102« številka. Ljubljana, nedeljo 4. maja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec [ gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čutu leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in zA dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeinan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne pet it-vrsto 6 kr. Če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat su plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bb ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero na> se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
govor rešen, je, da-li vlada tudi med narodoma, nemškim in ruskim kako god prijateljstvo. O tem nij sluha. Narobe: v Ger-uianiji vse novinarstvo viče in psuje na ruske in slovanske barbare, v Eusiji pak se pokazuje v novinarstvu, v narodu in celo v vojski sovražen duh proti oholemu Neništvu, katero se tudi v Rusijo prav neprijetno usiljuje in povsod uriva z znano arogautnostjo.
Bizmark je prebistroumeu državnik, da ne bi vedel, ka on Ruse in Rusi Nemce za nos vodijo, kar se prijateljstva teh držav za bodočnost tiče. Ali za sedanjost je treba Nemcem ruskega prijateljstva, kakor Rusom miril. Na Nemškem ituajo dosta domačega posla urediti. Dopisnik angleških „Timesw posvetljuje krvave nemške pivarne kravale v Frankfurtu, Manhajmu itd., naravnost s* tr-denjem, da uemški narod sam že nij s pruskim vojnim vladanjem zadovoljen. Partiku-iarizem južnih držav, huda cerkvena opozicija, in celo v Nemčiji muogo se sireč soci-jalizcm — to so vse notranje nevarnosti za Nemčijo. Poleg tega vre čedalje bolj v osvojenih francosko-ncniških provincijali Elsas-Lotriugen, kjer more Nemčija samo z največjim nasiljem vladati — in Francoska v vseh žilicah goji željo maščevati se. Ker ima Nemčija toliko posla znotraj in ker se mora Še bati vedno živo vstajajoče slovansko-fran-coske zveze, naravno, da skuša Bizmark za čas Ruse pridobiti in da mu je mejosobna nagujenost carjev dobro v prilog. Rusija po drugi strani nij še pripravljena za svoj poklic. Čas dobljen, vse dobljeno, velja za njo kakor za vse Slovanstvo.
Kakor sta pa pruski kralj in cesar Na-
poleon III. ob priliki pariške svetovne razstave v velikem „prijateljstvu" po Parizu vozikala se, a nekaj času po tej ^slovesnosti mimu krvavo se klala pri Graveloti in Se-danu — tako tudi, samo ne vemo kedaj, v bodočnosti kaj euacega med Prusijo in Rusijo pride. Da pride, o tem smo lehko tako preverjeni, kakor smo prej bili, da mora zavoljo Rena med Francosko in Nemško do boja priti, in je prišlo.
Politični razgled.
Notranje ftržele.
V ZJuftTJani 3. maja, V Dalmaciji je cesarski namestnik baron RodiČ dozdanje državne poslance Danilo in kompanijo pod svoje mogočno varstvo vzel. Potuje po deželi in nagovarja volilce, naj pri direktnih volitvah zopet s svojimi glasovi počaste petere izdajicev. „Zemljak" še nij začel izlaziti, pa potrebni novci so že pripravljeni iz dispozicijskega fonda in tudi urednik se je že našel, kateri hoče vladi prodati svoj talent. Ko bi Danilo, LjubiŠa in tovariši se imeli kaj rodoljubja in poštenja morali bi se sramovati demoralizaciji katero so zakrivili v svoji domovini. Pravi rodoljubi bodo imeli teško stanje proti vladni sili združeno z domačimi izdajniki.
X* /Aor.rA* se je  10. aprila v
Lvovu poslovil od mestnega zastopa, katerega načelnik je bil skozi dve leti. Pri tej priložnosti je skušal opravičevati svoj vstop v miuisterstvo, sklicaje se na voljo cesarjevo, ker hoče cesar deželi pokazati svojo nagnjenost do nje in da želi njeni blagor, čc prav razprave zavoljo razširjenja deželne avtonomije uijso imele nobenega vspeha. Zicmial-kovski izreče svoje prepričanje, da ga bodo I podpirali vsi državljani Gališkega v njego-
Nemški in ruski car,
dva najmogočnejša vladarja Evrope ali celega sveta imata shod v Petrogradu, rnski prestolnici. Nekdaj so taki shodi vladarjev imeli veliko politično važnost in velike, za narode osodcpolne nasledke. Denes je to vse drugače. Dencs skoro vse novine priznavajo, da je pohod cesarja Viljema in Biz-marka v Petrogradu bolj čin udvorljivosti nego politične imenitnosti. Da, novine se bolj brigajo za volilni boj med dvema prostima francoskima poslancema (Barodet in Remusat), za razpodenje španjske permanentne komisije in za navzočnost Rističevo na Dunaji — nego pa za komplimente, katere iz etikete Viljemu delajo, in za gostoljubne ovacije izvedave petrogradske množice, katera sicer niti ruskega naroda ne reprezentuje.
Ce pa tudi ne priznajemo velike imenitnosti tega carskega sestanka, vendar vsega političnega pomena mu ne smemo odrekati. Ako ta pomen ne sega v bodočnost, pa je očeviden za sedanjost, za to ima ipak svojo težo.
. Gotovo je, da nemški diplomati ruskega prijateljstva iščejo, kakor so na drugi strani tudi ruski dvorni krogi Nemcem, posebno eesarju Viljemu povsod na uslugo. Prijateljstvo Pruske in Ruske je tradicijonelno iz časov, ko ste obe državi proti Napoleonu I. bojevali, in dalje iz časov, ko je Prusija podpirala Ruse v poljskem in vztočnciu vprašanji. .Še bolj je znano, da bi se Nemčija v zadnji vojaki ne bila zedinila brez moralno ruske pomoči.
Drugo pitanje pak, na katero je že od
Upor slovenskih kmetov I. 1573.
(Spisal Fr. Levstik.) (Daljo in konoc.)
Izvrševanje osnovanoga črteža.
a) Nabor. Zveza je bila med Zagorci uže, prodno so bili šli poslanci na Dunaj. Število nezadovoljnikov je raslo od dne do dne. Mnogi možje so pristopili sami, posebno, kateri so hoteli biti vojevode; druge kmete so primoravali, celo mučili (?), ako nijso hoteli pristopiti. Po dnevu so malo hodili po hišah, nego naj več po noči po krčmah, k jot so treznim tudi kazali nekak cesarsk pečat, da so jih le pregovorili. Pristopniki so prisezali zvestobo ter za klobukom nosili zimzelen, pravo hrvatsko-srbsko znamenje: „a zimzelen nosi za klobukom11; po vaseh in občinah so časi tudi pošiljali „peteliuje perje", in katera vas ali občina ga je prijela, ta je pristopila v zvezo ali „buud".   Tako smo iz
kmetskih uporov dobili poprej neznano besedo „puut'.
Vsa stvar se je tedaj precej javno godila. Če primerjamo, da so takrat poročila največ ustno prenašali; da je celo po 40 mož prišlo kako večjo vas ali trg pregovarjat, pa kako slabo zna kmet molčati: poj pravici se je čuditi, da je mogla nevarnostj neznana ostati posebno Tahiju, kateremu kmet-; ska velika nezadovoljnost nikakor nij bila nezuana. Morda ga jo njegova oŠabnost slepila, da sc mu vse to nij zdelo pazke vredno. Veliki vojvoda Karel v Ptuji, od koder pošlje Raba, kmetov mirit, vso to reč izve še le 3. februarja, ko so bile Brežice že upornikom v roci! Pa naj še kdo trdi, da so bih Štajerci dogovorjeni s Hrvati, kakor niti Kranjci uc, razen morda ob mejab ! Meuj se je čuditi gospodi in graščakom, da se jim je pozneje upor zdel mnogo veće 0-snovau ter mnogo nevarnejši, nego je v re= snici bil. To pričajo vsi te dobe dopisi v Ljubljano.
b)   Vojska. Vsa vojska je narasla na
zadnje, ko so pristopile vasi in občine, trgi in mesta, koder je Šla vojua četa, do 20.000 mož, ako nij števila premnožila preplašena gospoda, katera je v Ljubljano poročala celo o 40.000 upornicib, kar gotovo nij res, če je bilo pri njej še toliko posameznih Štajercev in Kranjcev.
c) Orožje so imeli slabo : kije, palice, cepce, torej največ domače orodje, pa tudi nekaj strelno priprave, celo nekoliko večjih topov, pozneje, ko so osvojili gradove in mesta, gotovo tudi meče i. t. d.
č) Vojevalni črtež. Vsa vojska je bila razdeljena v tri velike Čete, vsaka velika v dve muli, in vsaka mala je imela dva glavarja. Bilo jc torej 6 čet in 12 poveljnikov, vsi pod Gregoričevo roko. Zbralo so se okolo Ivlaujca in Stubice, ter so imelo udariti na jug. Tu je eni veliki Četi bilo prestopiti na Savo v slovensko krajino ter taboriti se okolo Jasti ebarskega in Okiča. Namen je imela, pridobiti Uskoke in braniti domovino, uko bi Turek silil Čez mejo. Drugi veliki četi jc bilo vzeti Brežice in Krško ter potem udariti na
veno težavnem položji. — Poljski časniki razve oficijoznega „Dzienik-a" ostro obsojnjeje Zie-mialkovskega, da je proti volji narodovi in kljubu mnenju večine poljskih poslancev stopil v mini8terstva.
nRada #■##.»• Av# • v Lvova je imela skupščino in sklenila, tabore sklicavati. Da pa Poljaci ne bodo mogli motiti taborovanje, bodo se sklicali samo v čisto rusinskih krajih. Tudi za direktne volitve se Rusini marljivo pripravljajo in utegnejo Poljakom nekoliko sedežev vzeti.
ViiuiiJ«* d rhiv«'.
Francnslei monarhisti na vso moč kriče vsled zadnjih volitev, pri katerih so tako izvrstno propali, kakor da bi se že jutri morale začeti zopet grozovitosti pariško komune. Očividno je, da hočejo s tem delovati na Tbiersa in francoske tili stro. Kako malo pa bodo opravili s tem, se vidi iz besed zmerno republikanskega lista „Journal des Debats", ki piše o pariški volitvi: „Naj že bode kakor boče, volitev je pokazala, da se je velikanska večina pariških volilcev izrekla za vzdržavanje republike, med tem, ko so tako imenovani konservativci za svojega kandidata nabrali le smešno število 27 tisoč glasov. Hoteli so pokazati svojo moč, in videlo se je, s kakim uspehom."
Mt<itif<tif.vhi ministerski predsednik Lanza je v seji 1. maja naznanil zbornici poslancev, da vsled glasovanja v zadevi vojnega pristanišča v Tarentu vsi sedanji ministri odstopijo. Prosil je vsled tega zbornico, da se zborovanje odloži do ponedeljka, kar se je tudi sklenilo. — Dogodek ta bode napravil gotovo v vsej Italiji globok vtis, ker je že glasovanje poslancev zelo osupnilo. Čudno je zares to, da med tem, ko drugod razni ministri od državnih zastopov vedno večje svote zahtevajo, je to v Italiji nasprotno. Ministerstvo hoče varčno gospodariti, poslanci pa votirajo velike svote, brezi da bi povedali, kje se bo denar vzel. Dežela bode gotovo obžalovala odstop poštenega ministerstva Lanza.
§*r*€sk* listi prinašajo dolga poročila o slovesnem sprejemu cesarja Viljema od strani ruskega naroda. Da nemškega cesarja kot goBta in 80rodovinca carske hiše na Ruskem slovesno sprejemajo, je naravno. Kar pa ti Životni trobentaši pruske vlade o simpatijah ruskega naroda pišejo, je tako neumno, da jim mora človek nehote privoščiti njihovi -dusel". Ruski narod je že mnogokrat, in bode to tudi v prihodnje pokazal, kje da so njegove simpatije.
Letošnjih konferencij nemških Škofov v Fuldi se udeležuje tudi poznanjski nadškof Ledohovski, ki poprej nij hotel nikoli zborovati
z nemškimi škofi. Storil je sedaj ta korak le zarad tega, ker so letošnji dogovori vrlo važni vsled proticerkvenega postopanja pruske vlade.
Velik hrup med ttrm ikttrti chauvini-stičnimi listi je napravil članek, katerega so vsled zadnjih nemirov v Frankobrodu na Menu prinesle naj veljavnejše angleške novine „Times". Angleški dopisnik trdi, da 80 bili nemiri nasledek eplošnjc nezadovoljnosti, katera vlada v južni Nemčiji zoper Pruse in popisuje kruto obnašanje pruskih vojakov pri tej priliki, vsled katerega je mnogo nedolžnih Ijudij zgubilo življenje. Da tako trdenja, katera še bolj temne že zelo obledela nemško slavo zadnjih dveh let, pruskim listom nijso po volji, je naravno.
Dopisi.
Iz 4 nioml)it 20. aprila. [Tzv. dop.j Od vseh stranij se čuje o pripravah za prihodnje direktne volitve. Predno bodemo na volilni boj poklicani, hočem razjasniti, kako se je dozdaj v našem duševno in materijalno rapuščenem mestici z volilnim pravom delalo. Na podlagi volilnega reda občinske postave od 17. februarja 186G so bili pri nas trije volilni razredi narejeni, brez da se bi bilo na §. 13 volilnega reda ozir jemalo in se samo dva razreda naredila. V prvi razred so prišli komenda in graščina Črnomljska, poleg teh pa komaj še G druzih mestjanov. V drugi razred je prišlo kakih 30 mestjanov, v tretjega pa vsi ostali. Ako se na primer 3 razredi narede, se more postavno tako ra-čuniti: Cela občina ima direktnih davkov 900 gold., tedaj spada na vsak razred 300 gold. Komenda in graščina pa po 100 gld. davkov plačati, potem more samo malo mestjanov vštetih biti, da tretjo stotinjo dopolni. Drugi razred iznaša zopet 300 gld. davkov in v tega je komaj po 30 mestjanov uvrstiti mogoče , ker pri nas v drugem razredu so mestjani uvršteni, kateri spod 10 gld. letnih davkov plačujejo. V tretji razred tudi s 300 gld. davkov spadajo ostali mestjani, katerih je pa črez sto.
Že iz tega se razvidi, da nij bilo 3 volilnih razredov potrebno in oni, kateri so jih skovali, naj nam odgovarjajo, zakaj da so tako storili.
Kadar smo imeli v Novomesto volit iti, sta se od občine prva dva razreda c. k.
Dolenjsko do Novega mesta, pa zopet nazaj proti Samoboru in Jastrebarskemu. Tretji veliki četi je bilo iti ob levem bregu Save, morda celo do Celja, potem nazaj na Rogatec, od koder zopet na Hrvatsko, kjer so se na zadnje imel« najbrže vse tri čete na novo združiti.
d) Vojevanje. Kake tri dni, predno je upor javno zahrumel, torej 25. ali 26. januarja 1573. leta, poskusa Gregorija-n e c gospodar gradu Mokric na Kranjskem pri Savi blizu Jesenic, kmete sosedske graščine h Tahijem, kateri kaže, da je bil njegov šurjak. Tahi je privolil nekoliko olajšati kmetom, ki so mu v roko segli pn se zarotili, da bodo pokorni. Sam Ilija se nij udal, nego je 29. januarja iz Zagorja pridrl na Sosedce, kateri se mu zopet pridružijo, in potem se je začelo bojevanje.
Prva Četa udari po črteži nizko zdo-laj čez Sotlo v štajersko zemljo, pa se utabori 3. februarja pred cerkvijo na Dobravi ter isti dan vzame Brežice in Gregorijančev brod pri Jesenicah ; vendar uporniki Mokri-
cam nijso zalega storili. Iz tega se zopet vidi, da so res bili največ sami Hrvatje, kateri se Štajercem in Kranjcem nijso imeli za kaj maščevati. Ako beremo, da so v Brežicah hiše šiloma odpirali kmetom, kateri so baš takrat bili na gradski tlaki; da so tistim „avžlakarjcm" vino jemali in izpijali, ter pozneje tudi v Krškem zopet „avžlakarjem" razbijali okna, peči i. t. d., ter posekali nekoliko ljudi, kateri so se jim v bran postavili : moramo reči, da je bilo njih početje za tiste čase dovolj Človeško, ker ne smemo pozabiti, daje Turen pri Krškem ujetim kmetom odsekaval roke in strigel ušesa, ter da so njegovi Uskoki plenili Krško samo zato, ker se je bilo upornikom udalo brez boja; dalje da so preplašeni graščaki vse kmetsko početje v poročilib do ljubljanskih stanov jako povečali, in soditi je, da so tega razgrajanja bili največ krivi Štajerci sami, kateri so bili med uporniki; kajti po drugib krajih nijso podirali gradov, če so se jim voljno podali; celo odkup so jemali. Tako jim je rajhenbcrški graščak VVelzer dal dva
okrajnemu poglavarstvu izkazala za legitimacije; v prvem razredu komenda in graščina, pa naši okrajni poglavarji so komendo in graščino izbrisali, rekši, da oni volijo v velikem posestvu. Dobro; ako je tako, mi jim privoščimo volilno pravico v velikem posestvu. Nam me8tjanom pa njuni v prvem volilnem razredu zaznamovani davki po 100 gold. , skupaj 200 gold. veliko krivico prinašajo. Kajti mesto njih, ako so baš 3 volilni razredi, pridejo mestjani v prvi razred iz druzega, in v druzega iz tretjega.
Naj svet tedaj sodi, ali nijso to povse krivične razmere. Komenda in graščina bi imele v občini tukaj povse prezirani biti, kajti oni imati volilno pravico v velikem posestvu. Ako se bi v prihodnje po takovih potih voliti imelo , naj se bi po visoki vladi in slavnem deželnem odboru odmab preiskava začela, da se krivice odstranijo, kajti občinska postava je od tistih preavitlih rok potrjena, kakor so vse druge. Ker sem ravno o občinskih zadevah govoril, naj povem se to: Na včeraj predpoludne ob 10 uri povabi g. poglavar Tribuci občinski zastop k sebi v pisarno , da se občinske blagajnice ključ, kateri je bil iz Virantove zapuščine njemu izročen , občini odda. Na njegov poziv bo vsi razen enega k njemu šli. Pri tej priložnosti so kljnčarje izvolili in svetovalca mesto Viranta. Postal je g. Jožef Kobetič svetovalec. Kako pride pa to, da je k temu činu gospod poglavar si tudi namestnike bil povabil, je res Čudno in zopet je pokazal , da on §. 22. 49. in 97. obč. postave ne pozna, ali pa poznati neče. Zakaj takovim gospodom je vse, kar po avtonomiji diši, trn v peti. Naš gospod poglavar bi bil še rad glavar ali nadzornik cestnega odbora; naj se mu privošči ta čast, ako bo le kaj storil; dozdaj pa nij še nič od njegovega delovanja znanega. To je še dobro, da se nijso podpisi do presvitlega cesarja proti volilni reformi pobirali, da se bi bil tudi on kaj skazal. Nekemu mestjanu je naravnost rekel, da, ako bi kdo bil podpise nabiral, bi ga on dal takoj zapreti. — Čuje se, da je že davno zastop črnomaljske občine od visoke vlade na naše pritožbe zavoljo anarhije razpuščen , da odlog ima že gospod poglavar, ali on se nič ne zmeni za nove volitve. Nemčurji so mu jako pri srci.
soda vina in dobrega vola, da mu nijso nič prizadeli. Tudi je očitno, da Gregorijanec, kateremu so res brod vzeli, pa samo zato, ker so ga potrebovali, nij bil tako grozovit graščak, kakor drugi, kar je tudi iz tega bistro, ka so ga celo Hrvatje iz Soseda postavili za h od a taj a (Vermittler) med soboj in Tahijem. Tabor te čete je pil potem na Vidmu gotovo uže 4. februarja, ker ta dan zvečer je Ilija prišel iz Krškega k svojcem povedat, da se jutri uda krški brod in mesto, kar se je tudi zgodilo; kajti f>. februarja so upornici uže v Krškem. Ali še ta dan udari iz Kostanjevice Turen, ter jih razbije in uniči.
Druga četa je tudi morala iti čez Sotlo, ali morda malo više od prve, menda vpravo na Rajhenberg. Ostalih čet glavarji nijso vsi znani po imenu j ali to, ker je bila glavna, vodil je sam Gregorič, katerega smo 4. februarja zvečer videli še na Vidmu, in 5. februarja ga že nahajamo v taborji druge čete, na zapadu od Planine, kjer iz početka še nič ne ve, kaj se je zgodilo na Krškem. Misliti si je, da je njegova četa pred njim
Iz Trflta 30. aprila jI /v. dop.] Razen političnega življenja v Avstriji, je sosebno tudi dunajska svetovna razstava uzrok, da se domaČi in tuji narodi na poglavitno mesto Avstrije ozirajo. Pri tej razstavi bode tudi Trst prav bo gato in mnogovrstno zastopan, to je v zadevi trgovine in mornarstva. Ali namen mi nij, to natančno razkladati, ampak omeniti, da po mnogem iskanji, povpraševanji in posvetovanji je naš vrli narodnjak gosp. Pipan, rodu Kraševec, pozvan bil, tržaški oddelek urediti in v času razstave na vsakovrstna vprašanja razklade in natančne odgovore dajati.. Izobražen je bil na trgovinski akademiji v Trstu, kjer se je odlikoval svojim bistrim umom med vsemi učenci mnogih narodov, akoravno je imel v materijelnem oziru boriti se. Po dokončanem šolanji je stopil v službo ene tukaj najimenitnejših hiš „Schrtider" in po večletni službi tu izstopivši, sel je na Angleško v Londro, kjer se je vedel s svojo vednostjo, prijaznim obnašanjem in poštenostjo veliko zaupanje pridobiti in našemu narodu čast delati. Vrnivši se v svojo domovino, je prinesel mnogo vednosti, izkušenj in izobraženost v vseh oddelkih trgovine, tudi sveto zavednost svoje narodnosti zopet nazaj in nij pozabil na svojo blago mater Slavo (kar se sicer tako rado zgodi) ampak ostal je zvesti sin svoje domovine. Govori razen več slovanskih jezikov laško, angleško in francosko. To opom-nivši mislim marsikateremu Slovencu ustreči, ker bode v osobi tega našega vrlega narodnjaka, gospod Pipana gotovo naj odljudniši pojasnilo v svojih zadevah prejel, ako se do njega obrne.
Trst, metropola, avstrijske mornarske trgovine, v katerem več kot 50.000 Slovan o v prebiva, marljivo dela, eni delajo kot samostalni kupci, drugi v službah vsake vrste. V živi kupčijski dotiki s Trstom se ve da v prvem stoje Slovenci goriški, kranjski in štajerski. V vseh krogih, kakor tudi v krogih domačih Slovencev se je čutila že več let živa potreba po možu, kateri bi zastopal pravice v marsikaterih zadevah Slovencev pred uradi. To je, obračalo se je v Trstu po slovenskim odvetniku. Kar se je toliko let voščilo se je spolnilo, ter je g. dr. Josip Bizjak, po rodu Slovenec, dober slovensk narodnjak, predsednik čitalnice tržaške, in se sme pri
Števati med boljše naših narodnjakov, svoj odvetniški urad odprl. On pozna zadeve tukajsnega kupčijskega sveta, tudi v naj manjših okolščinah, ker je bil veliko let odvetniški se8tavitelj g. dr. Rabclna. Kot Slovenca ga torej Slovencem, ki advokata trebajo, priporočamo, od g. dr. Bizjaka pa pričakujemo, da bode vselej moževsko in nesebično delal za narodove pravice.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Tudi dcues bode slovenski Talijin hram odprt in česar smo prepričani, v vseh prostorih natlačen od poslušalcev. Kajti naš priljubljeui, izvrstni komik, g. Peregrin Kaj zel, kateri nas je žo tolikokrati razveselil s svojim klasičnim humorjem, ima denes benerico, združen z gčno. Ivanko Jamnik-ovo, simpatično predstavi jal ko resnih rol. Denes v prvič dana burka „Krojač Pip s" bode dala g. Kaj-z e 1 u priložnosti , pokazat i se na vrhunci svoje komike. Kdor se hoče saj na trenutke spočiti od truda vsakdanjega življenja in pozabiti na ravs in kavs doma in drugod, kdor se hoče" prav iz srca nasmijati, naj ne zamudi denašnjc predstave.
— (Wacht a m Rhein.) V tukajšnem gledališči predstavlja neki Kastiana „fizikali-čne tableaux-e." Predvčerajšncra pride med drugim tudi slika „Wacht am Rhein" na vrsto ; nekateri ljubljanski Prusaki začno demonstrativno aplavdirati. Večina poslušalcev iz početka nij spoznala pomen slike in se samo začudila plosku. Pozneje se prikažejo slovanske barve in gromovito ploskanje jih pozdravlja; v parterji pa skušajo nekateri Prusaki sikati , vsled Česar pa je še veči aplavs bil. Ko ta poneha, kličejo Prusaki iznova po „Wacht am Rhein." Predstavljavec res zopet pokaže to sliko. Pa začelo je tako silno siskanje iz galerije in parterja , da je „Wacht am Rhein" nemudoma morala izgi niti. Nijsmo še pod prusko „Pickelhaubo" in Ljubljana še leži v Avstriji.
— (G. pl. Audr ioli), c. k. medicinalni svetovalec pri tukajšni deželni vladi je dejan v zasluženi pokoj. Radovedni smo, kdo pride na njegovo mesto in koliko je izdalo koledo-vauje dr. Keesbacherja na Dunaji.
idoče brez njega vzela Rajhenberg in Sevnico, ter da je on 4. februarja po noči naglo za njo prijezdil. Izvedel je pozneje še ta dan Turnovo zmago, katero nij povedal nikomur, nego hitro krenil črez Planino,  Piljštanj ter
7. februarja čez Kozje. Po poti njegovi ljudje zaslišijo, kako je bilo v Krškem, ter se propadejo. Ilija se hoče vrniti na Hrvatsko, ali na poti ga v hrbet zgrabi Scbrattenbach a v Čelo Alapi in Zrini s konjico. Gregorič je
8. februarja razbit, njegova četa uničena. On uteče z Gu8etičem. Ujeli so ju tam na Av-8trijanskem, odvedli na Dunaj ter izpraševali od 11. aprila do 4. maja. Nij povedano, kako sta bila kaznovana.
Tretja četa je prestopila Savo ter v slovensko krajino,  kjer  se je utaborila; vodili so jo nekaki Dragonici   iz Jastrebar-j skega. Uskoki se  nijso  podali, nego  ostali j Turnu zvesti.   Ko ta četa  sliši o razbitji j svojih tovarišev, ter da nanjo  gre Turen, umakne se zopet nazaj čez Savo na Hrvatsko, in tam jo razbije Zrini, — pa je bilo vsega konec. Pri tej Četi je moral biti Gubec, kakor
kralj blizu domovine ostavši. Ujeli so ga in odvedli v Zagreb, kjer je bil venčan z razbeljeno krono.
Poleg uže naštetih uzrokov, zaradi katerih so upornici morali omagati, bila je tudi ta nesreča, da se Uskoki nijso hoteli podati; kajti bili so potlej, posebno dolenjski četi, najbliži ter najnevarnejši protivniki. Slabo orožje in kmetska neukretnost v bojih je tudi nasprotnike podpirala. Vendar je treba priznati, da je Gregorič jako naglo delal, ter da bi on bil z boljšimi vojaki izvrsten vojvoda pod drugo roko, katera bi mu bila pisala glavni črtež. Enako hitro je prestrašena gospoda zbrala čete in povsod raz-tolkla kmete.
Nasledki kmet skega upora. Po tem viharji nijso graščaki nikjer nič polajšali bremen; kakor je podoba, še grozovitnejši so bili, ker so se kmetje še 1573. leta iz nova uprli, in zopet na Hrvatskem. Se le potem je veliki vojvoda Karol ukazal, da so popravili urbarji iu sodstvo; ali rBture pravde" kmetom nikdo nij razglašal.
— (Kozć.) Na močvirji pod lipami se koze hudo širijo; umrlo je že več ljudi, nekoliko jih pa še bolnih leži. Po mestu pa se začenja škarlatina prikazovati.
— (Na železnici povožen) je bil 1. maja med Kranjem in Podnartom železniški delavec. Pal je pod voziček , s katerimi se navadno prevažajo in kolesa so mu šla črez noge in prsi. Včeraj je nesrečni v tukajšni bolnišnici umrl.
— (Ipavski „Sokol" namerava bin-koštno uedeljo svojo novo zastavo z veliko slovesnostjo blagosloviti, v pondcljck pa izlet v Postojno napraviti, če bode število dostojno. Na dan blagoslovljenja bodo tudi, kakor se sliši, vipavske vrle domoljubkinje, (katere so tudi ljubljanskemu „Sokoluu lep trak poda-vi\r) „Sokolu" trobojni trak na zastavo pripele. Živele!
— (Slovenci v Ameriki.) „Danici" piše slovensk misijonar iz Amerike tako-le: „Ze davno sem želel, da bi tukajšni Kranjci kaj slovenskega brali; sicer se bojo v kratkem čisto potujčili, ker večjidel vsi ne gledajo toliko na svojo narodnost, kolikor na to, da bi si življenje zboljšali , ki v začetku tukaj res kratko in malo nij prijetno. Z materino besedo bi pa, kar je še najhuje, zgubili — če ne sv. vere popolnoma, pa saj gorečnost in dandenašnji tako potrebno živo versko zavednost in neomahljivo prepričanje. Tukajšni okraj (Stearns Co.) je sicer po večini katolišk , a ker tujih jezikov . .. popolnoma ne umevajo, skor nij mogoče, da bi vsaj otroci ne odrasli v polni nevednosti. Sicer se naši oo. misijonarji silo trudijo, posebno g. Buli, da tudi Kranjec obiskuje in poduČuje , kolikor jc mogoče; ali pri tolikih misijonih jim je komaj enkrat na dva meseca mogoče, za par dni obiskati Kranjce, ki so zraven tega še večkrat raztreseni. Zato je bila vedno moja želja, da bi posebno „Dan.", cerkveni list, pridno si naročevali, da hi jim budila in dramila versko zavest, naj dražji, neprecenjeni, nebeški zaklad. Posebno tukaj v Ameriki človek na svojih samotnih nasel-bah še zlasti potrebuje notranjega tolažila. Pretečeni teden me je Mat. SimončiČ, ki ima v llichmondu veliko štacuno , naprosil, naj mu naročim „Dan." in dvoje slovenskih bukev. Prav veseli me, da se je prvi oglasil in prav srčno želim, da bi ne ostal sam; zato Vam hitim to naznaniti in prosim, prej ko moč, to poslati na napis, ki ga Vam naznanim. Naznanite mi ceno iu kako bi se denar mogel naj ložej poslati."
Razne vesti.
* (Srbska knjiga) „Borba naroda američkog za slobodu i neodvisnost" od znanega Pelagiča se dobi pri pisatelju v Gradci po 25 kr.
* (Velik ruski kanon.) Iz Petrograda je prišlo že več jako pomenljivih stvari ruske obrtnosti na dunajsko razstavo. Najpoprej se je pripeljal cel vlak, samo z razstavnimi predmeti naložen, za katerim je prišel čez nekaj dni v resnici velikansk kanon iz vlitega jekla. To čudno delo ruske obrtnijc, ki se jc pri prevaženji po vseh mestih v obče občudovalo, je iz obuhovske jeklaruice (pri Petro-
radu), in bode oziroma obsega in izvrstnosti materijala komaj slabši, nego jc bil sloveči Kru po v orjaški kanon, ki so ga na pariški svetovni razstavi leta 1807 toliko občudovali. Jc dvanajstpalčcn otel kanon, z jeklenimi obroči, iu po sistemi generala Godo-lina narejen. Tehta 2470 pudov in je 24<» palcev dolg;  krogla je 18 pudov teška, in
treba basila 3 pndov , t. j. 6 funtov. Pret ko je bil na Dunaj odpeljan, so to orjaško delo v fabriki cesar, veliki kuezevič, velika kuezinja, velika kneza Nikola in Mihael Mi-hajlovič in brezštevilno spremstvo generalov natanko ogledali in dostojno občudovali. Obubovska jeklarnica je bila še le pred 10 leti ustanovljena in išče ves ponos v tem : da je narodno-ruska. Zdcluje torej le ruski materijal, ima sedaj skoraj izključivo ruske delavce, in kuri svoje topilnice zelo z rusko šoto , ki se v njeni okrajini bogato in ceno dobiva.
IiiNtniia ur« ilni^i va. V listku nLov na narodno pesmi v zagrebškej okolici" ho jo vrinila po naključni (izpusčenji dveh besedi) neljuba pomota Stanko Vraz-ove narodno pepni so sedaj, kar nijsmo vedeli, v razsojo izročene našemu učenemu rojaku Krek-u v Gradci, kateri ima v izobilji vao lastnosti, temeljito presojevati in dobro urediti za izdajo to imenitno narodno blago. Želimo samo , da bi mu skoraj bilo mogočo, svoje tlelo dokončati.
Opomenica.
Konkurzl: V Polšniku, litijskem okraji, služba poštarja. — V Planini mesto učitelja, 300 gl. in stan. do IT>. maja, prt okr. šol. svetu logatskem v Planini.
Eknekntivne dražbe 7. maja: Meletovo, v Ljubljani. — Geigerjovo, v Kranji. — Svctinovo, v Kamniku. — S. maja: Iiaragovo, v Loži. — Iloaton-ako, 1K.410 gl. 40 kr., v Celji.
Tujci.
2. m a j a.
Enropa: Kersa, Jubornik iz Gorenjskega. — Pogačnik iz Cirknice. — Jamnik iz Gradca. —
Pri Elefantui Sm oljni na iz Celja. — Krajne iz Trnovega. — Zagore iz Sr. Jerneja. — Kaiser iz Dunaja. — Kronlmrger iz Popa. — Baracko iz Karlovca. — ltudeš iz Kibnice. — Illau iz Kaniže. — Svetec iz Litije. — Gospa Tancer iz Gradca.
Pri Jlallel: I.ocker iz Ptujega. — Kolmstam iz Bavarskega. — Langer iz 1'oganice. — Braune iz Gradca.
Dunajska boraa 3. maja.
(Izvirno poročilo.)
Trzne cene
v Ljubljani 3. maja t. L
Pšenica 6 gl. 70 kr.; — rež 3 gl. 90 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 50 kr.; — prosti 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 30 kr.; — krompir 1 gl. HO kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 58 kr.; — mast — gl. 88 kr.;
— špeh frišen — gl. 34 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletino funt 26 kr.; —■ svinjsko meso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr; — slamo cent — gl. 88 kr.; — drva trda 6 gld. 70 kr.; — mebka 4 gld. HO kr.
Ljllila ijda
Enotni drž. dolg v bankovcih	. 70	gld	. 40
Enotni drž. dolg v srebru .	. 72	n	90
	102	t*	50
Akcije narodne banke   . .	943	n	—
Kreditne akcije......	322	n	—
	10H	■	85
	8	n	73«/
	—	m	—
	107		85
kr.
Z O II O V I
in
ozobje,
najboljše v celem avstro-ogerskom cesarstvu so po meni iznajdcui c. kr. i. pr. zobovi in »Zofija, in so nahaja odzdaj moja
tlelavnica na lliitittji.
v nudili. Adlergas.se Xr. L Na razgovor od H. zj titraj do <i. zvečer. Tudi ob nedeljah in praznikih.
■>. Ilcrzl,
(12(5—1) c. k. posestnik privilegija.
V  založbi   .B.biB.   <~ iouf ini -Ju.
bukvarja v Ljubljani, prišla je ravnokar na svitlo podučna knjižica (122—2)
t baicari
ev cesarja a.
Povest iz narodnega življenja češkega. Se štirimi podobami. Posneta iz „Verteca" Velja 12 kraje.
To majhno in lično knjižico priporočamo mladim in starim v poduk in zabavo, posebno je pa tudi za šolske knjižnice primerna.
priporoča se za izvršitev
SME"" banknih opravil vsake vrste.
Po svojem baubncm in menjalnem komptoiru kupuje in produju vse vriMliioMtne papire, eskomptlrn Miciijice po obstoječem tarifu, izdaja nakurJIa na vsa avstrijsko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in pONOjU najceneje na vse pri borsah notirane efekte in vulllte 70 do 80% kursne vrednosti. Njen bankni in menjalni komptoir ima zmerom Tel I ko ZllloSi'O vrednostnih ptiplrov in opravlja v»ako R»or*no naroello z nuj-kulnntiiej&liui poboji.
Dalje Jemlje* fl«*nnrje na obresti in sicer dajo zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5% obresti brez odpovedi,
b) na blagajnične liste (Kassenscheine) 4% obresti brez odpovedi, 5% obresti proti lOdnevni odpovedi.
Za ngotlno in flavka prosto nalaganje glavnic priporoča filijala:
o% % založna pisma avstrijske hipotekne banke
v kosovib po 100 in po 1000 gold., katera se v .»O letih s polno nominalno vred-n ostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra;
572% založna pisma avstrijske hipotekne banke
koBovih po 100 in po 1000 gold., katera se v lO letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
,0/o bone  Otoiliaiiskega  Zaklada   od leta 1872., kateri se bodo izplačali 13. duu Juliju In       dan Juliju 1*7*. letu.
s kuponi za 'fiJ, dan januarija in '/is* dan JuUJa> v kosovih po 100 sterlinških liber.
Ker je filijala prodajo imenovanih papirov prevzela en commission, jej je moči izvršiti vsako naročilo po «liipviicin kUl'Mii.
Končno filijala pozornost trgovcev in obrtnikov obrača še posebno na svojo samostalno
3"*E~ kreditno družbo
in jih vabi, naj pristopajo. Programi o organizaciji te družbe dobivajo so v komptoiru filijale na velikem trgu, štev. 23u. (92—7)
Menjavnica
„Wiener Commissions - Bank",
fecliotteiiriii;? Ir. 1«,
razpošilja
dobitne liste (Bezugs-Scheine)
na sledeče razpisane gruče sreček, in so morejo to sestave iz tega razloga najkoristnišiin prištevati, ker jo vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogoče, vae glavno in postransko dobitko sam zadeti in razen tega obresti HO frankov v zlutu in l©. gld.
v papirju uživati.
Gruča A. (lo ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče 4 srečke: 1 Spere, državno »rećko po lOO gld. od 1. ls«o.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premij«* potegneno serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. e. mr*k. državno »reeko loo frank.   Glavni  dobitek 000.000, 300.000
frankov gotovoga zlata. 1 vojvod. BrunMviMko srcek« »O tolarjev.   Glavni  dobitek 80.000 tolarjev brez
vsakšoga priti rž k a. 1 Inabrudko (tirolsko) areeko.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (1.8 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 0 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik Blodeče srečke: 1 »pere. c. tur»k. državno »ročko iOO trauk.   Glavni dobitek 000.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. ItruiiHviftko ttretkn 2« tolarjev.   Glavni   dobitek  80.000 tolarjev brez
vsakšoga pridržka.
Nackseu-Mt'iuiugvnMku Nreeka. Glavni dobitek 45.000 gl., 15.000 južnoneniško veljavo. Potem dobitne liNte na peti del, 5prre. drž. ttrt>eke 1. 1SOO. Mesečni obroki 8*6 gl. Potem dobitne littte na cele državne Mi-ećke 1. 1Mu4. Mesečni obroki a 10 gld. Potem duliitue liNte na pol državne Ni-eeke 1. 1»«4. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne liNte na pol ugcrNkc »rečke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne litrte na HruiiNviHke Mreeke tiO tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liMte na liiKbrnške Hrečke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ,,Wlener Coiuinlr-udouM-Rank" vse kakt>r koli imenovane bankino, uienjične in borimo opravila.
Potijene iiicnjiee in priporočila so na vso velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tiikajšnem mestu in iz pokrajine se naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjice in vrednosti so oziroma na vsakokratni položaj tli i.aihkega tržišča po najbolj dobrokupuib pogojih dajejo.
Op.avilski prostori so vsak dan od 9. uro dopoldne do 6. ure zvečer broz prestanka odprti.
Vil21 lii*i ii'irnrii'l 80 »atančno in tudi na povzetje izvršujejo. Zapisniki vzdigatev t 11 (IIIj d Hdl \1\ Ud so po vsakem ždrebanji franko zastonj razpošiljajo. (80—20)
UOOCCCCCCCGCC CCCCOOOGOCOOCOCOO
Izdatelj in za nrednUtvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
6444
RB
74