Listek. 185 lelke, ker je Heinrichova pretežka in namenjena le Nemcem, d) Zgodovina. Prof. Rtitar opozarja, da je Jesenkova zgodovina prve izdaje pošla; naj se torej ministerstvo naprosi, da potrdi že tiskano novo izdajo. G. dež. šolski nadzornik Suman poroča, zakaj ni ministerstvo, kolikor je njemu znano, potrdilo knjige. Dotičui listi bi se morali odpraviti in nadomestiti z drugimi, č) Geometrijo bode po izjavi g. Senekoviča izdal Bamberg, namreč prof. Hočevarjevo, katero je v nemškem izvirniku ministerstvo že potrdilo. d) Latinsko-slovenske vadbe so tudi že pošle; torej naj bi se g. prof, Ker-mavner opozoril, da priredi drugo izdajo, e) Latinsko slovnico predeluje g. Hrovat, f) Mineralogija bi se morala na novo izdati za učiteljišča, za katera še ni nobene take knjige. Ravnatelj Subic jo že ima prestavljeno po Hochstetterji in Bischingu. g) Obči latinsko-slovenski slovar bi se moral pripraviti po mnenji ravn. Senekoviča. On opozarja na silne težave pri branji Livija v 5. letu in me"ni, naj bi se latinščina tudi na višji gimnaziji poučevala slovenski. — Glede" na grščino, katera naj bi se vsaj na spodnji gimnaziji učila slovenski, dvoji g. Suman, da bi ministerstvo dovolilo tako iz-premembo. Naposled izreče g. dr, Vošnjak v imeni deželnega odbora zalivalo vsem gospodom, da so se potrudili k enketi in želi, da bi se že v tem letu začelo z izdavanjem najpotrebnejših knjig. Torej smemo upati, da se odpravi glavni nedostatek slovenskega šolstva, in da dobimo potrebne učne knjige. Imena pisateljev, kateri so prevzeli dela, ta so nam porok, da bodo knjige na vrhunci sedanjega šolskega slovstva. Dr. jf. V. Deutsch - slovenisches W6rter - Verzeichnis zu Prosch und Wiedenhofers deutschem Lesebuche fiir die I. Classe der Gvmnasien und verwandter Lehranstalten. Verfasst von /. Fon, k, k. Gvmnasiallehrer. Wien. Verlag von Carl Graeser. 1890. 8° str. IV -f- 120. Cena 90 kr. — Obširnejše poročilo nam je obljubljeno. »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« V IX. zvezku tega dela, čegar prvi snopič je izšel sredi meseca svečana, popisani bodeta Primorje in Dalmacija, natanko po načrtu pokojnega cesarjeviča Rudolfa. Vseh snopičev bode okolo 20, dovršen pa bode ta zvezek spomladi prihodnjega leta. Za Primorje je odločenih 24, za Dalmacijo 17 sestavkov, kateri bodo opisovali obe" deželi v zemljepisnem, zgodovinskem, književnem in splošno ndrodnem oziru. Delo bode mimo tega okrašeno z okolo 260 ilustracijami, katere so zvršili prvi umetniki avstrijski. Naroča se lahko v slčharni knjigarni, snopič po 30 kr. Slovenska pravna terminologija. Na občem zboru »Pravnika« je poročal društveni tajnik dr. D. Majaron, da je odboru poslana že dobra tretjina raznolikih izpiskov iz slovenskih zakonikov, in da se mu skoro predloži tudi ostanek. Ko se gradivo pregleda in izbere, uredila ga bode končno posebna komisija, sestoječa od pravnikov in jezikoslovcev. Pevski zbor »Glasbene Matice«. Slovenci radi in dobro pojd, tega nam ne odrekajo celo nasprotniki. To svojstvo naše nas je usposobilo, da so se v vsakem večjem kraji, navadno po čitalnicah, osnovali pevski zbori, ki s pesmijo slovensko in slovansko pospešujejo društveno življenje, bude" iu krepd narodno zavest. Ali ta namen pevskih zborov, dasi lep in plodonosen, ne more in ne sme" nam zadoščati, ako se hočemo po-peti do dne visoke stopinje, na kateri samopravno kraljuje glasba kot umetnost, izključujoč vse neumetnostne težnje. Tem zahtevam hoče ustrezati »Glasbena Matica« — ta slovenski konservatorij — z novo osnovanim pevskim zborom. Le-ta se že marljivo vežba in resno pripravlja, da upraviči nadeje slovenskega občinstva, in ognjevito odu-ševljenje, ki naudaja pevce za vzvišeni namen, porok nam je, da se skoro pokažejo na-merjani učinki. Ko se osnuje še mešan zbor in okrepi orkester, ondaj bodo javni na- i86 Listek. stopi združenih »Matičinih« sil merilo, koliko vzmoremo Slovenci v umetnostni glasbi najširšega pomena. — Naj bi vrli pevci po Ljubljani, ki še niso pristopili k društvu, uvažili »Glasbene Matice« plemenito nalogo in združeno delovali, da dospe pevski zbor tem prej od dobrega namena do — gotovega pomena ! —¦/* Iz muzejskega društva. G, prof. Julij Wallner je meseca prosinca predaval o ljubljanskem mestu pred 300 leti, in sicer na podlagi nekaterih računskih knjig in zapiskov mestne uprave, oziroma magistrata ljubljanskega z leta 1590. in leta 1591. Govoril je o uredbi mestne uprave pred 300 leti, primerjal tedanjo denarno vrednost de-našnji vrednosti in potem nav.jal dohodke in troške, kakor jih kažo ohranjene knjige. Povedal je dokaj zanimivih črtic o denarnem gospodarstvu, katere pričajo, da niso tedanji mestni očetje naši kkr nič skoparili pri nekaterih prilikah. Bodi omenjeno še to, da so trdne platnice navedenih računskih zapisnikov popisane srednjevisokonemški, na jednih se čitajo celo" starejši zapiski. — Nekoliko obširneje prihodnjič. Prebivalstvo ljubljansko po občevalnem jeziku. O ljudskem štetji v Ljubljani podajamo bralcem svojim za sedaj samo podatke o občevalnem jeziku; obširnejšo splošno studijo nam je za jedno prihodnjih številk obljubil na podlagi uradnih izkazov spisati magistratni konceptni pristav g. E. Lah. Doba Mestni oddelki Občevalni jezik Tujci1) Prebivalstvo sploh 00 as OD >co >C3 C3 CO CO > t C= C------ '-------¦ 3Z CO =3 oŠ a s * _" d 00 Šolski oddelek .... Sentjakopski oddelek . Dvorni oddelek .... Železniški oddelek . Skupina predkrajev Aktivno vojaštvo 33l6 53^7 062S 5957 1397 1535 535 839 1079 153« 21 5'5 18 27 53 23 2 56 35 '5 77 19 2 19 2 I I I 4 9 2 10 1 2 I i°5 155 250 233 11 35 4011 6406 8710 7774 1433 2171 Sploh 24200 5127 U79 167 27 13 3 — 789 30505 31. grud. 1880. Sploh 18845 5058 136 172 5 7 - I 1400 26284 *) Prebivalci, ki v Dolitaviji nimajo svojega domačinstva in zategadelj po predpisih o ljudskem popisovanji pri občevalnem jeziku ne smejo biti upoštevani. Dekoracijska dela za novo gledališče ljubljansko, to je za prospekte, kulise, zaveso i. t. d., razpisal je deželni odbor v minulem meseci. Prospektov je namenjenih osemnajst; med njimi bode bleško jezero, mestni trg ljubljanski, pogled na kako kranjsko mesto, vas na Gorenjskem, notranjost kmetske hiše i. t. d. Slovensko gledališče. — Dne" 2. svečana se je ponavljala z lepim uspehom gluma »Čevljar baron«, dne 8. svečana pa burka »Slovenec in Nemec« To poslednjo predstavo upravičuje vsekakor jedino to, da je bila na pustno nedeljo, sicer pa je skrajni čas, da za vselej izgine s pozorišča slovenskega. Predstava dne" 15. svečana: »Debora«. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. — »Debora« je sicer že davno prebila najlepšo dobo svojo, vender i dandanes ni najslabša med novejšimi dramami. Navzlic raznim nedostatkom (zlasti konec je motiviran precej slabo) nahajamo v tej igri dokaj pesniških lepot in zanimivih prizorov, kateri so velikega gledališkega učinka. Naslovna naloga je jako hvaležna, ali tudi težka, vender jo je gospž Borštnikova pogodila prav dobro, ako odštejemo posamične negotovosti zlasti v prvem dejanji. Dober je bil gosp. Danilo kot Jožef, dasi je igral nekoliko pretirano; gosp. Jenič, kateri je iz posebne prijaznosti prevzel nalogo župana Lovreta, igral je primerno, seveda bi bi bili časih želeli živahnej-