I is pr»inikoT. S«»Ö.J. PROSVETA fi^AR XXXIIL C«u lkU j« 96.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO. ILL*. PONDELJEK. U. MAJA (MAY IS). 1941 Uredniški In upr.vnilkl prectarli M67 South UwndtU Aft. Offica of Public« t Ion i 166T 8outh Uwnd.U An. Téléphona, Rook well 490« *m Juni) 1«, IUI. «I Mm UM AM at 1 ira. Subscription 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 92 Acceptance for ailing at special rate 'of postage provided for in eection 1108, Act of Oet. I. 1017, authorised on June 14, 1018. jemški letalci vrgli na tisoče üb na London in predmestja Parlament, Westminster Abbey in druga zgodovinska poslopja poškodovana. Angleške bombe ponovno padale na Hamburg, Bremen in nemška industrijska središča. Motorne enote izvršile več naskokov na nemške in italijanske čete ob libijsko-egiptski meji. Abe-linski cesar Selazije mobilizira veliko armado njeno je bilo, da se razgovori nanašajo na zapleteno situacijo na Bližnjem vzhodu, ki je posledica izbruha vojne V Iraku. Zunanji krogi v Ankari domnevajo, da je Šefket prišel v Ankaro, da pridobi Turčijo za posredovanje v nenapovedani vojni med iraškimi in angleškimi četami. Očitno je, da hoče Šefket pridobiti Turčijo na svojo stran, za pomoč v boju proti Angležem, za kar pa se turški voditelji ne navdušujejo. Namignili so, da Turčija ostane lojalna Veliki Britaniji in da je iraška vlada storila napako* ker se je na pod-žiganje nacijev zapletla v konflikt z Angleži. New York. 10. maja.—Cesar Hajte Selazije, ki se je vrnil v Addis Ababo, glavno mesto Abe-sinije, in zasedel prestol, s katerega so ga Italijani pognali pred petimi leti, je naznanil, da, bo organiziral veliko armado, ki se bo borila na strani angleške oborožene sile v Afriki in Aziji proti osišču. Naznanilo je objavila londonska radiopoetaja in je bilo tu prestreženo. London, 12. maja.-Reševalne upme so na delu med razvali-jni poslopij v Londonu in edmestjih,,ki fo jih porušile mSke bombe v napadu, ki je ijal 24 ur. Naciji so se mahali nad Angleži, ker so sled-prej bombardirali nemška ¡sla in industrijska središča, irlament s.slovito uro Big n, Westminster Abbey, mest-hiša in druga zgodovinska po-,pja so bila poškodovana v te-napadov, v katerih so Nemci li na tisoče težkih rušilnih in igalnih bomb vseh kalibrov, mbe so zanetile mnogo poža-v. Koliko ljudi je bilo ubitih ranjenih, še ni znano. . s'a drugi strani pa so angleški jibniki bombardirali Ham-rg. Bremen, in industrijska [dišča v severni Nemčiji. Leski minister poroča, da so imbe porušile ladjedelnice, adišča in druge naprave v iipburgu. Angleži so metali mbe tudi na Emden, Rotter-m in skladišča olja v La Palli-Francija, ter militaristične jekte na holandskem in danem obrežju. biro. Egipt. 10. maja.-An-| ni v II II like motorno in mehaniziran» tUlCe V UOU^OOOUU Krte so izvršile več uspešnih ipadov na nemške in italijan-t čete, ki so obtičale v sollum-em sektorju ob libijsko-egipt-1 meji. Napadi so bili izvršeni silni vročini, ki je dosegla 117 Dpinj v senci in je bila v pu-ivah še večja. Silna vročina je ustavila voj-l operacije pri Tobruku, po-orski bazi v Libiji, ki je še v Ifilešl« ških rokah. Ta baza je od-Ijena od e^iptske meje 80 milj. Angleški letalci so ponovno tali bombe na Bengazi, dru-libijsko bazo, Ambo Alajo in npoli, glavno mesto iUlijanske ipolitanije. Vrhovno povelj-vo poroča, da so bombe pomočile ogromno škodo. Nadaljnja vest pravi, da so art «ke motorne kolone razpršile liko oboroženo silo. Ostanki »jaških enot so se umaknili ■Bp> Ramadije in Falluja. Ira-letalska sila je bila zdroblje-i Angleške bombe so uničile bojnih letal. Nemčija ni iz-k»la obljube, dane Iraku, da > dobil letala. ^ndon. 10 maja.-Angleški bniki »o izvršili največje na-v tej vojni na nemška in-aatrijska središča in "invazij-* francoskem obrež- na drugi strani Rokavskega ¡*llva Tristo, do štiristo bomb- j* metalo bombe na «nheim, industrijsko središče juinovzhodni Nemčiji, Bre-Ti Hamburg, največje nem-■ Pristani**. in druga mesta vrgli v napadih na F* razstrelilnih »n zažigalnlh Porušile mnogo vo-^ napmv m zanetile veliko Ihugi roji an Počasno bom Berlin. Emden letališča M,f'U^V0 lM'orrnacije je "•kamion» so nemške m bombniki potopi m,u aprilu Število v "^leike in zavezni Skupna tonaža in nem v Franciji 1*4 r . A» k*Tä po- parmkov je /nnšala Turčiji . . •• 10 maja.-i,4!kkl v°Jn» "»i '' na posvetova ' kmM v"d»telji. Namig na prvem mestu Filmski magnat Mayer dobil $697,084 Washington. D. C.. 10. maja.— -Conec mavrice z loncem zlata je Hollywoodu. To je pokazal pregled letnih dohodkov velikih torporacij, ki ga je pravkar objavila federalna borzna komisi-la. 1 Filmski igralci in direktorji vlečejo največje plače. Kot grupa nadkriljujejo direktorje industrijskih korporacij in bankirje. Louis B. Mayer, direktor filmske korporacije Loew's Inc., je ostal na vrhu. Njegova plača je znašala preteklo leto $697,048 $8677 več nego leta 193». Njegova korporacija je podružnica družbe Metro - Goldwyn - Mayer Pictures. Drugo največjo plačo je potegnil Eugene W. Grace, predsednik Bethlehem Steel Corp. Znašala je $478,144. Za njim pride na vrsto George W. Hill, predsednik American Tobacco Co., ki je prejel $456,415. Ti niso največji dohodki, ki jih vlečejo posamezniki, temveč le največje plače. Mnogo oseb. ki dobiva manjše plače, ima več dohodkov kot lastniki delnic. Podatki, katere je zbral federalni zakladni department, kažejo, da je 41 posameznikov imelo dohodke čez milijon dolarjev vsak lansko leto. Med filmskimi igralci in igralkami sta na prvem mestu W. C. Fields in Deanna Durbin Prvi je potegnil plačo $255.000. druga pa $209.833. Oba dobivata čeke od Universel Pictures Co. Pri tej družbi je upoelen tudi Bing Crosby, kateremu pa Je bila pla cm znižana Prejel Je "samo' $150,000. Leta 1939 je igral za Paramount Film Co , ki mu je plačala $260,000 Druge filmske kompanije še niao objavile svojih plačilnih list Kadar jih bodo. je gotovo da se bo seznam onih. katerih letna plača znaša od $200,000 do $300,000, raztegnil. Domače vesti Is Pennsylvanlje Center, Pa.—Pred kratkim je tu umrl Jakob Potočnik, star 42 let in rojen v Ameriki. Bil je član društev SSPZ in ABZ in zapušča, ženo, sina, hčer, tri brate in tri sestre.—V Pittsburghu je zadnje dni umrla Rita Kam-bič, stara 17 let in rojena tu. Zapušča starše, brata in štiri sestre.—Kmalu zatem sta umrla 53-letni Jos. Staudohar in 63-letnl Michael Vidina, prvi doma iz Hrasta pri Vinici in drugi iz Prelokev Beli Krajini.—V Ran-kinu, Pa., je umrla Ivana Rud-man, stara 70 let. Mlnneaotske vesti Eveleth, Minn.—Pred dnevi je tu umrla Katarina Fric, stara 60 let.—V Chisholmu je umrl Matt Jelene, star 30 let in rojen tu.— V Virginiji je umrl 60-letni John Vajdetič.—V Duluthu je 6. t. m. umrl Frank Gimpel, star 70 let in rojen v Jurkovi vasi pri Novem mestu. V Ameriki je bil 40 let in bil je član društva 205 SNPJ. Is Illinolsa Aurora, III.—Zadnje dni je tu umrl Jakob Bertoncelj, star 66 let.—Dalje je tu umrla Ana Koc: jan, stara 49 let.—V Jolietu je pred dnevi umrl Frank Kadunc, star 55 let. Nov grob v Calumetu Calumet, Mich.—Dne 27. aprila jo tukaj* umrla Mary Trdič, stara naseljenka, ki je prišla iz stare domovine pred 55 leti. Umrla je v starosti 77 let in^a-pustila je moža, dva sinova, tri hčere in mnogo vnukov ter vnukinj. Clevelandake novice Cleveland.—Dne 6. maja je v bolnišnici umrla Mary Vidmar, roj. Ruparšič, stara 58 let in doma iz Zrete pri Loškem potoku na Dolenjskem. V Ameriki je bila 38 let in tu zapušča moža in sestro, v Cantonu, O., pa drugo sestro.—V bolnišnici je dalje umrl Peter Mukavec, star 65 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bil 4Q let in zapušča sestro. Fr. Cvetan spet na delu ss Prosveto Tire Hill, Pa.—Fran Cvetan, zastopnik Prosvete za Johns-town, Pa., in okolico, se je po šesttedenski bolezni vrnil na delo 6. maja in obišče člane in naročnike čim prej mu bo mogoče. Is Detrotta Detroit, Mich.—Dne 7. maja si je vzel življenje s plinom Joe Kostanjevec, star 72 let in doma Mirne peči na Dolenjskem. Stavkovni val se širi po Ameriki Unije ameriške delavsko federacije podprle voznike Washington. D! C.. 10. maja.— Več tisoč unijsklh delavcev je zastavkalo včerap in znamenja kažejo, da se jiip bodo pridružili nadaljnji tisoči V Detroitu je izbruhnila stfvka voznikov, katero so podprla stavbne unije Ameriške delavske federacije v okrajih Wayne, Macomb, Oakland in St. Clair- Gradbena dela v teh okrajih so prizadeta. Vozniki so zastavili pri lesnih kompanijah v Detroitu, ko so te odbile zahtevo ¡¡lede zvišanja mezde. ■ Čez dva tisoč Strojnikov, članov unije ADF, Je zastavkalo v ladjedelnici Betjilehem Co. v San Franciscu, Cal., ko je kom-panija odbila zahtevo glede zvišanja plače na $1.15 na uro in dvojne plače za čezurno delo. Z oklicem stavke je zapretila tudi unija strojnikov v vladnih ladjedelnicah v Bostonu, Mass. V gozdovih v Washingtonu je zastavkalo 8000 gozdarjev, ko so se pogajsnjs med unijo CIO in delodajalci razbila. Unija je zahtevala z višanje mezde in izbolj- REV1ZUA DISTRIBUCIJE MATERIALA NA VIDIKU Niija kongresna zbornica sprejela načrt POSPESITEV OBRAMBNEGA PROGRAMA Waahlngton. D. Cm 10. maja.— Nižja kongresna zbornica je sprejele načrt, ki daje uradu za produkcijo bojne opreme oblast delitve vsega materiala, ki se rabi v produkciji orožja, v odmerkih. Načrt je bil po sprejetju v zbornici poslan senatu. Ako bo tudi senat sprejel načrt, tedaj bo urad za produkcijo bojne opreme dobil mandat v odločanju o prednosti materiala. šanje delovnih pogojev. Nadaljnjih 20,000 gozdarjev in lesnih delavcev se bo morda pridružilo stavki, če ne bo konflikt izravnan. Gozdarji zahtevajo zvišanje plače za deset centov na uro. Več tisoč delavcev, uposlenih v podjetjih za konserviranje sadja v Californiji, je zapretilo z oklicem stavko, ko je organizacija delodajalcev California Pro- jetja u poslu jejo okrog 60,000 delavcev. Pogajanja med reprezentanti avtne unije CIO in korporacije General Motors se nadaljujejo v Washingtonu, toda doslej niso prinesla še nobenega rezultata; Unija zahteva zaprto delavnico in zvišanje plače za deset cen tov ns uro. Federalne oblasti so posegle v konflikt, da prepreči-jo stsvko v tovsrnah te korporacije v Detroitu in drugih mestih, v katerih dela okrog 160,-000 delavcev. Nekateri so oznsčlli načrt sa . ne reprezentantov nemške Časo- najbolj drastično zakonodajo industrijske kontrole, kar Jih je prišlo pred kongres. Kongresnik Fred L. Crawford, republikanec iz Michigana, je dejal, da je načrt najbolj dalekosežnr zakonodaja, vendar potrebna, ker se bi drugsče obrambni program izjalovil. . Prej je podadmiral Samuel M. Robinson, načelnik biroja za parnike, povedal članom zborničnega odseka za mornsrične zadeve, da bo treba deliti jeklo v odmerkih prav tako kot aluminij. On je podal optimistično poročilo o napredku v konstrukciji bojnih ladij, obenem pa je izjavil, ds ladjedelnice sproti porabijo dostavljeni jim material. "V Ameriki ni dovolj jekla sa cessors k Grovern odbila zahteve glede zvišanj* plače. Ta pod- vse polrcb^ k fêkel Robinson as Tukaj je bil sam, v Kanadi pa zapušča nečakinjo. Bil je član društva 121 SNPJ. Nov grob v Akronu Akron, O.—Pred dnevi Je tu umrla Antonija Milošln, roj. Gorenje in doma iz Vodenice pri Kostanjevici. V Ameriki je živela 28 let in tu zapušča moža, dva brata in dve sestri. Is starega kraja Chicago.—Uredništvo Prosvete Je 9. maja prejelo pismo Iz Maribora, datirano 22. malta t. 1„ ki se na koncu glasi: "Ko dobite to pismo, se bo pri nas vse izpremenllo tn-mordf vam treba odgovarjati. Ravnajte se po razvoju dogodkov . .Kako dobro Je pisec skitil, kaj priha- ,a! - Angleško sodišče obsodilo izdajalca Jjondon. 19 maja—Inženir! sojen v smrt On Jt U /retlran George J. Armstrong je bil spo-. ppvd dvema mesecema Obrav I znan za krivega izdajstva in ob- na ve je bila tajna. Nova pogodba med Siamom in Indokino Tokio, 10. maja.—Indokina in Siam sta podpisali novo mirovno pogodbo in tri protokole pr: ceremonijah, katerih sta se udeležila francoski poslanik Charles Arsene Henry in japonski zu-nsnji minister Josuke Matsuoka. Pogodba vsebuje provizijo, da Japonska posreduje med državama, če se spet pojavi spor med njima Indokina je obdržala otok Khong na reki Mekong, odstopila pa je Siamu provinco Khone. Večina Američanov je proti Lindberghu Princeton, N. J., 10. maja — Zavod za Javno mnenje (Gallup Poll) je z najnovejšim glasovanjem dognal, da se večina ameriških volllcev ne strinja z letalcem Llndbergfcom, ki je rekel, da bo Anglija premagana n* glede na to, kaj stori Amerika. Na vprašanje -Ali se strlnjste s tem. kar pravi Lindbergh?" je 63% vprašancev odgovorilo Mne,H 24 odstotkov *"da" in 13 odstotkov je v dvomu. Lindberghove knjige odstranjene iz knjitnice Beemsville, Ont., Kanada, 10. maja,—Tukajšnji mestni svet je odredil odstranitev Llndbergho-vih knjig iz javne knjižnice. Slično skeljo je prej odredil mestni svet v Guelpu. "Jeklo bo trebs deliti v odmer kih tako kot aluminij. To je problem, ki zahteva hitro rešitev." Uradni krogi študirajo zdaj načrte glede zmanjšsnjs porabe jekis zs civilne potreba. Dozns vs se, ds je sdmlnlstraclja revi dirala svojo cenitev o obsegu jekla, ki se porabi prihodnje leto, od 91,000,000 ton na 120,000,000 ton. Produkcija surovega železa Je znašala v marcu 7,146,372 ton, kar bi znašalo v letu okrog 85,752,000 ton. Martin Aircraft Co., ki ima svoje tovarne v Omahi In drugih mestih, je informirala avtorite te, da potrebuje več jekla za produkcijo bombnikov. Pojasnjeno je bilo, da tovarna ne bo dobila jekla v zadostni kvsnji teti do Julljs. <« Nemški in ruski špioni v Ameriki Justični department dobil podatke Waahlngton. D. C.. 10. maja.— V Združenih državah se nahaja okrog tisoč nemških in ruskih špionov po sodbi federalnega justlčnega departmenta, ki je zbral zadevne podatke. Med temi je 800 agentov nacijske tajne policije in 200 agentov sovjetske tajne policije. Vsi ti so temelji-to lzvešbani v svojem poslu. Pouk v tehničnih fazah svojega poklica so dobili na univerzah in najboljših šolah, ki jih vzdr-žujejo totalitarne vlade. To število ne uključuje oseb nemškega in ruskega porekla v tej deželi, ki so naklonjene Hitlerjevemu ali Stalinovemu režimu, niti onih, ki ao v diploma-tični službi nemškega In ruskega poslsnlštva in konsulov, in pisne agenture DNB in sovjetske Tass. Slednji se udeležujejo konferenc s predsednikom Roo-seveltom, državnim tajnikom Hullom ln drugimi člani kabineta. V številu so uključenl uradniki in uslužbenci nemških in ruskih firm v tej deželi In člani trgovskih in kulturnih organiza* cij, ki so pod dominceQo Borilna in Moskve. Avtoritete o petokolonskih aktivnostih vedo, da v moderni vojni so militsristične sile le čistilne grupe. To dejstvo je bilo demonstrlrano na Norveškem, Holandskem, Danskem, v Belgiji ln Franciji ter drugih državah, ki so hitro psdle pod udsr-ci nemškega vojaštva, kateremu Je ugladilo pot delo petokolon> cev, ki so ga vršili tajno in učinkovito vec let. ' Hitlerjevi ln Stalinovi agentja operirajo s pomočjo ljudi, ki imajo tesne vezi z rojstno deželo, preko sorodnikov, trgov skih svet in drugsče. TI so sls stl aktivni med delavskimi gru paml. Zadnjo sredo je federalni justični tajnik Jackson odredil zsdržltev sto nemških mornsr jev. Ts korak je storil na pod lagi domneve, da so mornarji pod dominacijo geatapovcev ln bi kot taki lahko izvršili čin, ki bi škodoval ameriškemu obram bnemu programu. Uradno poročilo o italijanskih izgubah Rim, 10. maja.—Pravkar objavljeno uradno poročilo o Italijanskih vojnih izgubah kaže, da te znašajo 212,641 vojakov ubitih, ranjenih in pogrešanih, od-kar je Italija v vojni. Število ubitih je 20,251, ranjenih 50,413, pogrešanih pa 141,977. Poročilo uključuje izgube na vseh frontah, na katerih so se borile ita-lijanake čete od 10. junija pre-teklega leta do aprila tega leta. Jugoslovanski reiim Tatvine cvetlic s pokopališč razkrite Chlca^o, 10. maja.—-Tatvine cvetlic In vencev s pokopališč raketirstvo, ki je prinašalo čez $100,000 letno, so predmet prels kave, katero so odredili uradniki državnega pravdnika, mestna in državna policija. Oskrunjeva nje grobov po profesionalnih tatovih je bilo razgaljeno, ko je policija aretirala tri moške, ki so imeli ns tovornem avtu grmado cvetlic in vencev. Ti so priznali da so cvetlice ukradli na pokopališču Mount Carmel. Aretiran d so Joseph Lobe, Kdward Dra goski in I*wrence Haarmans Tovorni avto s cvetlicami so ustavili državni policaji Archie l m Hal le, Danlel Levy In Albert Hutkovsk! na North A ve. vzhod no od Mannheim Rd. Tatovi so pošlje misijo V Ameriko priznali, da so ukradene cvetlice r ' prodajali cvetličarjem ln lastni Nekje na Bližnjem vzhodu. k„m „bednih tržišč. 10, maja.—Jugoslovanska vlada ., v Izgnanstvu pošlje delegacljoi . „j- Srbov. Hrvatov ln Slovencev v! AVtna unija Združene države, kjer bo konfe- suspendirala upornike rirala z ameriško vlado, se glaai M|,w-U>wft, Wia., 10. maja. poročilo. Protinemške demonstracije v Rimu Krajevna avtna unija je suspen dirala vse člane, ki so se vrnili i n« delu v tovarno Allla-Chalm era Mfg. Co na poziv federalnih urednikov, preden Je bila stavka končana za šest m«s«cev. Ti se ne bodo mogli udeležiti prihod njih volitev uradnikov te unije Kompenlja pravi, da se Je 4500 STALIN PRETRGAL ODNOSAJE S TREMI DRŽAVAMI Jugoslavija, Belgija in Norveška prizadete VEST O zbiranju CET zanikana Moskva. 10. maja —Rusljs je naznanila, da več ne priznava treh držav, katerih vlade v izgnanstvu so povezane s Veliko Britanijo. Tukajšnji diplomatič-nI krogi so uverjeni, da hoče diktator Stalin, ki je prevsel l>redsedništvo sovjetske vlade, jokazati Hitlerju, da bo še nada-je korakal s njim. Zunanji komisarijat Je naslovil note poslanikom Jugoslavije, Belgije in Norveške v Moakvi, ds jih več ne prlznsva kot re-prezentante držav, ki so prišle xxi Hitlerjevo dominacijo. To e zlasti znsčllno sa Jugoslsvijo, s katero je sovjetsks vlsds pred enim mesecem sklenile prljs-teljsko pogodbo. Zunsnji diplomstje vidijo v tem znamenje, ds sovjeti nameravajo skleniti nov sporazum s naciji. Atl se bo Rusija pridru-tlla osišču, v tem momentu še ni Jasno. Očitno je le, da se Je situacija izpremenlla, odkar se e grof Frledrlch Werner von Schulenberg, nemški poslanik, vrnil v Moskvo is Berlina, kjer e Imel razgovore s Hitlerjem. Izgleda, ds se Je nspetost meti tusijo in Nemčijo ublaftila, odkar so sovjeti sklenili prijateljski pakt z Jugoslsvijo, naglasih trdnost nenspsdslnegs pakta s Turčijo, okrcali Bolgarijo, kar je prists Is ns nemško okupacijo svojegs ozemlja ln krltlsirsli Ogrsko zsrsdl. invszije Jugoslavia ki je sled i Is nemški. Mos-kvs je sklenile prljsteljsk! pskt Jugoslsvijo dsn pred Hitlerjevim napadom ns to državo. Sovjetski tisk, ki Isrsžs mnenje vladnih krogov, spet piše o prijateljskih odnoiajlh s Nemčijo. Poročila o letalskih napadih na Sueški prekop, ki so bili izvršeni po Nemcih in Italijanih zadnji četrtek, Je objavil na prvih straneh, Sovjetska oborožena sila se ne zbira ob nemški meji ln se tudi m- bo, se glasi uradni komunike, katerega JeiObJavila časopisna agentura Tsss. Ts tudi zsnika zunanja poročila o tranaferlra-nju vojaških čet t vzhoda ns zs-pad. Eno poročilo se Je glssllo, da je mi>čna sovjetsks srmsda koncentrirana v vojaškem dls-trlktu pri Kijevu, ki uključuje tudi Ukrajino, da se tsm nahaja čez 2000 bojnih letal in da je bila pomoraka sila premeščena z Baltiškega morja na Črno morje. Zanikana je bila tudi vest, da se sovjetska vlada pogaja % Perzijo glede rabe letalskih oporišč Uradni komunike pravi, da mornaričnl komisar Kedor Kuz-necov, o katerem so poročali, da se pogaja v Teheranu, Je še vedno v Moskvi. Samo ena vojaška divizija je bila transferlrana Is Irkutaka v Novosibirsk in to iz rsslogs, da vojaki dobe boljša Stanovanja, Tass zanlčljlvo zavrača poročila o suspendiranju potniškega prometa na sibirski želexnlcl In da vlaki zdaj prevažajo vojaške čete. "Ts poročila •o plod bolne dtv po dfllPVor^.-RblMpSI Ooptoov M n*wa-r^lklMUw* h n« vr»i«)o MwpW Ulsrsrns vMMl povtl. dram*. p«ml M l •• vros*e poiU|.lsl)u i« v alutelu. <• i« prttotil p^tniiM. A4tcrtitln| nlo m l|ri»inn.l Mianirlytl «f ...__>i]i imM(W UMU. will M« M Mtinwi. otfcw ¿¿Zri*.. *** « ^rW . Sto., »ill fc. u. «Ztorsf* wk" sa*a»astoi * .Mr-.M frohvkta MiT-M to U*iMi Glasovi iz MISUI or TSE FB0K1ATBD | jjjjjjff f(ll |........... fiau« » Mlraai* erl«M i**» Iimm as «mM*. »M-el. * * • tU*lM r*«Mrrtu to to M UM aa IN naselbin ■ —-— ^ Mirovni pogo ji iz Tokia Wheeler, Lindbergh et Comp., ki že mesece kličejo ne pogajanje za mir, naj odpro oči in nastavijo ušesa, da vidijo in dišijo predlog za mir. Zdaj se jim — in vsem onim, ki sovražijo vojno zaradi vojne in ki si žele miru zaradi miru - lahko izpolni želja s pogojem seveda, da ne bo nobenega — pogajanja. Predlog za mir je tukaj, ampak pogajanja ne bo. Anglija in Amerika morata predlog enostavno sprejeti ali zavreči, tretje poti ni--- — Predlog je prišel od japonskega zunanjega ministra Matsuoke, ki ne je pred kratkim vrnil it Berlina in Moskve. Častni Matsuoka kajpada ne pove, da je bil njegov predlog skovan v Berlinu in odobren v Moskvi, ampak naša malenkostna pamet si domišlja, da je bilo tako. Kako drugače bi mogel visokorodni Matsuoka govoriti v Imenu ' vodilnih vekdT? ------------- Matsuoka je povedal in japonski listi so naznanili, da bodoči svetovni mir bo sklenjen v smislu "novega reda", ki ga bodo regulirale "vodilne velesile^ sveta. Zanimivo je to, da so po milosti Hitlerja in Matsuoke uključene med "vodilne velesile" tudi skrajno nizkotne Združene države kot jih smatrajo japonski dikta-torjl. Ostale "vodilne velesile" so Nemčija (na prvem mestu?), Japonska, Ruaija in Anglija. Italija je kot velesila in imperij ie izbrisana! — Razume se, da Združene države in Anglija prideta med izvoljene "vodilne velesile" le s pogojem, če sprejmeta in podplieta na odka-zani črti vse, kar hočejo Nemčija, Japonska in Rusija — drugače bosta reducirani na kolonije, is katerih bodo omenjene tri "vodilne velesile" črpale delavce in surovinski material. Kakšni so pa mirovni pogoji za Ameriko in Anglijo? Predvsem — se glasi Matsuokin načrt — »e morata odpovedati pomorski kontroli. Anglija in Amerika lahko obdržita bojno brodovje, katerega imata, toda novih bojnih ladij ne smeta več graditi. Anglija naj obdrži svoje domaČe otoke in Kanado, odplovedati se pa mora Indiji, Avstraliji, Novi Zelandiji, vsem svojim kolonijam v Afriki, vsem otokom na Pacifiku in bazi Honkong ter Singapore mora odstopiti Japoncem. Ker bo Evropa konzolidira-na pod Nemčijo in vsa evropska politika ter ekonomija bosta centralizirani v Berlinu, je najbolje, da Anglija premesti svojo oblast v Kanado!♦ In Amerika? Združene države lahko kontrolirajo vse otoke ob zapadnl hemisferi do Havajev, toda Japonci morajo imeti svobodo naseljevanja na Havajake otoke in v Južno Ameriko. Južna Amerika mora imeti "odprta vrata" trgovini in naseljevanju "vodilne velesile" Nemčije In "vodilne velesile" Japonske. Združene države se morajo odpovedati Mon-roejevi doktrini. Skratka; vrhovna "vodilna velesila" ima biti v Berlinu in Tokiu. Kakšno "vodilno velesil-stvo" bo igrala Rusija, tega Matauoka nI povedal, jasno pa je, da "velesila" Amerika, stisnjena v polževo hišo med "velesilo" Anglijo v Kanadi in nacijsko- J a pons k« hegemonijo v Južni Ameriki, bi igrala le spremljajoči brač po taktu iz Berlina in Tokia. Ameriškega privatnega kapitalizma bi v teh razmerah kajpada bilo kmalu konec, namesti» njegs bi pa Amerika dobila fllijalko nacijake militartzirane ekonomije, katera je tlaočkrat slabša od vsakega privatnega kapitalizma, kajti nartjskl "novi red" je kombinacija atarove-ške suinosti in srednjeveškega fevdalizma a tlako in desetino. s v. Ako se Whoelerju. Nyeju, Lindberghu in brigadi "America Kirst" dopade ta "novi red," naj začnejo kampanjo ran j. Pogoji so tukaj. Take'm or leave'm! Pogajanja ne bo — ne toliko časa. dokler bo Hitler lahko rogoviUI po Evropi, severni Afriki in Mali Aziji in dokler lv> Matauoka lahko rogovilil po Aziji. Ameriški defettsti in "aptzarji" naj se pošu-rijo Saj verujejo v nepremagljivost Hitlerje» ' ve mori I ne mašine in v gotov poraz Anglije} Če torej to verjamejo - ni treba Čakati na jutri, kajU Jutri ae Hitler lahko premleli in od* redi avojemu Mateuoki, naj sporoči Ameriki sledeči ultimatum "Podajte se, ničvredni Američani, uli pa vas smel Jemo v prah! —- Naše alavje 30. maja Girard. O^—Dan 30. maja je Spoftiihski praznik'ali Memorial Day, ki mti tudi pravtjo Decoration Day, to je kinčanje grobov. Mesto Girard ga praznuje Vsaki leto v pravem pomenu besede. Na ta dan se zberejo razne organizacije in Šblarji ter v procesiji odkorakajo na pokopališče. V teh povorkah so večkrat sodelovgle tudi naša slovenska društva s svojimi zastavami na čelu. Odziv za to paradiranje pa ni bil korporativen, ker nismo vsi soglašali s tem, večkrat pa smo prišli vsled tega tudi v nesoglasje. Zadnje čase naša društva to paradiranje opuščajo. Kljub temu pa bo letošnji 30. maj tukaj v Glrardu izredno pomemben praznik zlasti za članstvo, 9NPJ, posebno pa za Člane društva Ljubljana it. 49 SNPJ, kajti tega dne bo to društvo praznovalo 35 letnico/, svojega obatanka. Da bo naše slavje čim bolj uap«šno in da bodo posetni-ki v yseh azilih kar najbolje postrežbi, smo si preskrbeli prostore, ki bodo res nudili vae ugodnosti. Sploh bo na razpola go vsega dovqlj in za vse. Sleherni naš .pošetnik na' tem slavju se bo počutil domačega in za slehernega bo pripravljeno vse ugodno. Za ples bo igrala fi na godba Louisa Simončiča iz Cleyelanda. Plesna dvorana je dovolj prostorna za par sto parov. Dobrodošli ste vsi stari in mladi člani naše jednote, tako tudi vsi prijatelji. Pričakujemo tudi, da nas obiščejo člani in rojaki iz vseh bližnjih in oddaljenih Qaselbin. Glavna točka našega slavnostnega programa bo govor Johna Trčelja iz Strabana, Pa. On je glavni odbornik SNPJ, ki je znan kot dober borec za jednoti ne principe in za splošno delav sko stvar. Več o tem slavju in drugih društvenih zadevah bo v glasilu Še ta teden.—John Taneek, 49. Naše vašne sadeve . ' Detroit, Mich. — Kot je razvidno Iz naše Prosvete, so se vse slovenske podporne organizacije na skupnem sestanku, ki je bil 10. aprila v glavnem stanu SN PJ, sporazumele in združile, da enojno sodelujejo v pomoč pri zadetim v starem kraju. Te organizacije so.se v glav nem združile za nabiranje prostovoljnih prispevkov med svojim, članstvom v pomoč našim bednim bratom in sestram v Ju goalaviji, katerim je Hitler u postošil stanovanja in uničil od noano vzel živila. Ta gesta skupnih podpornih organizacij ameriških Slovencev je vsega priznanja.vredna, zato so jo po« zdravili vsi rojaki, Mi sočustvujejo s prizadetimi žrtvami tota-litarskih osvajalcev. Naše društvo št. 121 SNPJ je že na zadnji aeji dne 20. nprila v tO svrho prispevalo vsoto $23, gotovo pa je, da bomo še prispevali.'* Kajti vsi se zavedamo, da je pomoč nujno potrebna. Naše društvo nikdar ne zavrže prošenj V pomoč siromakom. Dalje podpiramo tudi vse ustanove, ki delujejo v prid protckcije delavstva. Baškar sem prejela pismo iz gl. urada SNPJ, ki vsebuje upcl na mta kakor na vsa društva sploh, da prispevamo v pomor našim bednim rojakom v Jugoslaviji Vsled tega bo torej na naši prihodnji društvenieefri dne 18. maja zopet na dnevnem redu razprava o naši stari domovini in vprašanje o dodatni polnoči. Slične razprave bodo na tdnevnem redu sej vseh naših društev te ali one slovenske podporne organizacije. S tem bo ta naša skupna pomožna akcija zadobila razmah, kar je potrebno, da postane učinkovita. Obenem bomo na tej seji volili delegata za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila v septembru v Pittsburghu. Po pravilih se delegat voli v maju ali juniju Po mojem mnenju je za društva boljše, da volijo delegate v maju. To pa iz razloga, da ae v slučaju morebitnih nepravilnosti taki nedostatki popravijo na junijski seji. Torej prihodnjo nedeljo vsi na plan! Teden po naši seji, to je dne 24. maja, boste pa imeli priliko posetitt igro, ki se imenuje "I-gralnica za služkinje," ki jo priredi ženski odsek SND v dvorani na 17153 John R. V igri nastopijo samo ženske, ki bodo prepričale može, da poleg kuhinjskih in drugih hišnih del so tudi sposobne igrati na odrih brez moških. Jamčim vam, da bo smeha zopet na koše. Kot se sliši, gredo delnice SND izpod rok kakor "hot cakes" Kateri jih Se niste ku pili, sezite po njih. Čim hitreje jih pokupite, tem prej pridemo do zaželjenega doma. , X. Junko. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Protveti.) , 15. aprila 1941. B. B. C. hoče prirediti polurni program o Jugoslaviji za svoje domače poslušalce! Kako sem neki jaz prišla do tega, da sem pokukala ob tej priliki za kulise, kjer se prirejajo radijski programi? Malo je nas Jugoslovanov v Londonu. Pred vojtio je bilo drugače. Takršt je bila v Londonu naša diplomacija poslaništva. Več slovenskih deklet je bilo tukaj po službah kot služkinje; dobro so zaslužile in veliko so se naučile. Bilo je nekaj profesorjev na jugoslovanskem oddelku londonske univerze. Pa vse to je minilo. Poslani štvo se je preselilo na deželo. Kaj se je zgodilo z našimi dekleti, ne vem. A mislim, da so odšle domov. Univerza se je preselila v Oxford. Od lanskega leta sem sva bila menda samo dopisnik nekega srbskega časo-' pisa in pa jaz v Londonu.—Ju goalavija ie akočila na prve strani časopisov. Jugoslavija je zavzela prvo mesto v poročilih B. B. C-ja. Vzporedno je B. B. C porinil vesti oddajane v srbohrvaščini med prve po važnosti Primanjkovalo jim je ljudi. Poklicali so nekaj naših Študentov iz Oxforda In Cambridgea. Delajo noč in dan. Pa saj pri B. B. C.-ju to ni nič nenavadnega V inozemstvo zdaj oddajajo > tridesetih proatorih. Prlmanjku je jim prostorov, ljudi, časa. Od delek za domače poslušalce oe kar ne upa nadlegovati s svojimi zadevami inozemskih oddelkov. Tako se je zgodilo, da sent jaz prišla v stik z njimi. Prvič smo se videli opoldne pri kosilu. Ves program v tem čaeu še ni bil nič drugega kot različne ideje po naših glavah. Drugi dan ob pol osmih zvečer mora biti oddan v svet. Pisatelj programov pozna dobro svoje angleške poslušalce, ve, kako oblikovati materijo v dramatično obliko. Ali kdo more pričakovati, da pozna vse kraje sveta, kateri so v tem času v oaredju .zanimanja njegove publike? Zgodovino teh krajev? Godbo, pesmi teh krajev? Kje dobiti knjige, gramofonske plošče? Potem bo še višje sile nad njimi. "Posebno naročilo imamo, da ne smemo zapostavljati Hrvatov." —"To je že spet Foreign Office: bolj so papešld kot papež".—"Če hočete govoriti o zgodovini, morate govoriti o Kosovem".—"Edino poglavje, ki ga lahko brez skrbi postavite ob stran kosovski drami—če boste čitali zgodovino in pesmi, ki jo opevajo boste videli, kako je vsebina in forma dramatična in močna, da zatem nI vse okoli sebe—edino poglavje Iz slovenske in hrvaške zgodovine, ki je vredno stati isti vrsti s kosovskim, je poglavje kmečkih uporov v 16. stoletju, viškom v Matiji Gubcu. Zgodovina bojev za "staro pravdo zgodovina kmeta-kralja-mučeni-ka. Na glavnem trgu v Zagrebu je bil kronan na razbeljenem železnem prestolu z razbeljeno železno krono." . Spet smo se zbrali po večerji v ateljeju B. B. C-ja. Ali bpljše v enem izmed steljeljCv. B.B.C. je razkropljen po vsej deželi in po vsem Londonu. Nekateri njegovi programi pridejo s tega konca, nekateri z onega. Tuka v mestu imajo pisarne in ateljeje v pol ducata poslopij. Morala sem dve nadstropji pod zemljo in po hodnikih sem, hodnikih tja. Sobica je tesna, ventilacija slaba. Zrak bi skoraj lahko rezal z nožem, gost je bil od dima Pisatelj skripta je preskrbel vae gramofonske plošče, ki jih je mogel najti v Londonu, ki ima jo kaj opravka z jugoslovansko godbo. In nekaj knjig o tej deželi. ; Vesel je bil mojega pri spevka: Prevod kosovskih narodnih pesmi z zelo koristnim predgovorom. Uprizoritelj—pro-ducer—je tudi prišel to pot, on je odgovoren za oddajanje programa, kot dirigent svoj orkes ter, tako on dirigira vso prireditev. Mlad fant je imel skrb z gramofonom, ki je bil ta večer središče našega sestanka Plošča za ploščo je prišla na vr sto. Kolo za kolom, sevdalinka za aevdalinko. Ta srbska, ona bosanska. Moj srbaki znanec je razlagal vrednost in pomen pesmi. Tajnica je zapisovala seznam. Kaka hrvaška in dalmatinska pesem vmea, da je prekinila zategnjeni monotoni vzhodni napev srbske pesmi. Ej, slišite: "Ko sem k njej prišel, mi je dala stol ..." "Da, to •je naša pesem, dobra domača pesem o vasovalcu". Pa spet ciganska godba iz belgrajskih kavarn. "Ne, ne, 'Sem slovenska deklica ..." ni dober primer naše pesmi, ni je niti vredno zapisati v seznam." Razložiti sem jim morala, kaj je naše vasovanje. "Ne, mi Angleži nimamo takih sladkih navad". "Skoda, da Slovenci ne vladajo sveta, namesto Hitlerja". Tako se je vleklo pozno v noč. Do dveh po polnoči. Drugi ddn sem morala ob petih popoldne na drugi konec Londona, kjer oddajajo te vrste programov. Ugibala sem med potjo, koliko programa more biti gotovega. Ob dveh ponoči še ni bilo drugega kot brezoblična Mi r^r "i I HN ■ t Člani unije U al tad Electrical. Radio * Machine Workers (CIoTpikatlralo tovarno Phelps Dodiski značaj, iljal tam mimo. Prijeli so PrVQ siame je zemljepisno-samske^a šoferja Franca Zgodovinsko, drugo je nepopol ja iz Ljubljane, ki je iz« kcr Jgj^ siUhikega JV,n ¡iSvSefiSU8tVarja nUjn° M Videl TO slovensko umetnost, tretje stali-icest. nekaj temnega daftde ^ bi |o { nobenemt mislec, da so to odpadki, tudi^nogo večjem in starej4em |aprej Ko pa je prepe- narodu popolnoma obveljati, ■ tisto mesto je nenado- kef nacioJX značaj ne more je nekaj zadelo v|biU ^ Uo { določa. Ik Čari Vinson, avtor sakonakeoa načrta proti stavkam v obrambnih Industrijah. . Zato je voz ustavil in s. ju neke umetnogti. Vsekako pa Imkom sta pogledala, kaj M^ 8tali*čc predvsem iss1 r ivpra4rie'kaj je v « „„, . i ■ XI umetnosti slovensko? to vstran tudi moškega, negibno ležal. Ugotovila ' Tu pa vsi, ki smo kdaj obstal površnem pogledu, da je Pred vprašanjem bistva sloven-Na Igu sta takoj obvesti- ®tva» ponavljamo poz* v bojevni- ništvo se je šofer moral zago- Hmko Lučovnik, ga je| da je Ščurkovo smrt za-z malomarno vožnjo. Dr-1 PROSVttA Med Mirni Slovenci «e duše? Na vseh področjih, tjer se razodeva slovenska duhovna tvornost, od etnografske-[a do umetnostnega, bi bilo tre->a izvršiti obsežna proučevanja izvirni, samoniklih prvinah naše narodne in umietne kulture n o tujih vplivih, da bi tako pri-ili do zanesljivega grabiva in dobili odgovor na vprašanje, v Čem je prav za prav naša narodna posebnost. Čeprav se je v posameznih likovno umetnostnih, muzikotoških, etnografskih, literarnih in drugih študijah nabra-o precej gradiva, vendar še vedno nimamo sintetičnega dela, ki >i kpr se da objektivno pokaza-vse, prvinske in pridobljene značilnosti slovenskega narodnega karakterja. Značilno je, da je doslej povedal še največ o ka-rakteroloških značilnostih Slovencev dr. Vladimir Dvomiko-vič. Pri nas samih pa določajo slovenstvo z najsplošnejšimi besedami in z napadi na vse tiste, ti ne vidijo v njem malika, pred katerim je treba delati obredne »oklone in na tiste, ki ga nočejo obdati s kitajskim zidom ob Kol >i in Sotli. Nobena politična zgovornost, nobena kranjska zbadljivost ne more nadomestiti zgoraj omenjenega nedostatka. Vprašanje določitve slovenstva umetnosti je potem takem vprašanje naše narodnostne filozofije, ' zgrajene na gradivu znanstvenih proučevanj. Te pa še vedno nimamo, ker se bojevnikom za tako zvano Čisto slo* venstvo zdi važnejše pisanje osebnih polemik in boj zopet hr vatsko-srbske vplive v slovensk kulturi, kakor pa težavno delo za določitev jasnih in nedvom nih znakov originalnega sloven stva. kom za njegovo čistoat in samobitnost: Ppvedite nap vendar ne- prod sodiščem." ObtožnU!kolik0 d*»e 06 samih ču,tev in )o je zastopal državni to- *** P0^"« gostf.besednosti ■ Spomnimo se samo, kaj je pri pravil Srbom Jovan Cvijič in kako malo zanesljivega vemo tožilec jč zahteval ^kazno-1 S^ovencl o našem " narodnem zaradi presUmka proti 0 psihologiji našega na ' Javnega prometa v smi- rodne8a koI®ktiva' 0 vsem U regrata 205-11. k z Istem, kar nas loči ne le od za «eni, ki j»a je branil od- padnih ^ severnih sosedov—tu ^ Viktor Maček je iz-190 razlik® dovolJ ostre—marveč U se ne čuti ki ivega Med tudi 0(1 etni^no najsorodnejših ¡podrobnim zagovorom je Hrv®tov ^ Srbov- Kdo se pri nas fvedel, da so se mu na bavi 1 kttrakterolo8i3(> Sloven-¡utrudile oči tako, da je cev? Kdo ob<,clBl narod možno, da je prezrl no P68«^ in sploh narodno bla 16,10 Pred njim na cesti *0 9 ltalwča Izvirnosti in glede pljučnem dokaznem po^'na 2načilnoiti sloveriske ko j,. »»Kintfc zagoni Ndencs inž. Ditrihs, je sodbo, R katero ¡T^1 spoznali za krive-v smislu paragrafa * 2 Sodnik Ka je obso-P0)"« ^ dobo 2 let na 3 i^P"fa , m na plačilo '«ženskega p<»stopanja Hr' ' "vršitv* kazni. T1 ^ ix»dčrtal, da "vto nt* more priti v t,»tI- ^ u* Je uprava CT.1 In da sa ponesre-rU » lopl-ga kmalu za-tT lvt0 krsj ne- krivde je sod-izvedenca, r1 J1* je dopuslHi tista r1, ^ je možno vo-r1'1 v takin, razdalji, trdil, da ni ■!"'r'^rrčenca ob W .odnlk mne- r ^»¡a njegova, kakor JL J'' dolJriost. Ih nekt pot- ^ ** cvsu, ta» Amerika zasegla sklade nemikega trusta Washington, D. C., 10. maja.— Vlada je včeraj zasegla sklade I. G. Farbenindustrie Actienge sellschafta, nemške korporacije, ki je znana pod imenom barvn trust. Ta poseduje mnogo pa tentov, ki se rabijo v ameriških industrijah. Zasego je odredi federalni justični tajnik Robert H. Jdckson. Trust* ima sklad $2MUM0 v hewyoritoci narodn banki. Nemška ko^racija je bila prej obtožeha kršenja federalnega protitrustnega zakona. Dobro ai bo zapomnil Sodnik: "Priznajte, da ste Iz vršili zločin tiiko, kakor sem ga vam jaz zdaj popisal!" Zločinec: "O, tako praktičen nisem bil, pa nič zato, si bom pa za drugič zapomnil." V tihem decembrskem večeru sem se poslovil od .Monoštra, majhnega provincialnega mesta ob Rabi, v katerem še mnogo i* men očituje slovensko poreklo la kjer se še sliši slovanska nareč» na beeeda. Mislil sem na slovenski živelj v devetih obrabskih vaseh, ki so jih po trianonski mi» rov m pogodbi priključili k Madžarski, zato ni čuda, da sem neučakano, peš mahnil po zasnežen ni cesti proti bližnji Slovenski vasi. • t Ko sem bil že mimo monošter-skih opekarn, sem ebaiul na položni cestni vzpetini in se zagledal v pokrajino. Pod menoj — na desni — se je v mreži luči razprostiral "varaš", Monošter. Nedaleč v ravnini se je vil me, ni vodni pas Rabe, na nemšl strani pa so se za nekdaj čiato slovensko vasjo Bodinci risala temna pobočja Štajerskih hribov. Nisem se utegnil dodobra zato->iti v razmišljanje o večerni ali ci porabske pokrajine, ne se na*> srkati nje zimske lepote, kajti v naslednjem trenutku me je že spet zvabila cesta s svojim večnim klicem: dalje! Na sicer samotni poti aem cmalu doživel prijetno iznena>-denje. Naletel sem na razigrano družbo otroka ki so se vračali od nekod it mesteca. Ko sem jih nagovoril v slovenskem narečju, smo si na mah postali prijatelji. Pripovedovali so ml o šoli, kjer se bore malo uče v materinem eziku, o domačih, — jaz pa sem rim odgovarjal na vprašanja kačo je s temi in onimi rečmi pri nas, na "Slavskem", kot so se i» ražali. Medtem smo se kar naenkrat znašli sredi Slovenske vasi, ob kapeli blizu katere sfe]|> ; i spomenik v svetovni vojni padlim vaščanom. Le-tu smo se udi ločili, pa ne za vedno, za ca j v naslednjih dneh sem pre bil še ure in ure med njimi. Slovenska vas spada med naj večje slovenske vasi v Porabju. Hiše so zvečina zidane, ob njih se pa proti dvoriščni strani pogosto odpira stebriČsEt hodnik, ki ga opaziš po vseh slovenskih rabskih vaseh. Ob.aeeti, neka ko sredi vasi se dviga enonad stropna šola, ki je bila v onih dneh — zaradi počitnic zaprta. Ko sem ljudi povprašal, kako da so njih domovi zvečine zidani, so mi odgovarjali, da ja pač k temu pripomogla Amerika. Žalostno dejstvo je namreč, da ja v slovenskem Porabju težko najt drušlno, od katere ne bi bil kdo v Ameriki, ali ki ne bi imela on di še zdaj koga izmed svojih čla* nov. Ljudje iz Slovenske in bii žnjih vasi pa hodijo danes tud na delo v monšerske tovarne (V Monoštru je namreč tovarna za svilo, tobak in za kose), Novics o prihodu "Slava", k razume in govori slovenski | je kaj hitro raznesla po vati. Vaščani so bili napram meni spr vs nezaupljivi, pozneje pa jih je nezaupljivost docela minila Božični popoldan sem tako preživel v družbi starih "Slovenča rov" (prebivalcev Slovenske vs si), ki so mi ustregli z maršika tero pripovedko in "Šatrlngo" (vražo). Še dolgo pa se bom spominjal predvsem večers, ki sem ga z mojimi malimi prijatelj preživel v eni izmed prostranih kmetakih kuhinj slovenske vssi. Stsr očak, ki se je že vrnil iz A merike, je zbranemu ofn^zju na m reč pripovedoval zanimive do» S)divščine in pripovedke- Otro-I so kar poširali njegove besede. zakaj v šoli se kaj takega sploh ne slišiN in celo ne v slovenskem narečju. Ko je starec končal, smo se mlajši vneli aa slovenske pesmi, ki tod še niso pozabljene. Marija, mlado dekle jih je s simpatičnim glasom nekaj zapela. Z zadržanim dihom sem jo poslušat, ko je začela: Moja dobra vola daleč kraj od - ...-------------y - ^^ prek sivoga morja, prek črne k*. , t , Dunaje . Tako lepo je zvenela slovenska paaem iz dekliškega grla, da smo ae le težko ločili. Kej pa, slo-venaka pesem se tod ne poj« vsak dan in kjerkoli! • Po .povratku iz Skalovca* majhne vasi, ki odmaknjena od glavne oeste ždi med položnimi hribčki in kjer domujejo tudi oi-gani, sem ae naslednjega dne na proti Gorenje mu Seniku, potoma sem se ustavil v Dolenjem Seniku, ki leži tik ob nemški meji in ki kaše še precejšen nemški vpliv. Kljub te» mu in kljub dejstvu, da me ji v eni izmed hiš mlada gospodi' nja začudeno pogledala, ko sam jo ogovoril slovanski, so nekate- C ri vaščani utešlll mojo radoved noat tudi z nespakedranim slo- ta*, nar venskim govorom. V Gorenjem Seniku je bilo fcfrugače. Prebivalstvo vasi, ki eži v bližini jugoslovenake ma» ln je raztresena daleč naoko-po hribih, ni ohranilo le lepe slovenske govorice, temveč tu di slovenske običaje, icmed katerih naj omenim samo značilen vaški ples na eno ismed narodnih pesmi. Nanj me je opozorit mlad učitelj, Beii Hrvat. Sieer m. v kraju, kjer stoji nova eno» di ni še pozabljena slovenaka narečna knjiga. Koščeni jirsti star cev in staric še vedno z nemalo pobožnostjo listajo po orumene-Ih listih starih molitvenikov. Živo mi je pred očmi starec, kj je odkloni! mojo ponudbo po odku pu enega izmed molitvenikov ] naslednjimi besedkml:, "To knjigo mi ie poklonil oče e ta pa jo je prejel od starega očeta. Zato naj ostsne pri hi ši, otrokom." Iz Oorenjega Senika sem ae po valovitem, gozdnatem svetu od pravil proti Ritkarovcem, odon-dod pa dalje v Verico, Andov ce ,,. Le to so čisto slovensk kraji, ki v marsičem že nallku jejo bližnjim goričklm vasem na jugoslovanski strsnl meje. Sllč no kot v goričkih prekmurski vaseh se n. pr. tudi tod dvigajo nad, okolico samotni leseni zvoniki, v katerih se oglaša "ms zvon". Tod — kakor tudi dru gje v Porabju — pa vzbujajo pozornost takozvana odprta ognjišča v kuhinjah; le teh ognjišč pe ja čedalje manj, ker se ljudje o-koriščajo še z novodobnimi pridobitvami. Po oblaku Otkovca ln Parka šovca (v katerih je zdaj že slovenski živelj v veliki manjšini) setp se za dslj čssa ustavil v 6te* vanovcih aH Stevsncih, kjer se s prijaznega hriba razgleduje daleč na okoli tema števanovsks cerkev. V njeni bližini sem v e-nI izmed nizkih hiš, ki te poidrs-vljajo z vseh okoliških vzpetin, naletel na veselo «tai ieo, ki mi je ure in ure prepevala in me o* pozarjala na vsakovrstna slovenske popevke. Z* nameček ml je potem ob slovesu dala za na pot še pogsčo in jsbolks. Ko sem se lepega zimskega dne — med potjo v Monošter po-sla vi js i od slovenske semlje ob Rabi in od gostoljubnega slovenskega porabsJiega žlvlja, aem bil prepričan, da'ob vsem tem, kar aem doživel, etrainl mejniki slovenskega ozemlja, obrab» ske vasi — ne zdaj ne jutri — še ne morejo biti zbrisane s našega nsrodnostnega zemljevida, ln v bodočnosti? - Želeti bi bi» lo, ds peenikove besede: Tam gori ob Rabi ... le ne bf teko kmalu oznanjale grobne«* napise več kot še*tti*o& lanski šini rabskih Slovencev! J. Dobra vet Kemična vojna Pozorni čitatelji vojnih poročil ae gotovo spominjajo, da so od lanskega septembra dalje ari opisih zračnih napadov zelo kesto brali dostavek, da je bil nepad tega in tega dne največji in najsilovitejši med vsemi dotedanjimi napadi. Strahote so tedaj stopnjevale in marsikdo ae. je vprašal, kako daleč ehko gre to stopnjevanje tako I lede števila letal, ki se udele-, ujejo uničevalnega dela. kakor glede količine eksplozivov, ki ih mečejo letala nsd sovražnica Jasno je, da ima vae to neko mejo In poznavalci razmer zatrjujejo, ds' je ta meja že do-aejkena in a dosedinjlmi sredstvi ni več mogoče strahot. Ker vojna divja dalje in se srd ter bes kupičita, slutijo nekateri, da bo ene ali druga bojujoča stranka le še posegla po huj-uih sredstvih in se sstekla h kemični vojni. ¿^ Že takoj po prvi avetovni vojni, ki je uporabljala pline v razmeroma omejenem obaegu, ako ta obseg merimo s današnjimi tehničnimi mo|noatmi, so mnogi pisatelji fantastičnih romanov napovedovali kemične strahote prihodnje vojne in tako pripravljali svetovno javnost na črno bodočnost človeštva. Plinska vojna je bll6 priljubljeno torišče žlvihne fantazije in nekatera dela t* vrKtf so pripovedovala d porušenih mestih, katerih prebivalstvo je bilo nato Še po-dušeno s strupenimi plini. Ona leta je vladal na svetu ie globok mir zsradt vsesplošne preutrujenosti, miroljubne ideje ao im«]e mnogo pristašev ln romani omenjene vrate so bili skoro nekak donesek k mirovni propagandi, saj se nad vae nazor no slikali grozote vojne sploh, posebej pa še grosote kemične vojne. Po svetovni vojni *u se države zedlnile in sporazumno prepovedale plinsko vojno. Mednarodno pogddbo o tem so podpisale Vse države, toda znano je, da vojna ruši Vse pogodbe in da v vojnem stanju pravno ni nihče vezan, da jih drži. Takoj ob začetku sedanje vojne smo videli, da je v Franciji in v Angliji nastopil velik strsh pred plini. Spadalo je nekako k vsakdanji obleki,- da ai s seboj vedno nosil protiplinako krinko. Zlasti y Pa» risu in v Londonu je bilo to ne« kaj običajnega In vsakdh se gotovo spominja slik, ki so kazale predsednika angleške vlado Chamberlalna na sprehodu z masko preko rame. To je bil menda edini : obrambni ukrep, ki je prišel v veljavo med vlado tega državnika. Ta prevldnoat dokazuje, da so na zapadu resno računali s plinsko vojno. Znano pa ja tudi, da so kemiki v aboratorijih marljivo iakall še učinkovitejših plinov. V sedanji vojni se plini še niso uporabljali kot sredstvo bo-evanja. Oba nasprotnlkS uvl» devata, da bi nakopala laatnlma narodoma neizmerno gorje, ako bi se lotila tega strahovitega o-rožja. Saj bi bilo v prvi vrsti prizadeto zaledje, ki nima potrebnih obrambnih priprav, do-čim bi vojske trpele veliko manj. Zdi ae, da se tu in tam «avedujo velikanske odgovornosti pred človeštvom, pred zgodovino in pred lastnim narodom, ki bi si jo nakopal, kdor bi prvi sačel in tem isaval divjaško uničevanje. Kemična Industrija obeh vojujočlh narodov je tako vlao-ko razvita, du bi na vsak udarec prišel nedvomno Še hujši odgovor in grosotns morija bi ae nadaljevala v nedogled. Te velike odgovornosti se plaši vsak pameten človek, ki mu besno sovraštvo še nI satemnilo misli. J-ill Skupina italUanakik velebev mm albeaeltf Ireall v aheUl. V tej zvezi so temeljiti ljudje takoj začeli nasiskovati, kdaj je Človek prvič segel po tem okrut nem sredstvu, kjer ga je s uspe hom porsbljal in komii se naj pripiše saslUfa za usodno Iz najdbo. Ukazalo se je, ds je kemična vojne tako stara, kakor Človeški rod., ko jf bil člo vek na t«ko nikki stopinj! orni ka, ds se je preživljal le z lovom, mu je bila znana kemična vojns. Stara zvijača lovcev, ki pred duplom' divjačine zašgo močno se kadeČo tvartno, da nje ostri dim prilene plen Is akriva lišča, je v novem bistvu prsv as prsv osnovs kemične vojne. Kmslu j« umni človek iste as» čine sftčel uporsbljsti v bojih zoper sočloveka, kajti sovražnik mu ni bil nič drugega, kakor "dvonoga divjačina", Poslej je človeški duh lotil te panoge, napravil lz nje vojno znanost ter ji seveda del ns razpolago uničevalna sredstva vsake vrste. V oblegane trdnjave «o sovrsž niki najprej metali prižgane snope slame, nato ao slamo nama kali v smolo ali olje, izumili so snrtni grški ogenj, ki se je islu-tal zlssti v pomorskih bitkah, prvi ps so po plinu sefll Klts ci, ki so ns sovrsžniks mets lonce z ostro smrdečo vsebino. Srednji vek 1 večnimi vojns-mi, ki so jih .vodile držsve druga proti drt^fi, mesta med seboj in celo posamezni veliksši drug zoper drugega, se je z vnemo o» prijel misli, kako bi s tsjnlmi kemičnimi isnajdbsmi prlzade» jsl nasprotniku največ Izgub-Vojaki in učenjaki ao tekmova» II, kdo bi odkril učinkovitejše sredstvo, pri tem pa so vsi složno naglašali barbarski značaj tskegs vojevsnja. Kakor vidimo, je v človeku le še tlela iskrice viteštvs, ki je zeiilevslo pošten boj in resnici ns ljubo se mors priznati, ds človeštvo ni rado posegalo po tem skrajnem sredstvu. Nsjkutturnejš! naro di so gs uporabljali samo kot odgovor na enak napad. ^V o-stelem pe so izkustva taka, da učinek plinske vojne nIM od daleč ni tako strahovit po svojih posledicah, kakor obstreljevanje z današnjimi granatami Statistika svetovne vojne je dognala. ds jih je umrlo od vojakov, ki jih je prizadel plin le 2 neki zadevi najstarejše^ ljudi dn 3S, dočim dosegs odstotek Čez nekaj dni do- pri ranjencih po grsnsteh visoko število 40 Tudi je proUplin-ska maska precej zanesljivo o-brsmbno sredstvo, dočtm sope? granatne razstrelk* ni pripo- Pismo is Londona (Ns4sljavanJ. 1 I. atrsal.) končalo arečno. čudili smo se, "ker tako na hitro pa raa še nismo pripravili programa," "tako nepripravljeni pa ras Še nismo šil pred mikrofon," "tako gotov še nisem bil nikoli, da ga bomo polomili"*. Najbolj začuden je bil dirigent. Pred uprizoritvijo je bil pa on najbolj poln tsupanja in poguma. Dolenjka. dru- NajštmrijH tjudje " Sodišče se je obrnilo na Župana neke občine, naj zasliši v Mudi svoje občine, bi sodišče odgovor: — Občinski urad ne more u* sireči želji slavnefa aodtšče, ker ao najstarejši ljudje naše občine umrli še pred dv< Pri zdravniku Zdravnik: "Da, ds, mamios, ns smete piti črne ksve; te je strup, ki učinkuje sicer počssi, toda zanesljivo." OaemdeseiJetna starka: "To imate pa prav, gospod dohtar, saj pijem črtio kavo že aedem-deset let." „ ^ ZAHVALA Ns tem mestu se prsv lepo za-hvallva vsem, ki ste nsms ns-pravili tako veselo zabavo za najino 26 letnico zakonakega življenja. Resnično sva bila preee-nečena in sploh nisva mislile, da imava toliko prijateljev. Zahva-livs se sledečim: Mr. in mrs. Frsnk Zabukovec, mi. in mrs. J. Nagode, mr. In mrs. Joe Hro-vat, mr. in mrs. Joe Auštar, mr. In mrs J. Kastelle, mr. in mrs. Fr. AmbroŠ, mr. in mrs. J. Pence, mr. in mrs. Joe Ksstellc, mr. in mrs. F. Žerovec, mr. In mrs. A. Ravnik, mr. in mrs. F. Turk, mr. In mrs. A. J. Hrovat, mr. In mrs. Widmar, mrs. M. Bürger, mrs. Modrijan, mr. in mra. J. Prester I, mr in mrs T. Peršin, mrs. T. Kabael, mr. in mra, Kr-menc, mr. in mrs, Hsrtnel. mr. J. Radovan, mrs. Wodnlk, mr. F, FrieelJ, mr. J. Mavsar. Is Mll-wsukee, Wis., so bili: Mr. in mrs. Joe Zeitz, mr. In mrs. Joe Strucelj, mr. in mrs. L. Remšak, mr. in mrs. J. Remec, mr. in mrs F St i gilt, mr. In mrs. F. Klančnik mr. in mrs. Slatin, mr. in mrs. Habil, mr. In mrs. Joe Kre4nik, mr. in mrs Urenker, mr. in mrs. Shrubl, mr F Ma-rovth mrs. A Orebner, mrs. T. Kalt nar mra P. Bratenlč, mr. in mrs. Slana, mrs Grumberger. lz Chteegs, Illinois, mr. in mrs. AI. Jurce In sin, mr. In mrs. P. Wer-hovnik lz Waukegene, III., mr. In mrs. Zal nar, mr. in mrs F. Čuden, mr. in mrs. J. Leget, mrs. Babnik, mrs, ftkrbee in mr. In mrs Orum, lm taad*aa*d Preloiii VLADIMIR (Se nadaljuje.) "O, te muzike!" je vzkliknil napoaied Mau-nce ve» razburjen. "Človek bi akotil iz kote!" Manj nervozni Jean je skomizgnil z rama- ' nu. , ffli "Moj Bog, saj jim ne manjka vzroka, da so zadovoljni. In potem — nemara mislijo, da nas zabavajo . . . Dan ni bil hud, ne pritoiujmo se." ' Toda o mraku je zopet začelo deževati. Nekaj vojakov je zasedlo tistih par zapuščenih bil, ki so stale ha polotoku; drugim se je posrečilo, da so mogli postaviti šatore. A velika večina je morala prenočiti v tem predpotop-nem dežju brez vsake strehe in celo brez odej pod milim nebom. Maurice, ki ga je trudnost pogreznila v spanje, se je okrog ene zjutraj prebudil v pravcatem jezeru. Struge, narasti* od dežja, so bile prestopile bregove in poplavile prostor, kjer so ležali. Chouteau in Loubet sta preklinjala od jeze, dočim je Pache stresal Lapoullea, ki je vzlic temu spal kakor klada. Jean se je spomnil jagnjedov ob prekopu in stekel s svojimi ljudmi tjakaj, da se zavaruje; tako so ostali do konca te strašne noči, napol sključeni, naslonjeni k deblom, noge tesno pritegnjene, da bi bile varne pred d*belimi kapljami. Naslednji in tretji dan sta bila zares strašna v teh neprestanih nalivih, tako silnih in pogostih, da se obleka ni imela časa posušiti na telesu. Oglasila se je lakote;..£itl enega suhorja niso več imeli, niti slanine, niti kave. Dva dni zaporedoma so živeli ob krompirju, ki so gs kradli z bližnjih polj In tudi U je postal na koncu drugega dne tako redek, da so tisti vojaki, ki ao imeli denar, plačevali do pet sous za enega. Pač so trobili rogovi k razdelitvi živil. In tudi korporal je hitel k velikemu skednju pri Tour a Olaire, kjer so pravili, da dele krtih. Toda prvikrat je čakal Um tri ure brez uspeha; in drugikrat se je spri z nekim Bavarcem. Ali je nemara nemški generalni štab, ker francoski častniki v svoji onemoglosti niso mogli ničesar storiti, zmašil francosko armado na tem kraju v dežju, z namenom, da bi poginila od gladu? Zdelo se je, da ni ukrenjeno prav ničesar previdnega in da se nihče ni potrudil za prehranitev teh osemdesetih tisoč ljudi, katerih smrtna borba s* je pričenjala v tem groznem peklu, ki so ga vojaki imenovali "tabor bede", ime, polno bridkoati, ki so se ga pozneje celo najhrabrejši s trepetom spominjali. Ko se je vračal od svojega _ dolgega brezuspešnega čakanja pred skednjem, je Jeana vzlic njegovi običajni mirnosti premagal srd: "Ali nas hočejo imeti za norca, da trobijo, če ni ničesar? Strela božja naj me ubije, če se še enkrat zmenim za to(" ln vendar je ob najmanjšem signalu zopet tekel k razdelitvi. TI službeni signsli so po-stajali nečloveški; ln še drug učinek so Imeli, ki je trgal Mauricu srce. Vselej, kadar so zatrobili rogovi, so prihiteli na drugi strani prekopa nezajezdenl ln zapuščeni francoaki konji, in ti dobro znani signali, ki so jim doneli v ušaaa, so jih gnali kakor z ostrogami, da ao skakali v vodo, hoteči poiskati svoje polke. Toda, trudni in odnešeni od deroče vode, ao le malokateri priplavali do brega. Klaverno so bili okrog sebe in se potapljali v tolikem številu, da so njihova trupla, ki so napihnjena plavala na vrhu, ž* polnila prekop. Tisti, ki ao dospeli do brega, so dirjali dalje kakor pod bičem besnosti ter izginjali na pustih - poljih polotoka. "Zopet nekaj mesa za vrane!" je dejal Maurice z bridkostjo, spominjaje se vznemirjajo-čegu števila konj, ki ga je bU našel. "Če ostanemo tu še nekaj dni, požremo drug drugega ... Ah, vuboge živalir - Noč od torki* do arede j* bila pos«bno strašna. Jean, ki se je začel resno vznemirjati zaradi mrzJičnobti svojega prijatelja, ga je pri-l silil, da ae je zat*l y cunjasto odejo, ki jo je' bil kupil od nekega zuava; on sam pa, v svojem plašču, ki je bil premočen kakor goba, je okušal ves vesoljni potop, ki tisto noč ni odnehal. Pod jsgnedi ni bilo več mogoče ostati: blato je teklo v potokih, nanesena zemlja je zadrževala vodo v globokih mlakužah. In najhujše je bilo to, da je bil želodec prazen, ker je večerja vse šestorice sestajala iz dveh pčs, ki jih v pomanjkanju suhega lesa niti niso mogli skuhati in katerih hladilni okus po sladkorju se je kmalu izpremenil v neznosen občutek skelenja. Vrhu vsega tega se je pojavila griža, posledica i zm učenost i, slabe hrane in neprestane mokrote. Jean, naslonjen na drevesno deblo, noge pod vodo, je več kakor desetkrat iztegnil roko in potipal, ali se Maurice v svojem nemirnem spanju ni razodeL Odkar ga je bil tovariš na Illy-eki planoti odnesel v naročju ter ga rešil pred Prusi, mu je stotemo vračal svoj dolg. Ne da bi bil razmišljal o tem, je bilo njegovo ravnanje popolno žrtvovanje lastne osebe,,popolno pozabijenje samegs sebe iz ljubezni do drugega; dasi je ostalo kmetu, držečemu se svoje zemlje, nejaano, vendar je živelo v njem. 2e prej si je pritrgaval kruh od lastnih ust, kakor je govorilo moštvo oddelka; zdaj W=bil dal kožo s telesa, da obleče tovariša, odene njegove rame in ogreje njegove noge. Sredi divje sebičnosti, ki ga je obdajala, v tem kotičku, polnem jadnega človeštva, čigar nagone je glad razvnemal do besnosti« se je imel nemara temu popolnemu zatajevanju samega sebe zahvaliti sa nepričakovano arečo, da mu je ostalo njega-vo mirno razpoloženje in trdno zdravje; kajti edini on je bil še krepak in ni preveč izgubil glave. In tako se je Jean po tej strahoviti noči spravil nad izvršitev mieli, ki mu ni dala miru. "Poslušaj fant; ker nam ne dado ničesa jesti in nas posabljajo v tej prokleti luknji, se moramo vendarle nekoliko ganiti, če nočemo poginiti kakor psi . . . Ali imaš še kaj nog?" Na arečo se je zopet pokazalo solnce, in Maurice se je čutil vsega ogretega. "Kajpada jih še imam!" "Torej pojdeva na odkritje . . . Denarja imava, ni vrag, da ne bi mogla česa kupiti. In ne beliva si glsva zaradi drugih; saj niso tako prijazni, naj si pomagsjo sami." Zares sta ga Chouteau ln Loubet odbijala s svojo potuhnjeno aebičnostjo, s katero sta kradla, kar sta mogla, ne da fcfi katerikrat delila s tovariši; ravno tako se tudi od bedaka Lapoullea ln od pobožnjaka Pachea nI bilo upati dobrega. Obadva, Jean in Maurice, sta ae torej odpravila po poti, ki jo je bil ta že prehodil. Park pri Toura Olaire in hiša sta bila razdejana in oplenjena, travniki kakor opuatošeni od nevihte, drevesa poeekana in poslopja prenapolnjena. Razcapana tolpa blatnih, suholičnih vojakov, oči žareče od groznice, je ciganlla tod ln živela po volčje v ponesnaženlh sobah, ker si nI upala na prosto, v strahu, da Izgubi prostor za noč. (Dalje prihodnjič) BERUTZ Tina Llkepova C*n* Kovač Je napreden človek. če je napreden, se pravi, da stremi za napredkom. Je pa z napredkom na vsak način združena tudi moda. ln Cene Kovač ni kriv, da zaradi tega akupno z najmanj polovico someščanov drvi za modnimi norostmi. Je bilo nJega dni v metropoli tistega kota naš* mil* domovine (kateri kot je to, nikakor ni važno) v modi, da se ja francozo-valo. Kdo bi zameril Ccnetu Kovaču, da je tudi on. Nato je prišlo v modo angleško društvo — skoraj čudno bi bilo. če bi Cene ne poaUl njegov član. V modi je bila mirovna politika: Cene Kovač si je nataknil espe-rantako zvezo. Kar čez noč ao ljudje ovrgli tudi to, in kakor ao pikčaste kravate nadomestili z rižastimi. so ae poprijeti jezika "Del bel paeae la. dove si suo-na." Kdo bi torej zameril našemu junaku, da ai je naročil italijansko alovnico. No. kolesa s* vrte dalje in čez par m*secev.J* knjiga ležala zapuščena na p4l|. ci. Svet ae je jel obračati proti vzhodu, ljudje pa mrzlično učili m- ruščine, Med prvnimi ae-veda Cene Kovač Ko je obupa k učitelj preizkusil nad njim vae mogoči metode brez uspeha in ko ae je no-Vf mod« v apluono začudenj« di • Ižala že cel meeec, mu je sVetb-val še zadnjo možnost — Beril-tzovo šolo. Cene Kovač, ne bodi len, se odpravi kar v prvo knjigarno na poti proti domu. "Berlltzovo šolo, gospodična!" "Kako prosim?" Da, takoj prosim!" in ja hotela proti stopnicam v prvo nadstropje. HEa ruščino Berlltzovo šolo!" je komaj utegnil Cen* zaklicali za njo. Minil J* morda oni čas, ki mu civilizirani ljudj* navadno pravijo pol ure, ko se gospodična vrne. "Nimamo!" "Oproatlte, klanjam se!" ln Cene Kovač se je znašel na ulici. Prvi uspeh mu še malo nI vzel poguma. Čemu tudi? Knjigarna je še mlada, kako naj premore vse knjige na vesoljnem svetu. Odpravi! se j* torej do druge. ki je bila nekaj hiš dalje. "Klanjam sa! Prosim, ali imate Berlltzovo šolo?** je vprašal zdaj že previdneje. "Na žaloat ne." mu ja odgovoril gospod Cena s* je znašel spet na ulici. No. da. v tej knjl-Karni še nikdar nlao ničeaar imeli, zakaj bi Imeli vprav Ber-litaovo šolo? Razmišljajoč je stopil v tretjo knjigarno, ki je bila a pet par hiš dalje "Proalm, aaapodlčna, ali Imate Berlltzovo šolo?" Seveda unamo," ae je vljud- no ln vzpodbudno naamehnlla, kajti Cene Kovač je kazal najbrž precej nesigUren obraz. "Prvi ali drugi del?" je še za-čebljala. "Kako, proalm?" ae je začudil Cene Kovač ln menda nI prav pametno pogledal. "Prvi ali drugI del?" je aačeb-ljala iznova m hitela k lestvici. "V ruščini Beriitsa, če imate", je komaj lsdavll Cene Kovač. "Kako? V ruščini? Na, v ruščini pa ne!" "Oproatite, klanjam sel" In Cene j* bil spet na ulici. Najrajši bi s* smejal in jezil o-benem. Kako ga more vendar ¿spraševati o prvem ali drugem delu Berlitza, če pa ne vem, v katerem jeziku; še ni dolgo pri knjigah. In odkod naj ve. da je Berlitz izdan v vseh mogočih jezikih sveta? , Za danaa je Imel dovolj. Drugo jutro pa je s podvojenim pogumom poskusil sr*čo na drugi strani meeta. v knjigami, kt j« uživala alovea volilne v3 stu Mlad goapodek mu pride sproti "Imate Berlitza?** "Da. imamo! Smem post reči si prvim ali drugim delom?" Cene je obupno zakolobanl z očmi in sa skoraj sesedel v prvi stilni ___ IjeK, tako~da .¿v * tegniIa Po cen* Pel pnjj^lj p^ sabo kar na- No I Učil |zika!** In kaj 'V- . da j* storil Ce- n*? Obrnilj|* j* In šel s prije-fetelj elegantno opremljene pro- teljem v knjigarno Upajmo, da i bo imel ve$ar*če ko pri preiš-sa maki jezik**. 'nji modi. Pika. dajalne **BerUUa katerimi je treba računati. Pa še kako računati! Že karto sa mo moraš plačati in potem moraš plačevati še tisto, kar ti za karto dajo. Če fcfi še živel pokojni Lezi, bi rekel, da je treba za vsako nepriliko znati primeren pregovor in se z njim tolažiti Ko je n. pr. padel tretjič pri skušnji, se je hitro pomiril — "v tretje gre rado." Ko je nekoč po prekrokani noči ostal suh, se je potolažil s tem, da je samega s be prepričal, da je celo noč samo "šparal". Mesto boljše večerje si je privoščil le navaden gulaš in prihranil polovico. Potem je šel v gledališče, a le na galerijo na mesto na sedež in tako zopet pri štedil par šestič. S temi je šel v gostilno, kjer je zopet šparal, i tem, da je namesto vina pil na vaden "abcug". In tako je šlo naprej celo noč, tako da je zju traj od samega "špaianja" ostal suh. Bojim se, da bo tako z nami vsemi, če tudi nas -uče špara ti — s kartami. Tisti večer pred usodnim dnem, ko je nastopil režim kart, je bilo naše omizje pri "Sahari" zbrano polnoštevilno. Ljudje, ki jih nikdar ne vidiš jesti v go- TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Mi Sidney Hlllman (levo), sodirektor urada Sa produkcijo bojne opreme. In kongraanlk Andrew J. May« načelnik odseka sa mllitarlstičn* zadeve. ^OWnSBI^^"" ' ^ i ............i ,, i», "Obžalujemo, nimamo!" Zdaj pa Cene Kovač res ni vedel, pri čem je. Če zahteva Ber-litzovo Šolo, mora biti po njegovem skromnem mnenju prvo vprašanje prodajalca, za kateri jezik jo želi. Skoda, da ni želel kar prvi del, da bi videl, kaj bi dobil. Z upadlim pogumom, vendar čvrsto voljo, da odoll zadnji modi, ae je odpravil v naslednjo knjigarno. Ta je bila res velika, založena z vsemi proizvodi svetovne literature. Vsaj tako je velel napis na vratih. Z novim pogumom Je Cene vstopil. Tu bo po-tolažena njegova duša. "Želite?" ga je vprašala šar-mantno pobarvana gospodična. "Berlltzovo šolo", je z upapol-nim glasom pojasnil Cene. "Takoj!" je dejala in stopila k sosednji polici. Naenkrat je obstala. "Za violino ali klavir?" Vse zvezde so zaplesale okoli modno počesane Cenetove glave. ,'f> : .' ' | . "Za ruščino!" je izdavil s poslednjim naporom. "Trenotek," je dejala in stopila h gospodu, stoječemu ns drugem koncu trgovine. "Imamo Berlitza za ruščino?" "Ne," Je odgovoril gospod, ne da bi se bil odvrnil od svojega dela. i V "Oprostite," je zamrmrsl Cene m že ga ni bilo več. Zdaj mu Je v vsem mestu pre-ostajala samo Še ena knjigarna. Tja se je napotil z občutkom gralca, ki je stavil vse na eno carto. "Berlltzovo šolo!" "Prvi ali drugi del?" ga je ljubeznivo pogledala prodajalka ■«'Za ruščino," je zajecljal Cene, ki nI HM več daleč od ome-dlavice. "TJrenotek!" g v Odhitela je ter se povrnila še-e čez par trenotkov s kupom knjig v rokah. "Isačenko, Ors-chel-Esluhu . . ." itd. je postav-jala po abecednem redu, vse Ce-netu še neznane knjiga, nesrečniku pod noa. "Poznam, vse poznam, j^'hitel govoriti. "Berlltzovo Šolo za ruščino bi rad!" "A tako, trenotek!" In že se je vrnila z nekakim seznamom v rokah. "Tu, aem že našla, je dejala, ko je obrnila par listov. "Bomo še danes naročili!" Cenetu se je razjasnil obraz; zdaj bo modi zadoščeno! Toda čez trenotek ae je spet zresnil in boječe je vprašal: "Kaj pa blokada?" "Saj res! Vojna je»" se je zresnila tudi goapodlčna. "Potem na žalost ni mogoče. Izvolite e-no od pričujočih knjig. "Hvala za trud. Poznam vse prav dobra In odšel Je žalosten na smrt. Kako naj odoll poalednji modi? Zadnji up je splaval neznano kam. BrezTMNsli je taval po ulicah. Naenkrat ga nekdo udari po rami Zdrsnil s* )*. Bil ja njegov bivši tovariš ir ruakega te-eaja. T "Kam pa hitiš ko burja?** ga Je po obvesnem pozdravu pobaral Cene.* t "V knjigarno* Pravkar sem Iz-v*d*l po radiu, da smo sklonili zvezo z Ma#arsko." In?"f se b|m madžarskega je- Kvante o kartah in kvartah Karte! Zopet jih imamo, kakor pred dvajset in toliko leti. "An-cora uma Volta" — bi rekel prijatelj Burkar. Življenje na karte, ne "a la carste". Karte so mi že od nekdaj v slabem spominu. Se na geogra-fične sem se malo razumel. — Burkar bi mi dal kljuko, da ne govorim o "ajnberufungskar-tah". V kino in gledališče ne hodim, samo da mi ni treba kupovati kart. Kot študent sem včasih dobil takozvane "Speise Karten". Vsaka je bila vredna petindvajset krajcarjev, pa sem jih mnogokrat prodal po dvajset. Izguba! Moj prvi šef je bil tudi nad mano bridko razočaran zaradi — kart. Pod sivim Krnom smo bili na komisiji. Vse je šlo kot po želji, divno vreme, hitra poravnava, dober vipavec, še boljši kozliček. Časa je bilo dovolj še za — tarok. Pa sem moral s pravo karto na dan, da ga ne znam. Šef je bil divji, zapre-til mi je s slabo kvalifikacijo, češ da jurist, ki ne zna taroka, ni noben jurist. Menda se me od takrat drži smola — odlične ocene še nikoli nisem imel. "S kartami je nazaj" pravijo Garičani takemu, kateremu se eno kolesce prejx)čaei vrti. V Tolminu smo imeli moža, ki so mu pravili "Geld je moj". Kadar je šel mimo sodnije, mu je spomin na doživeto krivico izvabil klice "Ven moje karte, reht je moj, geld je moj." Tudi žrtev katt. Jaz sem se jih še dolgo otre-sal. Prvič sem se jih moral privaditi m^d vojno. Pa tudi tedaj aem imel smolo. Krščenica mojega stanovanjskega goapodarja je bila namreč vsa srečna, če sem jo pozabil vprašati po moji porciji gmote, ki so jo nazivali kruh. Prepuščal sem vae akupaj njej in tako je imel a tisto zmesjo svoje križe njen želodec namesto mojega. Po vojni me je zaneslo na severni konec Goriške. Dober prijatelj, poznavalec tamošnjih prilik in neprilik, mi je želel dobro. "Fant, Um ne bo za te, preveč časa je, preveč slabe tovarišije". Velikodušno mi je daroval lepo puško — dvocevko proti obljubi, da bom hodil na lov. Pa je zopet igrala vlogo — lovska kar-U. Predraga se mi je zdela. Tri leta sem osUl tam, tri leU je počivala puška v omari med "cor-pora delieti" in tri leU so pele skoro vsak večer — karte. Plačeval sem šolnino, "lirično**, dražjo kot je bila kolegnlna na univerzi. "Profesorji" so bili sicer dobri, sami profesionlati a u-čenec je bil — nazaj s kartami. Sotrpin Andreje me Je moral vedno tolažiti: "Tominc nima sreče". Pa še U tri leU druge visoke šole niso mnogo pomagala — čez šest jet kasneje se je to drago študiranje nadaljevalo in končalo brez diplome v lepem kraju ob najznamenitejšem sve-tovnoznanem jezeru. Sedaj sem imel netej let mir pred kartami Naenkrat ao zopet tu. Še niso bile stopile v veljavo, že sem imel doma konflikt radi vprašanja, Jtffc» , pravice nam dajejo. Pravica pa karte, to ao različne stvari Pokojni Mara je nekoč rekel kmetu, ki je prišel iskat pravico na sodnijo: Kaj pravico? Od nas boate prejeli eno karto, če bo na n)ej zapisana pravica, to nam Bog ve " Nu, karte ao sed^j dejstvo, s prinesel bi si ne pokvaril^ kar, ki nf pnjateij