žt. 199 Mirtama« n Izhaja, izvzemši pondcl(ck, vsak dan zjutraj. Asišk^a št. 20. L nadstropje. Dopisi naj s« pismi se ne sprejemajo, rokopisi se ne Dr. Janko Vovk. Lastnik tiskarna Edinos* znaša za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50 Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Tele Jezikovno upraJanje In tujski promet V svoji petkovi številki je prinesel «Pij> colo» daljši članek, posvečen tujcem, ki obiskujejo naše kraje. Raduje se, da je došlo letos k nam toliko tujcev-letoviscar-jev, ker tujski promet je — povsem pravilno rečeno — v veliko materijalno in moralno korist za deželo. Žali ga pa, da ti tujci ne računajo z narodno občutljivostjo italijanskega prebivalstva in da prezirajo dejstvo, da Julijska Krajina ni nikakadvo-iorična dežela! Pred vojno da je bilo še razumljivo, če se je Nemec skušal sporazumeti z domačini v nemškem jeziku, ker ■e bii ta oficijelni državni jezik. Danes pa odpada ta razlog. Priznava sicer, da je tudi turistov, ki poznajo italijanski jezik in se ga *udi poslužujejo tu ne le iz prakticn^ razlogov, marveč tudi iz spoštovanja do tistih, katerih gostoljubje uživajo. So pa drugi, ki tudi poznajo italijanski jezik, a vendar povprašujejo — v tramvaju, po gostilnah in hotelih, v javnih uradih — v nemškem jeziku, kakor da bi bilo — pripominja cPiccolo* — najnaravnejša in najbolj logična stvar na svetu. Ta način postopanja da povzroča najsmešnejša nesporazumlje-nja. Kaj bi se rekio — vprašuje «Piccolo» —, če bi Italijan, došel na Dunaj ali v Prago, nagovoril prvega pasanta v svojem materinskem jeziku? Če pozna deželni jezik, mu ne prihaja niti na misel, da bi rabil svoj jezik. Tako da ne zahteva le načelo umestnosti, ampak tudi vljudnosti. Potem pa daj a «Picco!o» pod nos tistim Italijanom, ki da se — posebno v zdraviliščih — ne zavedajo, do katere meje more in sme segati gostoljubje napram tujcem, ne da bi bilo žaljeno narodno dostojanstvo. Tako da se v nekaterih kopališčih in zdraviliščih širi jezik, ki ni italijanski. Je hotelirjev, ki tudi italijanske goste nagovarjajo v nemškem jeziku, kakor da je božja previdnost ustvarila tunstiko izključno le Iz tujcev. Ravno Julijska Krajina mora — zaključuje «Piccolo» svoj članek — ljubosumno čuvati svoj narodni značaj. Naj nam dovoli «Piccolo» nekoliko vprašanj! Ali ne obstoji v Italiji neko društvo z imenom «Dante AIighieri» — z bogatimi materijalnimi sredstvi in pod pokroviteljstvom visokih oficijelnih krogov —, ki ima izrecna nalogo, da ščiti narodne in molilne interese soplemenjakov v inozemstvu širom sveta?! Ali ne mrgoli n. pr. v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu Italijanov, ki prihajajo tja tudi le začasno, po svojih opravilih in v svojo korist?! Podčrtujemo «zaČasno», ker to ^začasnost* «Piccolo» posebno naglasa v svojih ukorih na naslov tujcev, ki prihajajo v našo deželo. Ali more tržaški list zanikati dejstvo, da se je tudi od italijanskih strani že opetovano priznavalo, da se morejo Italijani v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani svobodno gibati in rabiti svoj jezik na javnih ulicah in v javnih lokalih, ne da bi se jim pripetilo kaj neprijetnega, ne da bi bilo niti najmanje reakcije od strani domačega prebivalstva?! Naj omenimo tudi dogodek, ki se ie lansko poletje dogodil v nemškem Mo-nakovem in o katerem nam je pripovedoval neki naš duhovnik. Ko se je ta-— po svojih poslih — nahaja! v prostorih nekega bančnega zavoda, je prišel notri neki Italijan, ia bi mu zamenjali denar. Svojo željo je izrazil v italijanskem jeziku, čeprav je moral vedeti, da tega jezika ne razume tam živ krst. Kljub temu pa, da so mu dajali s kretnjami razumeti, da ga ne razumejo, je vztrajno govoril dalje v italijanskem jeziku. Prizor je postajal neprijeten. Zato mu je naš človek, vešč italijanščini in nemščini, napravil konec. Nočemo posnemati cPiccola* in grajati Italijane radi takega postopanja. Toliko pa %e moramo reči «Piccolu»: Zdravnik zdravi najprej — sebe! Kajti dolžnost obzirnosti tujcev napram domačemu prebivalstvu ne more biti drugačna v Julijski Krajini in drugačna v jugoslovenskem Beogradu in nemškem Monakovem. Kar se tiče ukora, ki ga daj a «Piccolo* hotelirjem in restavraterjem v zdraviliščih in letoviščih Julijske Krajine, ga moramo vprašati: ali ne ve več, da so n. pr. v Gra-dežu takoj po prevratu postopali napram tujim gostom — Čehom in Nemcem — prav tako, kal^or zahteva «Piccolo» v sedanjih izvajanjih?! Celo tudi v notranjosti javnih lokalov sto trgali z zidov češke in nemške napise. Danes postopajo — drugače!! Zakaj? Zato, ker se jim je to slabo izplačalo. Ne zato, ker bi hoteli žalitt «narodno dostojanstvo*, marveč zato, ker se ie slabo izplačalo, ker hočejo* pO grenkih izkušnjah varovati svoj interes. Vsak kraj, ki hoče izkoriščati tniski nrr>met. se .irranttnanM V Trstu, v torek 25. avgusta 1923. Posamezna številka 20 cent« Letnik L 'ctthosl ia celo tuj L ov a ia uprave it. 11-57. Idccjska fcojisnice. _ LJUBLJANAf Jusoslavlj z ^ MOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo Tt lir ok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cea t, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarnih zavodom mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulle« ■v. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon utedništva in uprave 11-51. izkoriščati tujski promet, se — t—^ljati za to industrija tudi v jezikovnem pogledu! Na Bledu n. pr. čuješ po hotelih vse češko, francosko in nemško govorico. Pa saj ni treba, da posegamo preko meje po primerih. Tudi pameten italijanski trgovec v Trstu ne odganja slovenskega kupovalca zato, ker ga nagovarja v svojem slovenskem jeziku. Ker pa so bila — kakor trdi «Piccolo» — ta njegova izvajanja deležna splošnega odobravanja in sogla£anja od strani prebiral« tva, obdeluje ta predmet tudi v naslednji sobotni Številki v Še daljšem članku, t ode z istotako šepavo argumentacijo. .Va to — posebno pa tudi na trditev v prvem članku, da JuliJgka Krajina ni dvojezična deteta — pride odgovor posebej. J MM i politični položaji Odločftni boj med SLS in HSS • BEOGRAD, 24. (Izv.) V političnih zadevah ni bilo zaznamovati danes nikakva važnejšega dogodka. Iz Subotice, kjer je otvoril gospodarsko razstavo, se je vrnil trgovinski minister Krajač. Tudi minister Maksimo vić se povrne jutri v Beograd, tako da se bo jutri lahko sklicala seja ministrskega sveta, na kateri • bodo ministri razpravljali o prečanskem uradništvu. Danes so nastopili svojo službo novi državni padtajniki, dasi niso še prisegli, ker še ni prispel v Beograd Pašičev namestnik, minister pravde Marko Gjurićić. Današnja * Politika* je objavila zelo zanimiv članek o političnem položaju. Radi sporazuma med radičevci in radikali je nastal velik preokret, ki pa še ni dozorel. Posledice sporazuma se čutijo posebno na Hrvatskem, kjer bodo radičevski disidenti ustanovili lastno stranko. O tem vprašanju bodo razpravljali na sestanku Hrvatske Zajednice, ki se bo vršil 26. t. m. Odnošaji med davidovičevci in bosanskimi : muslimani še niso popolnoma jasni in pogajanja za fuzijo strank še niso gotova. Daleč je še čas, ko bo ustanovljena v Jugoslaviji edinstvena kmetska stranka. Odnošaji med radičevci in davidovičevci so po Ra-dičevem napadu na davidovičevce postali zelo napeti. Včerajšnje zborovanje na Krškem polju pomeni pričetek odločilnega boja med radičevci in SLS. V Beograd je prispel g. Šikmed beg, ki bo zastopal Turčijo pri jugoslovenski- vladi. Šikmed beg ni akreditiran, ker jugoslavenska vlada noče priznati lausanneske pogodbe, ker ji nalaga partecipacijo dolgov bivše Turčije. Namen novega poslanika je, da izgladi odnošaje med Turčijo in Jugoslavijo. V Beograd je prispel prvi delegat Kanade pri Društvu narodov g. Dandiran, ki se nahaja na daljšem potovanju po vzhodu. Dandiran bo bržkone imenovan za predsednika zborovanja Društva narodov. Hudičeva ofenziva prod SIS Shod na Krškem polju LJUBLJANA, 24. (Izv.) Včeraj se je vršila na Krškem polju profslava Matije Gubca o priliki 352. letnice njegove smrti. Zbralo se je nad 10 tisoč kmetov, ki so prispeli iz vse Slovenije in tudi iz Hrvatske na vozovih in z vlakom. Predpoldne je bil živinski sejem, popoldne pa se je vršil politični shod. Govorili so Pucelj, Prepe-luh, radičevca Pernar in Basariček; končno je prispel tudi Stjepan Radič z avtomobilom. Radić je silno napadel Slov. ljudsko stranko. Dr. Korošec da je vse zavozil; on je kriv, da niso Slovenci soudeleženi pri sedanji vladi. Toda kljub temu bodo Srbi in Hrvati radi kaj odstopili od svoje mize Slovencu, kot najmlajšemu bratu Benjaminu, da ne bo prikrajšan. Proti večeru se je Radič odpeljal. Nato se je vršila veselica. Nedeljski shodi BEOGRAD, 24. (Izv.) Prtbičevič je imel včeraj v Mostarju zelo dobro obiskan shod. Nastopil je osobito proti Radiću, ki da je svoje časno blatil jugoslovensko državo inozemstvu, danes pa jo bo zastopal v Ženevi Grški manevri pri Solunu BEOGRAD, 24. (Izv.) Iz Soluna poročajo, da so pričeli ob meji veliki grški vojaški manevri. Grki jim pripisujejo lokalni pomen. V Beogradu pa jih smatrajo za izzivanja v trenotku, ko bi imela pričeti poslovati jugosl. prosta cona v Solunu. Jugoslavenska vojna ladja «Šitnica» je zapustila solunsko prosto cono. Prsi riiiiini sprcmlni i Itariji SOFIJA, 24. Vprašanje izpremembe vlade, o katerem se je toliko pisalo, se sme smatrati za rešeno. To zagotavljajo tudi gotovi sofijski listi, ki pristavljajo, da se o tem nič več ne govori. Gre samo še za trenutek in Število ministrov, ki bi odstopili. Predlog Burova, naj se izločijo «manj delavni» ministri, bo bržkone sprejet. Cankov bi ostal ministrski predsednik, medtem ko bi finančni minister Peter Todorov in kmetijski minister Janek Burov izstopila iz vlade. Značilno je, da govore listi tudi o možnosti odstopa celokupne vlade, ako bodo to zahtevale razmere in novi dogodki. Pri tem se mora predvsem upoštevati stališče carja in opozicije, ki ima vse javno mnenje na svoji strani, četudi ni organizirana. Radi tega vzroka so Malinov, S lave j kov, Mušanov in general Savov odpotovali v Varno h konferenci, na kateri se ima določiti stališče Demokratičnega zgovora. Na konferenco so bili pozvani vsi uglednejši člani stranke. Kakor javlja «Zora», bosta finančni minister Todorov in poljedelski minister Molov odstopila. Govori se tudi o odstopu notranjega ministra Ruševa in zunanjega ministra Kalfova. Ministrske spremembe naj bi se izvršile po sestanku sobranja. Malinov, ki se je vrnil z Dunaja, je sklical vrhovni svet svoje stranke v Varno, da razpravlja o političnem položaju z ozirom na preosiKKro kabineta. V Varni je Malinov izjavil zastopnikom časopisja, da je treba mir, ki je bil sklenjen med Cankovo vlado in opozicijo po atentatu v sofijski katedrali, revidirati. Po njegovem mnenju pa treba stremeti za spremembo oseb. Le koalicija na najširši podlagi in na temelju splošnega sporazuma more Bolgarijo privesti iz atmosfere medsebojnega zasledovanja, ki jo sedaj zadržuje pri konsolidaciji. Bolgarski komitaši ie ne mirujejo BEOGRAD, 24. Zadnji čas se je vdalo ob bolgarski meji več čet bolgarskih ko-mitašev. Te dni so se vdali štirje komitaši oboroženi z bombami in puškami. Izjavili so, da jih je poslal v jugoslovensko dr* žavo makedonski komite z vednostjo bolgarskih obmejnih oblasti. V vas Karagjor-gjevac se je zatekel komitaš k nekemu seljaku, od katerega je zahteval kruha. Ker ga seljak ni imel, ga je komitaš gnal v sosedno vas, ker pa je hotel med potjo pobegniti, ga je ubil. Doslej se še ni posrečilo ujeti ubijalca. Balkanska varnostni pakt PARIZ, 24. Poziv grškega zunanjega ministra Rendisa balkanskim državam, naj sklenejo varnostni pakt z obveznim razsodiščem v Carigradu, so tukajšnji politični krogi zelo ugodno sprejeli. Grški poziv je predvsem namenjen Ru-muniji, Jugoslaviji in Turški. Po mnenju francoskih političnih krogov se bo Bolgarska brezpogojno pridružila paktu, ki bi bil v nasprotnem slučaju brez vrednosti. Dejstvo, da grška vlada ni pozvala tudi Bolgarske, se tolmači s tem, da bi se vsted obstoječih težkoč med Grško in Jugoslavijo mogel smatrati poziv Bolgarski kot stremljenje Grčije po ojačenju svojega položaja do Jugoslavija, Listi sodijo, da bi balkanski varnostni pakt znatno ojačit stališče pakta na zapadu in vzhodu, zlasti proti tretji internacijonali. Prestolonaslednik Humbert se nt zaročil RIM, 24. Agencija Štefani poroča: Vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da se je prestolonaslednik Humbert zaročil z belgijsko princezinjo Marijo, ne odgovarja resnici. _ Odlikovanje italijanskega kralja PRAGA, 24. Predsednik republike je podelil italijanskemu kralju Viktorja Eraa-nuelu m. ob priliki 25." letnice kraljevanja verižico velikega križa državnega reda Belega orla. _ Calllaux v Londonu Incident v Calais-u , LONDON, 24. Francoski finančni minister Cailaux, ki je odpotoval včeraj opoldne iz Pariza, je prispel sinoči v London. Na posta|i soi ga pričakovali finančni minister Winston Churchilli, francoski poslanik in mnogo drugih odličnih osebnosti. Razgovori za ureditev francoskih dolgov bodo pričali jutri. Pred odhodom iz Pariza je podal novinarjem iajaiflo, da bo Francija stavila An- ai take ponudbe, ki jih bo lahko izvedla; .ti Francija mosa računati z bodočnostjo. CALAIS, 24. Finančni minister Cail-laux je prispel r Calais ob 15.15. Na postaji ga je pričakoval prefekt. V trenutku, ko je izstopil, je dr. De Roit zaklical: Živijo Calmet, živijo Clemenceau, živijo Ignace! Policijski agenti so ga takoj aretirali in peljali na policijski komisarijat. Tu je pričel zmerjati komisarja. Obdržan je bil v- zaporu. Poloiaj v Sirili Francozi fcgufatii pri dnčkih uporih 2.000 mož, 23 čaate&ov, II topov Ia 30 strojnic PARIZ, 24. Glasom poročil, ki jih je prejelo vtojno ministrstvo, vlada v Gebelu mir. Uporniki se pripravljajo na pogajanja. Iz Damaska prihajajo vznemirljive vesti. Francoske izgube pri d ruških uporih so bile mnogo večje, kakor je javilo uradno poročilo. Francozi so izgubili dva tisoč mož, 23 častnikov, 11 topov, 30 strojnic »n veliko množino streliva. Tudi več letal so Druži sestrelili. Hm {drniška lesreta ho Fnicosken 5 mrtvih in 20 ranjenih PARIZ, 24. V bližini Sensa se je zgodila velika železniška nesreča. Brzo vlak Pariz-Chamonnc se je iz do sedaj še neznanih vzrokov ustavil v bližini Sensa. Po isti progi je prevozil iz Pariza osebni vlak in je treičil z velikansko silo ob zadnje vozove brze ga vlaka, ki so se razsuli. O nesreči sta bila obveščena senski prefekt in policija, Poskffeela sta, da so takoj odšli na mesto nesreče rešilni oddelki. Izpod razbitih vozov so dvignili dvajset ranjenih in pet mrtvih potnikov. LejsU ZflBoH aiilster samo Mienefll RIGA, M. Letaki zunanji minister dr. Meierowicz se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. RIM, 24. Letsko poslaništvo potrjuje vest o smrti letskega zunanjega ministra dr. Meierowicza. Zunanji minister Meiero-wicz se je nahajal na propagandnem potovanju v Kurlandtji in je zgubil Življenje pri avtomobilski nesreči. Mednarodni sodlallstKnl konires Leon Blum in Helferding priporočata vstop Nemčije, Rusije in Zedinjenih držav v Društvo narodov MARSEILLE, 24. Na včerajšnji seji mednarodnega socijalističnega kongresa je nemški delegat Helferding utemeljeval potrebo, da se morajo narodi v okvirju Društva narodov boriti za dosego svetovnega miru. Zato bi bil vstop Nemčije, Rusije in Zedinjenih držav v Društvo narodotv zelo umesten. Helferding je tudi odobraval ženevski protokol, ki predvideva varnostni pakt, razorožitev in razsodišča za sporna vprašanja med posameznimi državami. Tudi Leon Blum je zagovarjal vstop'Nem-čije, Rusije in Zedinjenih držav v Društvo narodov in je obsojal boljševiško propagando med zapadnim proletarijatom, ker je brezsmi-selna. Boljševiška propaganda, je nadaljeval Leon Blum, je obudila na vzhodu fanatičen nacijonalizem, ki povzroča nove plemenske in verske boje. Le mednarodna socijalistična organizacija zamore onemogočiti oborožene konflikte v bodočnosti. _ Francoski odgovor Nemčiji se objavi koncem tega tedna PARIZ, 24. Francoski odgovor, ki bo predložen nemški vladi danes ob 17. uri, bo objavljen po sporazumu obeh vlad prihodnji petek. Nemška vlada je predlagala Franciji, da se objavi odgovor že v sredo. Drobne vesti Iz JugoslaoIJe ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V JUGOSLAVIJI — Vpisovanje na glasbeno šolo in kon-servatori) Glasbene Matice v Ljubljani se vrši dne 1., 2., 3., 4. in 5. septembra od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Pri vpisu plačajo stariši 25 dinarjev članarine in za vsakega gojenca 10 din. vpisnine. Poleg tega pa ukovino za mesec september. Ukovina je sledeča: klavir in gosli na glasbeni Šoli 70 din. mesečno, glasbena glasbeni šoli v vseh predmetih in oddelkih se prične v pondeljek, dne 7. septembra. Razdelitev in določitev urnika pa se vrši v soboto, 5. septembra popoldne in sice# ob 3. uri za klavir, ob 4. uri za gosli in ob 5. uri za solopetje, vselej v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Natančnejše podatke daje konservatorijska pisarna. — O. drž. deška meščanska šola v Ljubljani. Pričetek razrednih (ponavljalnih), zaključnih in zasebnih izpitov je v četrtek, dne 27. avgusta ob 8. <*ri dop. Vpisovanje v prvi razred je v torek dne 1. septembra, vpisovanje dosedanjih učencev pa 2. septembra, vselej od 8. do 12. ure. V petek, 4. septembra je ob 8. uri šolska maša, v soboto' 5. septembra se pa prične redni pouk. — II. dekliška meščanska šola v Ljubljani. Pismeni ponavljalni in razredni izpiti bodo dne 27., ustni pa 28. t. m. Pismeni tečajni izpiti 29., ustni 31. t. m. Vselej ob 8. uri. Vpisovanje v I. razred je 1. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Sprejemajo se učenke, ki so dovršile četrti razred osnovne šole. Dne 4. septembra je otvoritvena služba božja, 5. septembra prične redni pouk. — Gremijalna trgovska šola v Ljubljani. Začetek šolskega leta prične v pondeljek dne 7. septembra ob 2. uri popoldne za vse vajence. Istočasno bodo izprašani vsi oni učenci(ke), ki so ostali koncem Šolskega leta neizprašani in niso prejeli spričevala. — Na drž. realni gimnaziji v Novem mestu se vrše vsled razpisa vel. žuo, v Ljubljani z dne 19. VIII. 1925., P. br. 10.559 sprejemni izpiti v I. razred dne 2. septembra namesto dne 4. septembra, vpisovanje v ostale razrede pa dne 3. septembra namesto dne 5. septembra; služba božja bo dne 4. septembra, začetek pouka dne 5. septembra. — Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto prične 1. septembra. Sprejemni izpit za prvi razred je v torek 1. septembra od 9. ure dalje; vpis za ia izpit je isti dan od 8. do 9. ali tudi v prejšnjih dneh 70 teorija in mladinsko petje 15 din. mesečno.j dopoldne' in V'tr"eba TrlnestV rojstnfiirt Na konservatonru staneta klavir m vijo-^ šoIsko izpričevalo s seboj. Dosedanji in novodošli dijaki se vpisujejo v I. do VIII. lina 120 din. mesečno, solopetje 150 din. mesečno in instrumentalni pouk (čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pOzavna) 90 din. mesečno. Teoretični predmeti: harmonija, kontrapunkt, instrumentacija, nauk o instrumentih, oblikoslovje itd., glasbena zgodovina se poučujejo kot glavni in pa kot stranski predmeti. Redni pouk na konservatoriju in razred dne 2. in 3. septembra od 10. do 11. ure. Ponavljalni izpiti se vrše od 24. do 31. avgusta po posebnem razporedu. — Nov trgovski list «špecerist» bosta izdajali skupno tovarna testenin «Peka-tete* v Ljubljani in tovarna čokolade Mipm v Mariboru. DNEVNE VESTI Iz političnega življenja v Italiji |®?,ra vsem tem p^i zakida, da So p l » « u » 1,-1. J' J 4 , . - j Milatiovicu in njegovi družbj bližji in milejši Pokret fasistovskih disident o v, ki sta mu vo-. Italijani sami. pa tudi liberala, Italijani neio dttel,a poslanca M;sun ui Corg.m, se organi- korektni naši ljudje Slovani v Julisk: Krajini. zsra v druStvu «Patria e liberta* in ima števil-1 ta.l ....... _ j i ne pristaše zlasti na območju Piacenz)«*, Parme in A&eksandrdje. «Atfenzia nazionale trdL da voditelji udruženja «Patria e liberta* in po mi Pariza PARIZ, Komunisti 90 sklenili, da priredijo v sredo demonstracije pred poljskim poslanstvom v znak protesta proti smrtni obsodbi treb poljskih komunistov. Vlada fe te manifestacije prepovedala Dobro zasoljena lekcija ^ to. Seveda bi bili — kakor kažejo vsa izkustva — zelo naivni1, če bi se nadeijali da bo kaj koristila. Kdor pro-it- . j - , „ , x 1t y. , ppveduje le sovraštvo — ker hoče edino te ž sl,e»,u sorodnega udruženja «Le^a Itat,ca» n,im izpolniti svoje žrvl.enje vkljub temu, da * bl moral drugačen že po svojem vz^še- netn poklicu — od tega se ne more pričakovati, da bi krenil na pot bratstva :n krščanske strpnosti. Snovanje čeho slovafko-rusftega trgovin* sitega društva V zadnjem času so se čehoslovaški krogi začeli zanimati za vprašanja ustanovitve me-šictvitega čehoslovaško-ruskega društva, ki bi ob sedanjih razmerah omogočalo čehoslovaški mdustriji dohod na rusko tržišče. Uspevanje obstoječih meščanskih, trgovskih društev daj* povod temu, da se razvoj čehoslovaških gospodarskih zvez nadaljuje v te^ smeri. — Prihod dVah šolskih ladij vofne mornarice. V nedeljo opoldne sta pripluli v na4e pristanišče šolski ladji vo.ne mornarice ^Roma» in «Napoli», ki križarita v poučne svrhe po Jadranskem morju. Ladjama poveljuje linijski kapetan corani, Vinoenzo De Feo, podpovelj-nika pa sta fregatna kapetana Evgen Ruccio (na ladji <-Roma->) in Bianchieri (poveljnik na ladji «Napoti»). Posadka obeh ladij znaša skupno 52 častnikov in 1344 mornarjev, med temi kakth 800 prostovoljcev - topničar?ev in gojencev pomorske vojne šole, ki se nameravajo stalno posvetiti vojni mornarici. Zadnji sta se zasidrali prad starim valolomom in ostaneta v našem pristanišču le nekaj dni. Tolem bosta odpluli istrski polotok do Reke, nakar se bosta stalno ustavili v Puli, novem oporišču vorne mornarice. Včeraj zjutraj se je kakih 400 gojencev pod vodstvom častnikov odpeljalo z voj&škirai avtomobili v Gorico, da obiščejo tamošnja bojišča. Dne 27. t m, bodo obiskali naše pristanišče tudi gojenci pomorska vojne akademije v Li-vomu; prispeli bodo na vojnih ladjah «Ferruc-oio* in «Pisa» pod poveljstvom linijskega kapetana Vettoa-ija. Z njimi bo«ta prišla tudi admiral Burzaghi in baie vojvoda Jakinski. Tu-, kajtnji vojaški krožek in občina pripravljata gostom prisrfien sprejem. Razen bivših bohšd bodo goj-enci pomorske akademije obiskali tudi postojnsko jamo. — NrimUtra bofaarf t našem mesta. V času od 18. 8. do 22. 8. 1925 so bili v našem mest« sledeči slučaji nalezljivih bolezni: da vica 3» škrlalioa 5, trebušni legar 15, krvava griža 1. Umrli sta na škrlatici in krvavi griži po en« oseba. stih bopevnikov, ki ostajajo zvesti smernicam, določenim v Assisi, stopio v tesnejše medsebojne stike. Koncem septembra se ima vršiti v Rimu sestanek, na katerem se ima določiti podlaga za združenje vseh teh gibanj, ki bodo potem podpirale delovanje opozicijskih strank. Rečena «Agenzia Nazionale» sodi, da bo Mattestu «Petit Nicois* ndke izjave z ozirom na svojo demisijo. Orlan-do pa je brzojavil listu «Tribunada ni sprejet nikogar in da ne sprejema nikogar. -S-- Zasoljena lekcija Pod naslovom žalostna i nerazumna borba* se bavi 9ešaški «Nov ltst» z žalostnimi razmerami v slovenskem taboru Julijske Krajine. Naše medsebojne bojiei označa kot ^žalostno in nerazumljivo borbo« med soplemen}aici ter ugotavlja, da to borbo podžiga «Pu6ki Prijatelj*, ki besno napada drugi del Slovanov v Julijski Krajini, zbranih v političnem društvu «Eđinost», ki jim >e prvak «uvaževaai poslanec dr. Wilfan». «Pučki Prijatelj prinaša v vsaki svoji šte*vilki uprav odvratne napade na oni drugi tabor, ki ga označa za liberalnega, ki pa v resnici vidi svojo glavno nalogo v kultur nem, gospodarskem in političnem jačenju Slovanov v Julijski Krafini, Da a? nam ne poreče — pravi «Novi list» — da smo pri presojanju ljudi in dogodkov med Jugosloveni Julijske Krajine pristranski, smo že opetovani prinesli tudi posnetke iz «Pučkega Prijatelja», po katerih se more presoditi, «kako žalostne razmere je zavzela ta nebratska, neikričanska in z mržnjo zadojena borba*. Na to ugotavlja su-šaški list», «da «Pučki Prijatelj* troši vso svojo energijo za to bratomorno borbo in ne posveča nikake pažnje za ohranitev narodnosti tamošnjih soplemenjakov*. Dalje: «Nadej»li smo da voditelji in in-spiratorji «Pučkega Prijatelja* v kakem svt-tlem momentu izpraiajo svojo veet ter da se povpraiajo, kam da io voeft — pak d« prene- hajo ali vsaj ublažijo to besno kampanjo. Nadejali smo se, da jim vsaj sporočila nepristranskih ljudi in listov preidotijo, da so predaleč zašli s sejanjem mržnje med rodnimi brali v Julijski Krajini. Mesto tega pa opažamo ravno nasprotno: nasveti in opombi so izzvati le Še večje besnilo Milanoviča ia njegove druJbe, ker nadaljujejo avoje delo na »e odvratne ji i način*. Na koncu piše -Novi' K»t»: «Pred nami je številka «Pučkega Prijatelja* od 14. t. m„ ki je vsa posvečena prostiškim napadom, klevetam in zasramovanjem najuglednejših narodnih ljudi okoti »Istarske« Riječi.* in «Edinosti~. Clovok Druitvra« vtiH —TRŽAJKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU bo faneU dane« ob 4. pop. važno odborov« •ejo. — Športno Udruženje. O. S. V. ima danes, kakor ie javljeno, ob 20. uri svojo sejo in sicer v prostorih DKD. — Navzočnost vneh odbornikov kakor tudi gosp. revizorjev, ne ob« ■EDINOST] V Trstu, dne 25. avgusta 1925 hodno potrebna in obviezma. — Apeliram na* Jofcnost, — Predsednik. — D, K. N. ToaiBMeo. Danes ob 17. uri ▼ proetarih M. D. Prosvete izredni sestanek. Ker je ta sestanek izredne važnosti za nadaljni razvoj našega krožka, je dolžnost vseh Tom-masejcev, eta se ga gotovo udeleže, Tovariii, dokažite s svojo poLnoštevilno udeležbo, da globoko pojmite idejni program, ki smo ga tudi mi Tommasejcr, pomagali postaviti na le. tošnjem kongresu Udruženjal — Tajnik, Iz tržaSkegi življenja čet so kolikor toliko duSevno potlačile Koba- j fotografije iz čebelarskega življenja ttd. Za ridce in jim odvzel« pravi možati naatop v fbre možakar, užaljen in razjarjen, zgrabil za rame in jo* pahnil iz gostil- MAU OGLASI I pa tam. Mogoče izvira to iz tega. da hoče de-klamator vliti izraz etiergije in sile svoji deklamaciji. Za tem zapeli dve pesmi od domačega ko- bariškeija zbora sta pokazali, .da so KobarikJc? ?? ^riT r^ ZTS 'u^nn"; kljub troletnemu molku ohranili petje v svo-ne s tako s,lo da s: je pra tem zlomila levo nog ^ občudovanja vredni višin,} in to k^ JS^LM/r ^Si ^ na pomoč f edv.mvl^ tradicijonelno ^znanega zdravnik rešilna postaje, kijo je da'1 prepeljati ^"^f8,^13 VA^u^Č Šl^Tt^ZZ' v mestno bolnico, kjer bo morala ^ska ^^ ^^Te- 5 tedrov-_inorjev. Maloe pretirano zategovanje not v vi- »» ^ ^ i šokih Tegah od najboljšega ^Lasu — soprana'. % ttOrlSICCSiB ! Pri drugi pesmi so ravno vsled lega zazvenele .. . j. . t • ' gotove disonance, Povovodja živahen, želeli - D-ejmca. Pnhodnjo nedeljo pnred,^toka,- , ge ^ iEra2ito mimik^ đa. b3 ^ pri, šnfa mlad.na veselico na prostem. Med ku- ^ nrcbiL naštudiratt s VOZNIKA iščem za zalogo graSdilnih materialov. Molino grande 10. 1189 40 DO 50 LIR dnevno Iabko zasluži kdor pride kosit travo nt Bile in Počko. Oglasi naj se pri Francetu žigman, Koče pri Pre-stranku. 1175 pleti in pesmimi se bode vprizorila tudi igra -Stari in mladib. Pridite, videl? boste stare in in mlade Dreženčane. — Ak. fer. dr. «Adrija» v Gorici ima svoj občs. zbor v ned. dne 30. avg. ti- ob 10. tiri dop. v društv&nih prostorih v Gorici, Via S. Giovanni 7. z običajnim dnevnim redom. Vabi se vse članstvo, da se obč. zbora sigurno udeleži, ker je na dnevnem redu točka, s katero &e misli društvo in društveno delovanje priv-esti do intenzivnejšega in smotrnega dela. Člani, | KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v za. logi izvrstno domaČe vipavsko vino. Cena: Namrzno vino; Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej: 1144 Vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem naznanjamo, da je nada nad vse ljubljena soproga, mati, hči in sestra Gizela PoikaJ roj. Sos!ž včeraj, 24. avgusta, ob 11 predp., po kratki in mučni bolezni, v 24. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrši! danes ob 5. uri pop. iz hiše Žalosti v Kozini na herpeljsko pokopališče. KOZINA, dne 24. avgusta 1925. ^ Prane, soprog. Francelf, sinček. Anton in Frančiika Sosit, starši. Franceti, Svefozar, brata. Marija por. Sosif, Grozdana, Milena« sestre. Dragotln, svak in ostali sorodniki. (617) Županstvo Čepovats razpisuje službo začasnega občinskega tujnlhu Ponudbe ustmeno na županstvu. — Plača po dogovoru, nastop takoj. ČEPOV AN, 13. 8. 1925. 608 župan: Savle. L MERMOUA za specijalist zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici na Travniku & 5, II. Od 9-12 in od 3—5 (67) □ODDaaDOODD sil ZELO UGODNA prilika se nudi mlademu agil- LJ51 Sle nemu trgovcu Slovencu. — Lapa dobro vpeljana trgovska hiša z mešanim blagom se radi selitve takoj ugodno proda. Prevzem inventarja in zaloge neobvezen. Pri hiši vrt in njive Plačilni pogoji zelo ugodni, Predno»t kimajo trgovci, ki imajo dobre zveze z manu-fakturisti, da bi lahko uvaiali v Jugoslavijo. Ponudbe' pod «Lepa bodočnost« na upravništvo. 1170 ki ie niso poravnali članarino, se pozivajo, da "Ho predeno oo iopw nno.oi.Li ?-Vt ki se mso pnjravndu u u 'OAhZr i Ažmanvove. Tako pa |e z usmfl]en)em poslusalo to se do obe zbora urede. — Udbor. ______- ^„Ki' M« rečemo. _ Šempeter pri Gorici.' Čakal sem. da bon. | dvoboje d klavce« kje Či-tal kritiko nedeliske predstave «»ina» v Šempetru; pa zaman. Odločil sem se pa jaz napišem par vrstic tozadevno. Videl sem razne igralce in igralke, ki jih premorejo naši okoliSki odri. Moram reči. da sem povsod z zadovoljstvom opazil, da nastopajoči skoro zvečine popolnoma umevajo vloge, ki jih predstavljajo. Je pač ljudstvo, kateremu je tika prirojena". Pri predsiavi *Sina» sem pa naravnost strmel nad dovršenostjo igranja. Z globokim umevanjem drame, ki se odigrava v meščanski družini vsled pokvarjenega «s?na», so igralci in igralke tako poda-jali svoje vloge, da s« je gledalec popolnoma zatopil in trpel z osebami v drami. Ne eno oko se je solzilo. Najboljši dokaz, da se je res dobro igralo je pa'č ta, da. je ljudstvo vztrajalo na svojih prostorih in nemo zrlo na oder, kjer $? je vršilo pretresljivo dejanje. Je bilo pač; tudi nekaj takih zraven, ki so se smejali ob prilikah, ko bi morali jokati. Pa teh ni mogoče soditi, obso- . mhxma1 jajo se Umi. Do trde teme je občinstvo vztra- slab m spadal •*upaf- jalo, ker je hotelo videti končno usodo o*eb na; odru, ki so se mu 6 svojim dovršenim nastopom tako priljubile. Ne bom imenoval posameznih igralcev, kakor je to v krHikah navada. Rečem samo: glavne vloge so bile v tako dobrih rokah, da bi v boljših ne1 mogle biti. Seveda n«f umevajte krrvo moje hvale, niso to prvovrstn igralci, ki jim je oder igrača; ne, to so diletanti, pi jili je ljubezen do društvenega dela tako usposobila, da so vredni vse pohvale. Šompeterci le tako naprej in pokažite nam zcp^t kaj «S nu» podobnega. — Kobarid. (Mclk, ki tra:a tri leta — županova Micka v kem^sarski izdaji — Fran.na in Jur na v Kobaridu — Vozeča se manifestacija). AH bo ali ne bo :n kaj pravzaprav bo, ni vedel nfii tisti, ki e naprav'1 prošnjo na politično cbla-t v Čedadu za dovolitev javne prireditve Pa se ni bila čudili. Sai tri leta se niso • J; Kobaridc' niti v kroka^-kih urilcah hodnjič, sedat ko je led prebit, svojim zborom kaj lepšega, t»žjega. Pa spopol-n.:ti, pomnožiti bi morali Kobaridci svoj zbor. Ućit. kand. gospodična Ažmanova ye s svojim prelepim ltričnim glasom v »Nezakonski materi« lakoj ustvarile kontakt sočustvovanja med sebo^ in poslušajočim občiaistvom, — Upamo, da bo nyen gla« pridobil tolio na krep- kost, kolikor je »eidaj izdaten v toplini. _ Morda bi »o za njo nastopajoči dijaki s svojoj BABICA, avtorizirana sprejema no*®Če. Govo-solo-toč4co ne polomili tako. ako bi občinstvo | ^ slovensko. Slavec, via O)t»Ma 29. 64 ne bilo prešinjeno od tople liričnosti gdčne j . ---:--. v -- — • 1 - 1 HISA se proda pripravna za trgovino m gostil- no z gospodarskim poslopjem ter vrtom v Vrtovinu 76. Pojasnila daje Fraac Uša^ pd. Durnik, Urtovin H®3 Dober svet kateremu morate slediti, ako ste ljubitelji prihranka, je sledeči: Potrudite sc takoj do čevljarnice fllla Babiionia Via Beocherle št. 4 kjer lahko nakupite dobre visoke ali nizke črevlje moške od L 35.— do L 45,— it v n h 5. t) ff 30.— ženske ^ » otroške „ „ Preskrbite se pravočasno. 601 14 DO 16 LETNO dekle sprejme kot učenko v trgovino, Siega Sv. Peter na Kraau, 1181 _____ _ m petjem. N.e rečemo. da dotfcfcnik ni za zbor, ampak na vsak način ' njemu ni bilo dobro samomu biti. Županov« MTcka si je par kar sama izstavila dekret in postala komUarska Občinstvo je za moglo občudovati, kako sil dobri igralci znajo pomagati iz vseh težav, posebno takrat, Jco s svojini vlogami stoje bolj v nepoznanih od-drama- ®o*aj&- ViAtSo te je, da so igralci dobri, že vajeni desk, da so pa bili napram Zupanovi Micki kot igri silno moralnega obnašanja in da »e v preizkuSnjah niso prav dosti inatimno 'seznanili ž njo, Nto, občinstvo je bilo vseeno veselo, ko je videlo da so se ti potepi izma-zali prav srečno dio konca. Trža4ki sredn eSolci so s svojim Kovačevem Studentom -tvorili središče cele prireditve! — Res, da dijaki z 16 leti ne posedujejo prav močnih pevskih organov ter dar se jim je glas gubil po prostraaw*n dvOtlSfcu, toda so vseeno prav dobro rešili svojo nalogo. Poseben zbor j€ bil dober, medtem ko je bil hnh Pestrosti iVi pisanosti programa ter dobri volji občinstva ve pa položil krono akademik Istran Gervais. Suhi Kraki, pred ozka us>teca, spreminjajoča giblijvost obraza, ušes so vodile občinstvo ob njegovi lahko razumljivi hrva-5č ni skozi težave vseh vrst športa v teater, kajti* nebo se je začelo solziti. Brenčeča korjera j« odpeljala v temno tja proti Trenti veselo gručo dijakov mnogo veselih točk so slišale siv»e stene Triglava. m naslednje re-al. noč še dni — Razstava ▼ Čedadu od 5. do 13. septembra ±925. — Čebelarji, ki se nameravate udelež ti upali jsoosriac; mu v Kroaar«,« pre-, ie razstave, izročite ?re6meie za pevati slovenskih pesmi. Začelo ie s krnskimi; razstavo, v prostorih Slovenske čebelarske za-dogedki in dobro da imajo oo Kobaridu tiste. druge najkasneje v soboto, .dare močne «polkne,, ako ne. bi znesli videm- j 1925 do 12. ure V postev skemu korenu ie več denarja za rabite šipe. med (v kozarčkih od pol kg, Neprestane grožnje s strani domače skupine na razpolago), vsakovrstm fašistov ter od drugod naščuvanih sped'cijskih1 naši čebelarji, medica, likerji iz meda, vosefc, dn« 29. avgusta r prid ' med (v koairČkih od pol kg, ki jih ima zadruga >ride vsakovrstni NAZNANILO. Odprl sem novo zalogo vina na debelo v lastni hiši. Imam na razpolago po najnižjih cenab in v velikih množinah belo in črno istrsko najboljše vrste, 10 do II stopinj. Zraven tega marsalo in domači tropinovec. Na deielo pošiljam po železnici iz tranzita. Fran Tomažič trgovec s vinom na debelo Trst, Via Uprin 4. (614) l iiiaflfti Mi Mm od M. avguala do •. MpliMfert 1*2?. Za nakup vstopnice, ki stane Dlifa SO-— In ki daje kupcu prsvico do znižanega jugotfovenskegs konzularnega vizuma za Ur 12.— kakor tudi 39»/, popust na italijanskih in 90°/* popust na iugo-sl o venskih železnicah obrnit« so do komisarja sejma za Italijo Jos. ČsaovtoB f Trste Viole XX settembra 651 NB. Za ose obiskovalce, ki sUnujejo Izvca Trsta, bo poskrb« omenjeni komiaar uradnim potom jugoSlovenaki loazulsrai vizum. V ta namen naj a-, mu dostavi potni list »kupno a metkom Din. 50— a« vstopnico. Lir 12.— za kenaularni viram in L 5.— za poitne in relijake stroške- (557) r. Klohoiariiia RIU6 Trst, Via Scalinata 2 PODRUŽNICA Via Arcata lO i rcliio izhera MM " M Najnižje cene. Slovenci! Kupujte vedno le parketni vosek plačuji ALOJZIJ P0UHt Plczzn dnrliSBldl l prvo nadstropje (63) Pazite na naslov! Pazite na naslov 1 AUTOMOBILNA PROGA Trst-Lokev-Dfvafa-Seriožeče Lastnik R. BrunelH & C^ Trst, Via U. Foscolc Garage Vecile, Telefon St. 606 VOZNI RED : [«m Lir Voiija POSTAJE Vetij« Una tir — 17.30 > 1 Trst, (P. Ofcerdan) 8.45 9^0 3.80 18.— Bazovica 8.15 6,— 6.— 118.15 Lokev 8 — 3.80 7.50 18 30 Divača 745 2.30 9.80 19.— Senožeče i 1 7.15 — 1 Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazij : Tii-Sinoželi in frbrsiufl L 17.— Trri-Di ata io »bralno L 14.— 539 LASTNIK. ARo kvarijo mi obraz moioliki ti ki ga izdeluje tržaška tovarna M, de Volpi. Najboljši in najcenejši vosek. Dobiva se povsod. Tovariša bleščečih voskov M. de Volpi, Trst Ulica Ferriera 43, tel. 26-86 frdnke efelM bula tvori in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhf, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifehdično vode *Pertinax», ki jer got'avo sredstvo, rabljivr z največjo lahkoto in ki je na prodaj v v9eb lekarrah. 66 Briila^t©, bisere, dra platin, zlato, inozemsKi denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke S pondelfkom 24. t m. preselitev iz uK Portici di Chiozza 1 v VSa T^rre bianca 28 plačujemo po Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 573 prcc-o kaj nakupite, obiščite 4* 1 skladiii« pohištva ALESSANDRŠ)' LEVI MIKU Via R«ttorl it 1 - Via Malcanton SI. 7- Spalne ©obe, obodne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Ho€ preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak. - (134) polna ljudstva, a izza ovinka se je pojavil jezdec v kratki, škrlftni, z tunfft in sedla na penečem _ zadnji nogi. Z železno roko je krotH prelepo žival m odzdravlja! množici s pokloni in smehljajem. Baron bi bil skoraj zavpil od začudenja, ker v jezdecu je spoznal sebe. Seveda so bile nekatera razlike, kakoT bakrenobarvna polt, malenkostne podrobnosti v obraz-Ob času, ko se je razvilo češčenje kače, je vladal nih potezah in v izrazu, toda v splošnem ni bilo tu Kašaparata, dober, toda slaboten človek. Kralj je dvoma, da je to on. Iz velikih črnih oči sta odsevala imel mlajšega brata, Adžimitra, — ki je bil njegovo ponos in pogum, toda tudi hladna krutost, a na ustnah pravo nasprotje; očarujoče lepote, odločen, pogumen je počivaj suh, zaničljiv nasmeh, do drznosti, izvežban v vseh spretnostih, ni imel sebi — V tistem času, — je nadaljeval Balarama, — /nakega med mestno mladino. Ženska STca so mu bila je nastala kruta in težka vojna s sosednim narodom, udana, on pa se jc igral z njimi, užival je njih ljubezen m ker ni Kšaparata imel nikakega vojnega daru, je in muke in neusmiljeno zavrgel katerokoli med za- izročil poveljmštvo armade bratu. Ko je vojska odftla, ljubljenimi ženskami, ko se je je naveličal, pa naj je se je kralj podal k znamenitemu preroku, ki je živel - - - - - ♦ l " i A 1 y'___f i___ 1____« _ 3 Lf_____1 —t __! 1___ J^.I« L. AA — - * ---1 - brezumno zaljubil v Devaki, ki ni bila, kakor pristna _ zlatom in dragocenimi kamni obšiti hči čarovnika, prav nič podobna nobeni deklici dežele: z bleščečo tiaro na črnih laseh. Sedel je brez njem laaje »o spominjali na tekoče zlato, oči je imela penečem se konju, ki se je vzpenjal na »nje kakor aafir, a polt ji je bila bela kakor biserna ....... — • • malica. Devaki je hila zaročena z nekim očetovim so- ixjdnflDom in učencem; mladi Majavarna je bil sam nevaren čarovnik, toda deklica ni ljubila svojega temna in mamU jo je blesk kraljevega prestola. Odločna in &*tiklef»na, kakor je bila, je mala pregovoriti očeta, da jo je odrekel Majavamu in jo dal kralju za Seno. Zatajujoč v sebi žolč in bes je bil mladi čarow*A prisiljen m udett in molčati; ni Ml ie tako močan, da bi se boril a rojim učiteljem sad fadaja&o in nj«im p oko) nega Krai,a je Adžmitra našel njegovo Rohino, zelo mlado, draiestno deklico; ta ,e na prvi . . i.—m dasiravno ]r Ma hčer pogled silno ugajala kr^jev^ču, kraJi< dasiravno d^ske kr^n^aduti zmagovalec m vzel za . .. ampak mu je bila samo pnleznica. Vkljub temu da e kraljevič tako užalil njeno dostojanstvo, se je srečna Rohina tako srfcrastno zaljubila v Adžmitr; - pohlevno prenašala ponižanje in nešteta varanjd svojega goepoda. Končno se je kraljevič odločil, de se vrne v domovino in peljal je s seboj ogromen plen VračajoČemu se zmagovalcu, ki je razširil mej« rinaial s seboj al«vo in bogastvo, je Slo io odposlanstvo, dostojanstveniki žreci lavnih mestnih tempeljnav. Na čelu odpo-hruna velike kače sta korakala žrec in u Ik auiiui v orestolici, Ite Bhflvoiii Iramlt Devaki je bila najlepša ženska v Adžmitra iwojeval celo aamg t> slednji pod- defeii, kakor kndjksa fe imela tudi ona o« sattrova tir^o^M^V™ Adžimitra lep, v g^ah/da'bi zvedel prihodnost in bi si po možnosti jar^ ^ lasje so bttl 6rni, dolgi do U1 in - tako je bil neusmiljen, nagel in samosilen. Toda zagotovil njegovo pomoč za zmago. pod zulovi iJTaSo ocial m kolena. izrofiuk>č kra2jeviffu sprejemne darove, i Na svojo nesrečo je tam kralj videl Devaki, — dežela je mi« podjarmljena, aiiii«"" i" .„ — t T * - •-----«—j ljudstvo ga je oboževalo in ga navdušeno pozdravljalo, Na svojo nesrečo je tam kralj videl Devaki, — dežela |e ko se je pokazal na ulici. edino čarovnikovo hčer, ki je bala lepa kakor sen, t te skoraj V tem trenotku se je na živi sliki pokazala ulica prekanjena in zlobna kakor njen oče. Kralj se je kraljeveko leto dni v. oblast M isi** m/A defeii pgofcUfl&n la famrieiml bg Adžmitra očaran la s njegcrri dutt fe vzplamtela atfgnec. Na dvoru ftgoča strast