarnah.
Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na »ZARJO«.
Naročnina se pošilja pod naslovom: Uprav-ništvo »Zarje« v Ljubljani.
Kavarna „Unione“
£
40 letni uspeh, kigapotr*iena
tisoče priznanj.
\9 Želodčna
tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je I odvajalna. I stekleničica velja 20 vin.
Naročila spre-	Pippnli Ljubljana
ikarna	r	-----------
jema lekarna
^ TRST JL
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca. Napitnina je odpravljena.
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
V
Žepni
koledar
za delavce sploh in za prometne uslužbence
za navadno leto 1914.
Ta žepni koledar je jako primeren za vsakdanjo rabo. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in strošrti. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Mno-žilna razpredelnica. — Stare in nove mere — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif.
- Avgust Bebel (slika). — Obrtna nadzorni-štva v južnih avstrijskih deželah. — Avstrijske strokovne organizacije v letu 1912. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Produkcija v avstrijskih premogovnikih. — Letni prejemki železničarjev. — Organizacija železničarjev. — Največja lokomotiva. — Koliko časa rabi brzojavka, da obkroži zemljo. — Naše orožje. — Nezgodna statistika avstrijskih železničarjev za ieto I9ll. — Bogastvo. — Naj-višie železnice na svetu. — Balkanske železnice. — Opuščene železnice. — Drobiž. — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. — Cena posameznim izvodom l K, po pošti 10 vinarjev. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški Dobival se bo pri upravi „Zarje“ v Ljubljani in po zaupnikih na deželi.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozina & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša).	-----
(Varstvena znamka.)
Cene	za	moške K 14-—,	17-—,	20 —.
„	„	ženske	„ 12—,	15-—,	18—.
„	.	dečke	36/39 K 10 -	12 - .
„	„	otroke	žt. 22 25 26-28	29 31	32-35
K 5-- , 6-, 7-, 8—. (3-ara-n.tira,na, IcaJsoTrost Cenejše’vrste od K 1’50 naprej.
Koder prebivajo Slovenci, povsod je razširjen
Slov. Ilustr. Tednik1
Vsakdo ga rad čita.
Naročite si ga in pridobivajte mu novih naročnikov.	::