I Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 ________$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 List slovenskih delavcev y AmerikL a limed every day except Sundays p I and letal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 279. — STEV. 271 NEW YORK, TUESDAY, NOVEMU ER 26. 1929. — TOREK. 26. NOVE MBRA 1929. VOLUME XXXVIL - LETNIC XXXVU IKA NAJ POSREDUJE MED RUSI IN KITAJCI KITAJSKA ZDRUŽENA PROTI RUSOM, KI SO V ENI SAMI BITKI UNIČILI 12,000 KITAJCEV Washingtonska vlada je pripravljena posredovati, če se bosta s tem zadovoljili obe stranki. — Stim-son je mnenja, da so nekatera poročila jako pretirana. — Državljanska vojna je takoj prenehala, kakorhitro so dospela poročila o velikih sovjetskih zmagah v Mandžuriji. GREEN DELA DELAVCEM KRIVICO V DEBATI i MARIONU JE ZMAGAL j SE BLIŽAJO M0KRAČ HUDI DNEVI SOCIJALISTI i NAPAD NA IŠČEJO 10,000 ŽENINA IN NOVIH ČLANOV NEVESTO Green je dokazal, da de- Zanimiva debata med Porota se bo šele sedaj Konvencija socijalistlčne Danes se bo začelo za lavstvo nima nikake lastne polit'ke, ampak je v vseh ozirih odvisno od velikega businessa. Green je n^ .ireč obljubil predsedniku Hooverju, da ne bo zahtevalo delavstvo višjih mezd tekom j WASHINGTON, D. C, 25. novembra. — Državni tajnik Stimson je rekel danes, da zre z velikim j na vznemirjenjem na sovražnosti, ki so ponovno izbruhnile med Rusi in Kitajci v Mandžuriji. WasK'ngtonska vlada je pripravljena posredovati, če sta obe stranki mnenja, da bi predlogi jsedanje ekonomske krize. Združenih držav izčistili situacijo. Dostavil je, da natančno zasleduje vse razvoje na Daljnem Iztoku ter so po njegovem mnenju nekatera poročila precej pretirana. suhačem dr. Wilsonom in californijskim vinogradnikom E. C. Hor-stom. V nedeljo se je vršila v hotelu vlsno progresivno delavsko akcijo, j Astor v New Ycrku zanimiva deba-A. J. Muste, je v nedeljo strogo ta glede prohibicije med bogatim kritiziral predsednika Ameriške De- calirorni jskim vinogradnikom M. lavske Federacije, Williama Grče- j C. Horstom in Rev. dr. Wilsonom, glavnim tajnikom metodistovskega sveta za zmernost, prohibicijo in javno moralo. Predsednik konference za neod- bavila z zločinom, ki sc je pripetil pred osmimi meseci. — Ženina so u-smrtili, nevesto pa zlorabili. stranke je pozvala delavstvo, naj prične s tri mesece trajajočo kampanjo. — Število članov govorništvo zasliševati svoje priče. — Ob/av nava bo najbrž še ta teden končana. je treba povečati za de- — set tisoč. Včeraj se je končala v New Yorku i Ožigosal je akcijo Mr. Greena ter rekel, da je Green s tem dokazal, da nima delavstvo nikake neodvisne politike temveč, da sledi vodstvu velikega businessa. Izjavil je. da je Green s tern iz-porikopal moralo in pogum daiav-cev v trenutku, ko bi morali nastopiti proti nadaljnim skrčenjem plač SANGHAJ, Kitajska, 25. novembra. — Iz japonskih virov poročajo, daje zunanji minister nacionalistične vlade C. T. Wang brzojavno napro- in proti daljšim delovnim uram. sil sovjetskega zunanjega ministra Karakhana vi p0 mnenju a. j. Muste-ja. so Mr. i Moskvi, naj se takoj obnove kitajsko-ruska pop +- Green in drugi voditelji Ameriška [ janja za uravnavo spora, ki je nastal vsled za\»le- Delavske Federacije sklenili revno j i ... i • , v » i • brez potrebno in sramotno kupčijo: njenja kitajske iztočne zeleznice. - - ter sfkvili sami sebe in vse delavsko' gibanje v slab in zmeden položaj. Govornika so poslušalsci prekinjali z navdušenim ploskanjem, toda splošna sodba je, da je vinogradnik v debati porazil svojega nasprotnika. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, ko je rekel Caliiomičan dr. Wilscnu. da mu zamore pokazati v t nem samem newyorskem bloku sto bcznic. v katerih prodajajo pijačo. Povabil ga je, naj gre ž njim ter naj si beznice ogleda, toda dr. Wilson ni hotel sprejeti vabila. MARION, N. C., 25. novembra. - -Sodnik Cowper je izjavil danes, da se bo porotna obravnava di ponoči, da bo še pred Zahvalnim dnem zaključen proces proti šti-1 rim članom United Textile Work- J ers. ki so obtožni neredov in da so j se protivili nekemu policijskemu < decembra Cilj stranke je dobiti 10 uradniku. j t soč noVjh članov. Državni pravdnik, ki je pričel v soboto izpraševati svoje priče, bo MOUNTAIN VIEW . Ark., 25. nov. Danes se je začel proces proti pe-j tim moškim, ki so obtoženi, da so pred osmimi meseci mučili in za- vršila tu- , wowunj. ahvalnim nvenclja socijalistične stranke. ^ Connie B FrankUna> njoga_ Na konvenciji je bilo določeno, da vo šestnajstletno nevesto pa zlo-se začne s tri mesece trajajočo rabili kampanjo za novo članstvo. j * Franklin je bil s svojo neVesto na Kampanja se bo pričela dne 1-1 poti k poroki, ko so ju iz zasede na- padli Zločin je bil izvršen dne 10 I marca 14 milj od tukaj. Storilci s Po daljši debati je bilo določeno, bili sele pred kultom aretirani. l ni treba, da bi delavstvo stalno | nrinvni nriVf)nit i-^vii w najbrž še danes zaključil svojo za- , , sociializem da na se Pra*dnik lzJa%l1« d- I zago\arjaio socijalizem. da pa se i sta sla ženin in nevcsta k nekem v sedanjem času najboljši služi j mirovnemu sodniku, da ju poroči delavstvu, če se pomaga utrjevati , Na ^ jo je napadlo ^ m0ških -j ki so pričeli pretepati in mučit Franklina, dokler ni padel v neza- NANKING, Kitajska, 25. novembra. - Vsled, HM _ . . .. . m m ... . v v- • — Veliki podjetniki, profiterii m: resnih razvojev v Mandžuriji so se pric -la vršiti špekuiantje, ki so zakrivili težave. pogajanja med vojaškimi in civilnim vr Jitelji raz- v katerih se nahaja narod po orgi-iičnih strank na Kitajskem, da zakljur jo zaenkrat ^ poiomu^pa so napravili dobro . J j j kupčijo. Vlada juri je namreč dav- medsebojno borbo. ke precej izdatno skrčila. Naen- Kitajci bodo naperili vse svoje s;ie proti boljše- krat se Pa P°Javi Green in obiju- •i i • ■ • * /i jv •••Ti - i bi, da ne bo delavstvo motilo rav- vikom, ku zmagujejo v Mandzurr.. Tukaj se splo- notežja šno domneva, da je nacijonalisti^na vlada dosegla . J v . — Vprašam vas. — je rekel Mu- z voditelji vstasev dogovor glee'e tega vprašanja. stc% _ kaj bo dobilo delavstvo v Boji so prenehali na vseh frontah v notranjosti povračilo za to? Delodajalci so ob-dežele ljubili, da ne bodo skrčili plač. Ta obljuba je baš tako veljavna kot -P^j, . , o c i ni če bi vam napisal ček za milijon 1 VKIV, Japonska, L J. novembra — Kusko vo- dolarjev človek, ki nima niti enega jaštvo, ki je navalilo na Mandžurijo, je imela izred- pennvja v banki no velike uspehe. Danes boljševiki popolnoma kontrolirajo ves del province, ki se nahaja zapadno od Kingam pogorja. Kailar, najbolj važno zapadno mesto, je zavzela včeraj sovjetska kavalerija, kateri so pomagali tanki. Tozadevna poročila, je dobila japonska čašniška agentura Rengo. Kitajci so baje izgubili 1 2,000 mož. — Delodajalci so preveč previdni da bi plače naenKrat skrčili, zato jim pa ne majka načinov in sredstev, da bodo že itak borni položaj delavcev še poslabšali. CLEMENCEAU POKOPAN Slavni franc, državnik, je (bil pokopan nadvse preprosto. — Pri pogrebu so bili navzoči le člani njegove družine i n kakih dvajset najožjih prijateljev. Krsto so nosili delavci, ki so zapečeni na njegovem posestvu. Kot domnevajo, je zapustil vsega skupaj nekako petdeset tisoč dolarjev premoženja. Večino tega denarja je zaslužil s pisateljevanjem . Premoženje bo razdeljeno med njegove tri otroke. Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Mr Horst je rekel: — Odpravili smo salone, na mestu vsakega salona se je pa pojavilo deset beznic. To je isto. kot če bi preganjali pege z gobavostjo. Dr. Wilson je zanikal trditev ter I izjavil: — Prohibicija je storila več kot katerakoli druga stvar v zgodovini republike. Očistila je republiko in dala nam je priliko glasovati za poštene ljudi. Poslušalci so pozdravili njegova izvajanja z velikim odobravanjem. Toda le nekateri. Drugi so se glasno krohotali. Mrs. Horst je izjavil, da so skorc vsi prohibicijski uradniki hinavci Pripovedoval je. da je pred kratkim obiskal San Francisco prohibicijski ravnatelj za Clafornijo. ki je rekel vinogradnikom in razpošiljateljem grozdja: — Gospodje, če hočete pomagati ustaviti butlegar.je vina. vam bom dovolil, da boste lahko napravili doma vina kolikor boste hoteli. Garantiram vam. da se ne bo nihče brigal za vašo privatno zalogo vina. devo. Zagovorniki so izjavili, da bo trajalo zasliševanje njihovih prič dva dni. Alfred Hoffman, ki je organiziral krajevno unijo ter vodil stav-karje. ki so vprizarjali izgrede, se mora zagovarjati skupno s tremi marionskimi stavkarji. Državno pravdništvo trdi, da so bili vsi obtoženi člani skupine stav-karjev, ki so pometali pohištvo iz hiše nekega tovarniškega delavca i in da so napadli policista ki jih j 2 hotel aretirati. To se je pripetilo dne 30. avgusta. JEKLARNE ZOPET __OBRATUJEJO YOUNGSTOWN, O . 25. nov. — Jeklarne v Mahoning dolini bodo obratovale na širii podlagi tekom zadnjega tedna v novembru, ker so se zelo pomnožila naročila, kot je j:1o objavljeno danes. Hazelton je-klarna. ki je počivala en teden, bo prihodnji teden obnovila obratovanje v vseh panogah. socijalistično stranko. Glasovanje glede tega predloga, ki bo v bodoče služil kot smer strankine politike, je sledilo štiri ure trajajoči intenzivni debati. Debata je bila zaključena s tem, da sta sp voditelja Hillquitt in Tht>-mas zavzela za realistično politiko. Konvencija je odglasovala, naj o-hrani stranka svoje ime. Konvenciji je predsedoval Arl-gernon Lee, katerega je včasi nadomeščal podpredsednik Julius Gerber. Tekom tri ure trajajoče jutranje seje in pet ur trajajoče popoldanske seje so govorniki povsef prosto razpravljali o vseh mogočih predlogih. * Spor glede stvorjenja nove stranke je bil uravnan, ko je bila sprejeta resolucija, ki poudarja prijateljstvo stranke napram delavstvu. BANČNE IZPREMEMBE V AVSTRALIJI CRANBERRY, Avstralija, 25 novembra. — Bančna predloga, katero je sestavil zvezni zakladničar Theodore, bi dala Commonwealth banki kontrolo valutnih izpre-Horst je dostavil: — In taki lju- ; memb. Predlagal je tudi več dru-dje pozivajo prebivalstvao, naj re- I gih izprememb, ki bi koristile splo-špektira ustavo. [ šnosti. SOVJETSKI LETALCI BODO ODŠLI Štirje ruski letalci, ki so dospeli ?emkoj s svojim, monoplanom, bodo odšli v Evropo v sredo, kot je objavila družba za izboljšanje kulturnih odnošajev z Rusijo. Ta družba bo tudi priredila poslovilni banket v Town Hall. vest. Ko so domnevali, da je že mrtev, so ga sežgaU na grmadi. Ker truplo ni popolnoma zgorMo, so ostanke vrgli v reko. SESTNAJST NADAUNIH OBSOJENIH NA SMR: VORONEŽ, Rusija, 25. novembra Šestnajst članov neke tajne verske sekte je bilo obsojenih na smrt rr di protirevolucijonarnih delavnost Trije naaaljni so bili obsojeni 1 deset let ječe in. dvajset dru~JV* dobilo manjše termine. Slov. - Amerikansk* KOLEDAR za leto 1930 JE IZŠEL V petek in soboto ga b' mo odposlali onim, ki & ga že naročili. Uprava "Glas Naroda SEDE2 MEDNARODNE BANKE SOŽALNA BRZOJAVKA HOOVERJA WASHINGTON, D. C., 25. nov.— Predsednik Hoover je poslal predsedniku francoske republike, brzojavko, ki se glasi: — Clemenceau je bil velik patriot. Njegova nesebična ljubezen do dežele je navdušila njegove rojake. Bil je odličen zagovornik miru, ki pa je znal plemenito nositi tragedije vojne. Njegovo smrt, ki je vzbudila žalost v Franciji, obža-Navzoči do bili le člani njegove lujejo vsi dobri možje m#d vsemi družine ter kakih dvajset najožjih narodi. Pošiljam vant. gospbd pred-prijateljev. | sednik, ta izraz moje globoke sim- Or ožiti ki in vojaki so zadrževali patije ter simpatije ameriškega na-ranoft&no radovednežev, da ! roda. v bližino. I Herbert Hoover MOUCHAMPS, Francija, 25. novembra. — Ker je George Clemenceau določil, naj ga pokopljejo brez vencev, govorov in cerimonij, so mu danes izpolnili njegovo zadnjo željo. _ Truplo je počivalo v preprosti hrastovi krsti. Pokopan je bil v bližini te vasi poleg svojega očeta. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Dim. 600 ........ 9 1.50 1,000 ........ $ 18.40 « ^ 1,600 ........ $ 46.75 * 6,000 ........ $ 90.60 - 10,000 ........ 9180.00 v Italijo Lir 199 ......................9 6.76 M too ......................911-99 * 600 ......................919-90 M 600 ......................927.40 - 1000 ......................964.26 Po dolgotrajnem debatiranju je bilo določeno, da bo v mestu Baden-Baden, ki ga vidite na sliki, zgrajena mednarodna banka. Banka se bo pečala z izplačili mednarodne vojne odškodnine. Za sedež so predlagali Bruselj v Belgiji, pa so s svojim predlogom propadli. Stranke, ki nam naročajo itpločUa v ameriških dekorjih, opozarjamo, da »mo vsled sporazuma t nahm zvezam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na S%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih sneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarji! lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bol ji« pogoj«. Pri Tolikih naka šilih priporočamo, da s« poprej s nam rporasuxasto glod* f { ' nakisili tZPLAfilLA PO loŽTI SO REDNO IZVRŽSNA V OVIH DO TRSS TIDNO fUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTEM tj PRISTOJBINO 75a. SAKSER STATE BANK m. OOBTIiANDT STREET, NWW XOlK, & Telopkonot / -OLA 8 H i B O D A" NEW YORK, TUESDAY, NOVEMB ER 26. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8, A Crtraed and Published by SLOVENXC PUBLISHING COMPANY (A Corporation^ ^k fiakser, President • Louis Besedifc, Treasurer Mace of business of the corporation and addresses of above officers: lt> W. 1SU> Street, Bonwfh of Muihatan, New York City, N. Y.I "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. celo leto Telia list za Ameriko Za New York ta celo leto _____.$7.00 in Kanado ......................$8.00 Za pol leta ____________________ .........$3 50 Za. pol leta ________ __________________$300 Za inozemstvo *a celo leto ____.$7.00 Za četrt leta____ ....................Jl-50 Za pol leta------------- .........$3.50 Subscription Yearly $8.00. Advertisement on Agreement. Maskirani vlomilci v Ratanski vasi. V ratanski vasi pri Rogaški Slatini so se pojavili te dni štirje maskirani razbojniki, ki so zvečer vdrli v hišo posestnice Karoline Plemenit&ševe. Tatovi so odnesli iz ; stanovonja dve kompletni moški o-j bleki, suknjo, klobuk, sokolski kroj, ! več parov čevljev, perilo, več god-j benih instrumentov in razno zlatnino v skupni vrednosti 7000 Din. Storilci so govorili hrvatsko in bili oboroženi z gorjačami. Čudna pota žepne ure. Trelc iz Šmartna je bil leta 1926 enkrat napaden in je takrat izgu-| bil ure. lepo "Omego" z dvojnim pekrevom. Kljub vsem prizadevanjem ure ni mogel dobiti nazaj. Po-Gcpisl brea podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bls-.bral jo je eden njegovih znancev, .-ovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, od tedaj pa je napravila ura kaj , rosimo. d« se mm tudi prejtaJ« bivališče namani, da hitre}* najdemo čudno pot. Najditelj jo je najprej ________naslovnika._______:__poklonil svojemu prijatelju, pri čemer ga je opozorii, da jo je našel, j Da izgubi ura svojo zunanjost, ji je novo lastnik odpilil pokrov. "Na-' j to je romala v žepu rudarja Greg-ca na Francosko in v Nemčijo. SE ENKRAT MOONEY Lastniku je predla v Niirnbergu precej slaba in ura je šla v denar; ------------------------kupil jo je šmarski rojak Francelj .. . . , , . ,, ^vi * • • -i i za lepili 20 nemških mark. Z uro Porodno je bilo, da tlc v Bellaire, Ohio, izjavila neka se je ^^ domov in zdaj je pri. i -k i, »ta ji je njen brat na smrtni postelji zaupal, da je šla nesreča urad pred oči pravega lastnika. Zdaj tikataka ura na sodišču in čaka, kdaj se bo znašla v 'epu Trelea. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj ln praznikov. •GLAS NARODA", 216 W. lftth Street. New York. N. Telephone: Chelsea 3878 tfMMtJIlilVHKU Divji prašiči v dolskih hribih. ii vrgel leta 19K> v Sail Franeiseu bombo, ki je usmrtila devet udeležencev "preparedness'* parade. Nastlan tega zlceina sedi bivši delavski voditelj Moonev že trinajst let v jef-i. Oblasti bodo natančno preiskale verodostojnost izjave dotiene ženske. To bo pa najbrž težko, kajti njenega brata, ki ji je zaupal strašno skrivnost, ni vee med živimi. Na podlagi take dvomljive izjave, najbrž ne bo mogo-ee oprostiti Mooneya, ki je bil najprej obsojen na smrt, potem pa 41 pomilošeeir' na dosmrtno jeeo. Zadeva Mooneva pa ni vee odvisna od izjave, ki jo gnal, ker je mislil, da je ušla ko-je baje podal na smrti postelji\unirajoei. mu lz svinjaka. Se"le ko ^edal 1 dečko c srečanju doma, je izvedel Izza obsodbe Mooneva se jc pojavilo dovolj dejstev, presenečen, da mu je prišla na pot ki dovolj jasno prir-ajo, da je bil Moonev ponedolžneni — divja ščetinarka. * obsojen. 1 Takisto se j Tragična smrt. V Puštalu pri Škofji Loki je preminula posestnica Terezija Mar-teljakova. katere smrt se zaradi čudnih okoliščin v vsej soseščini živahno komentira. TRIJE PREDSEDNIKI BODO RAZ PRAVLJALI O ZVIŠANJU CEN PAPIRJA. Kakor vsak dan, se je hišna gospodinja tudi 2. novembra na večer odpravila po stopnicah v podstrešje, da nanese živini potrebne kla-je. Pod vrhom hiše se je izognila listnemu košu in prišla na rob stene. ki je bila zaradi višjega ostrešja odprta, ter padla več metrov ylrbckc na tlak iz betona. Pri padcu. na ulavo si je prebila lobanjo" : )-> kljub pomoči poklicanega zdrav- , mcnkoval s niks ni prišla več k zavesti. Na gla- t vi jI je seveda globoka rana, ki je pretrgala pokojnici nit življenja. Ponesrečen delavec. V papirnici v Vevčah se je pripetila dopoldne težja nesreča, katere žrtev je postal 18-letni delavec Alojz Osterc. Osterc Je bil zaposlen pri stroju za rezanje papirja. Med delom je postal nekoliko nepreviden in ga je stroj pograbil za roko ter mu odrezal štiri prste. Company, da bi bolj Osterc se je nezavesten zgrudil na drugimi kanadskimi tla. Iz papirnice so takoj telefonirali po rešilni avto, ki je nesrečnega fanta prepeljal v splošno bolnico. Dcmaci so bili ob nenadni nesreči zbrani v sobi in je šele mimoidoči uslužbenec elektrarne Starman opozorii preostale na tragičen primer usode, ki je tem hujši, ker zapušča žena 2 sinova in 2 hčeri z le drugič ovdovelim možem. Udar strele med zbrano družino. Po ŠkoTji Loki in vsej širni okolici se je trdovratno vzdrževala vest. da je sretla povodom neurij dn? 4. novembra ubila človeka. Domneva se je pozneje k sreči izkazala kot pretirana in neresnična, pač pa je družina Matevža Ca rman a, usluž-benega pri Dolencu na Trati v resnici preživela dokaj trenutkov strahu in groze. Močnemu nedeljskemu deževju je okrog popoldanskih ur sledil krajši oddih, ki ga je med neprestanim šviganjem strel spremljalo močno grmenje. Čarmanova družina štirih ctrok, njegove žene in sestre ter gospodarja samega je bila zbrana v hiši ko so ob nenadnem silo- V okolišu Del so ljudje že nekaj časa v veliki zadregi zaradi divjih prašičev. Doslej sicsr še nikomur niso storili nič žalega. A kako bo pozimi? Okrog Gornjih in Spodnjih Jelen j se je klatila že par dni divja svija. Prišla je celo v bližino hišv Sreča! jo je neki dečko, k sosedu j vitem tresku vsi onemeli. V hipu gredoč. Pa ni fantič živali niti na- ; je skozi dimnik šinila strela, raztreščila stensko uro, oplazila gospodarja po obrazu in nogah, obšla £Obc nekajkrat sem in tja ter končno pred vhodom v zemljo užgala pesteljo. Iz odrevenelosti se je prva zdramila gospodinja m hitela zgodilo neki 16-let- ocjpirat vrata, da se po žveplu nasi- Zbiralec cerkvenih starin. Tekom oktobra se je v raznih župnih uradih pojavljal elegantno oblečen mladenič in se kot urati-j nik ljubijaneskega muzeja zanimal | za razne cerkvene zanimivosti in i starine. Posebno rad je obiskoval tudi podružnične cerkve tei se po-cerkovniki in cerkvenimi ključarji. Nedavno so je oglasil v župnem uradu pri Sv. Trojici blizu Moravč in izvabil 4 starinske svečnike. Pri tem pa je bil župnik toliko previden, da je o izročitvi svečnikov obestil konservatorja dr. Stcleta, od katerega je seveda kmalu prejel odgovor, da ljubljanski muzej ni nikogar poslal k Sv. Trojici Zadeva je torej bila javljena domžalskim orožnikom, ki so zbi-^ ralca starin izsledili v osebi Leopolda Kozlevčarja, rojenega 1904 v Jelšah, občina Šmartno pri Litiji. Pri hišni preiskavi, ki jo je izvršil komandir Skok, se je našel lep masni plašč, dve štoii in nekaj slič-mh cerkvenih potrebščin. Kozlev-čar je bil svojčas frater pri frančiškanih v Novem mestu,- Ljubljani in na Grobljah. Pa je zapustil ta stan in se raje ženi in izbira sta-" ne. Zavraten umoi v mariborski okolici. Še preden so oblastva utegnila i Prizadevanja predsednika Bax-terja iz New Brunswicka ter predsednikov Fergusona m Tascherau-3 da se preseli International Paper sodelovala z papirnicami, ; da se zviša cena papirju ter se ob-' enem zviša tudi produkcijo, bodo najbrž uspešna. Baxter in Tasche-rau sta že dospela v Toronto. To bo eden najvažnejših sestankov v zgodovini izdelovanja papirja. in te tri gospode označajo z "veliko trojico". Odkar je predsednik Ferguson javno priznal, da bo International Paper Co. ostala nepristranska, .s: predsednik Baxter prizadeva izvesti pritisk na International Pap~r C -., v New Brunswick, kjer ima ta družba veliko papirnico. Najbrž bo sklicana konferenca vseh izdajateljev velikih dnevnikov, ki bodo imeli tudi važno besedo pri določanju cene papirju. Peter Zgaga O strašnem zločinu so bili obveščeni tudi orožniki. l:i so takoj pričeli poizvedovati za zločinci, za katerimi pa do sedaj še ni sl?du. Divjanje pijancev. V litijskem okraju so komaj položili v grob pridnega 32-letnega Benegalija iz Šmartna. ki je pade; kot nedolžna žrtev krvavega spopada fantov, poročajo pa zop2t o divjanju pobesnelega pijanca, ki si je izbral za svoji žrtvi isotako povem nedolžni osebi v Novakovi gostilni na Dolah. in sicer gostilničajevo sestro in ženo. V Novakovi gostilni je sedelo več pivcev. Proti večeru so se pričeli med seboj zbadati. Od žaljivk do pretepa pa je le korak. Novakov natakar Bostič je hotel pojasniti umor Kanclerja na Šo-f postaviti razgrete duhove pod kap bru, že je 9. novembra zvečer raz- To pa je močno ujezilo nekega sta-buril okoliško prebivalstvo strašen , rejšega Poldeta Močilarja. Ta je iz- zločin, katerega žrtev je postal 28. letni posestnik Anton Fingust iz vleke! nož. Najprej je navalil na Bcstiča, ki je hotel razdvojiti vro- Cirkovcev. 9. novembra se je odpra- 1 čekivneže. Ta je zbežal iz gostil- Za rasa proresa proti Moonevil je bilo V Calif orni ji i ni deklini, ki je žival celo nagovo- j čen zrak v sobi razčiSti. V hitri pri- rila: Od kod pa si ti ušel naga- S0tn0sti duha so tudi pogasili po-jivec?" Kasneje seveda * , = mladenki srečali dve divjo svinjo. kmečki ženici ki se je prav mlado žurila m» v polnem razmahu šr-uvanje proti "radikalcem" in 4*rdeekar,jenr\ Drhal, naščuvana od stoproeentnežev in hura"patri" otov, je morala imeti svojo žrtev. Proces proti Mooneyu in tovarišem je nudil priliko "vzpostaviti dober primer'\ pa naj je bilo pravici za doše en o ali ne. i Proti ?czdu Jatni- Moonev ni bil obsojen zastran atentata, ki so mu ga Da se potikajo črni rilci tudi v po krivici naprtili, pač pa zastran svojih političnih na-, srorov in zastran svoje agitacijske delavnosti v delavskih krogih. Franklin A. Griffin, sodnik, ki*je vodil proces proti Moonevui je izjavil: — — Sedaj sem prepričan, da je bil Moonev pokriviei obsojen na podlagi krivih pričevanj. Poznejši razvoji so dokazali, da je Moonev popolnoma nedolžen. Gla viri pričevalec proti Moonevu, Frank Oxman, se imaj0 kaj Prikladna skladl . , . I šča. Največ jih bo v gozdu Jatni, ki \q moral zagovarjati zastran krive prisege 111 zaradi za steljo in v veselem presenečenju ni bilo prav nič prijetno pri srcu, ; ugotoviii. da se. razen Matevžu, ni ko je izvedela, da se je srsčala z zgodilo nikomUr nič hudega, divjo živulico. Poškodbe 33-letnega gospodarja V blftini šentjurskih gozdov sta : -Pri kovaču" tudi niso najtežje in tako bo nedeljski dopoldan ostal družini v spominu le kot dan neprijetnega doživljaja. Grozovit timor v Prckmurju. V občini Ocinje j? 8. novembra ne, Na rob gezda polsg vasi je pri- i cb n ponači 16-ietni rejenec Fran bližini Svibna. ki leži pod Kumom v smeri proti Radečom. je tudi zna- i šla cela svinjska družina in se tamkaj nekaj časa brez strahu pasla. Za to čredo se je podal na zasledo-vaje šolski upravitelj Janko Bajec. ki pa je našel le nekaj odrgnjenih dreves in šop ščetin, nakar jc-zmanjkala vsaka sled. Ker je vsa* rkolica pokrita z gostimi gozdovi. vanju drugih h krivi prisegi. Dve nadaljni priči sta izjavili, da sta pokrivem pričali. Ena teh je Estelle Smith, koje pričevanje je dosti pripomogla, da je bil Moonev spoznan krivim. Vsi še živeči porotniki (z eno izjemo) kot tudi policijski uradniki, ki so se tedaj bavili z zadevo, so zdaj prepričani, da Moonev ni nikdar zakrivil zločina, zastran' GOVERNER GREEN NOČE katerega je že trinajst let v ječi. ima obširen kompleks saj se vleče malone od Dol proti Št, Jurju in cd Št. Ruperta na Dolenjskem proti Radečam. Lovci sodijo, da je tu njih raj in se pripravljajo na večji pogon. Ker so znani Nimrodi kot dobri strelci, jim bo lov gotovo dobro uspel. 1000 METROV DEBELI LEDENIKI SODNIKI V JETNISKIH CELICAH V Berlin se je z Groenlandlje; Nenavaden Ukaz so izdale wei-vrnila odprava prof. Wegnerja, ki marske deželne oblasti svojim pod-je celo leto potovala po orjaškem rej enim sodnim organom. Izdale so arktičnem otoku. Njena glavna nalog, da morajo vsi sodniki, kar naloga je bila preiskovanje ln mer- jih spada pod njih kompetenco, Jenje ledenikov, zato je prepo&va- prebiU vsaj eno noč v zaporih, da la preko 500 km, deloma na saneh | okusijo bridkost ječe in se vživijo deloma na motornih čolnih. Prof. v položaj obsojencev in takih, ki tr-Wegner Je ugotovil, da debelost le- pe v preiskovalnem zaporu. denikov raste skoro v isti meri, kolikor se dvigajo ledeniki nad morsko gladino. Tako Je v višini 1500 rov debeltfet ledene plasti asna-do 1200 m. Tudi premikanje lu v dolino je na Groenlandiji neprimerno hitrejše ln Je v splošnem stokrat vedje nego premikanje znanih in do podrobnosti pro-g^enih alpakih ledenikov. 50 sodnikov se je že odzvalo pozivu vlade in so prebili skušnjo z zadovoljivim uspehom. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdrtt- ienifc državah. SPREJETMTAJNISTVA SHINGLETON, Mich.. 25. nov. — Governer Fred Green je objavil danes, da ne bo sprejel mesta vojnega tajnika, ki je bilo izpraznjeno vsled smrti tajnika Gooda, čeprav mu je predsednik Hoover ponudil. Governer. ki je bil na lovu na gorenjem delu države, je naročil senatorju Valdenbergu, naj pove predsedniku, da bp rajše ostal governer Michigana kot pa vojni tajnik. TRAGEDIJA V SLOVENSKI DRUŽINI. Lekel ubil s sekiro pravega sina svojih krušnih staršev. 31-letnega Andreja Hanga; zavlekel ga je nato v šupo te pokril s slamo, dočlni je okrvavljeno sekiro prislcnil k vozu v kolarnici. Po svojem groznem dejanju je šel spat na podstrešja. Ko je šla zjutraj ž?na pokladat živini, je zagledala mlako krvi. Odhitela je v hišo nazaj, da bi to sporočila možu, med tem pa ji je prišel nasproti rejenec ki ga je vprašala kje je Andrej. Rejenec je hladnokrvno odgovoril, da sta se step-la in da ga je umoril. Mati mu je zagrozila, da bo šla po orožnike, nakar se je oblekel v črno obleko in brez sledu izginil. Domnevajo, da je odnesel s seboj tudi čevlje, ki jih je mrtvecu se-zul. Odnesel je najbrž tudi denar, ki ga je imel umorjeni okoli 800 Din pri sebi. Naslednjega dne je došla na mesto dogodka sodna komisija iz Murske Sobote, ki je ugotovila vse podrobnosti. Umorjeni Andrej Lang se je nedavno vrnil iz Avstrije, kjer je delal kot zidar. Morilec je baje že prej večkrat kazal ^nake abnormalnosti. Nuga-Tone mu je dal novo moč in krepkost. To paro* ilo zdravja bi vsakdo moral iitati. • Treiln« sem začvl rabiti Nuru-Tone Mm bil kon6an«^m dnevnem rl^lu zveOer popolnoma izmučen, fn prihodnje jutro me delo ni prav- nič di-toda. sedaj, je drugače. Čim bolj delnm_ tem bolje s« počutim, in se tudi ue izmučim kot poprej." John Brund-age. BtJlcvue, la_ Nuga-Tone vam izboljša zdravje in moč. Naredi vara močno, rudečo kri 1n uredi moč ln krepkost možem in ženam. tt r->„ —v, , „ - „ .. „t„ Več kot milijon mož in žena je z ču- V Barberton, Ohio, se je odigrala ,dovitJm uspehom rabilo Nuff8.Tone. in pretresljiva drama pri slovenski ' ako ste bolni, oslabeli, nimate mirno , .. , _ j,, , ___ ___spanje, trpite na ledvičnih in mehurnih družini Joe Skraba. Dne 21. novem- nereUih ter slabemu apetuu. ali enakih bra je ustrelil svojo soprogo in ne- boleznih. tedaj vzemite Nuga-Tone in varno obstrelil sebe. On je doma iz Matenj pri Igu. Natančno poročilo sledi. jkarnah z zdravili, in ako.ga vaS trgo-j vee nima v zalogi, mu recite naj ®a vara - naroči od zalapatelja z zdravili. vil Fingust z doma; peljal je slanino na mariborski trg, kjer je iztržil 8000 Din. Z ostankom okoli 50 kg slanine in vsem denarjem se je vračal nekoliko po 18. proti domu. Bilo je okdli 19.. ko je prispel v domačo vas. Ko je zavil pred domačo hišo. so sosedje nenadoma začuli tri zaporedne strele. Opozorjeni po nenavadnih detonacijah so prihiteli gledat, kdo stielja. in nudil se jim je strašen prizor. Pred domačo hišo so našli Fingusta v miaki krvi mrtve-gan. Konj, ki se je poprej plašil je z vozom brez gospodarja zavil na domače dvorišče. Fingusta so prenesli domov in ga položili na mrtvaški oder. Ugotovili so. c'a so ga vsi trije zadeli v leva prša in da so bili najbrž vsi trije smrtni. Zločin je prebivalstvo zelo rrzburil. Pokoj-ni Fingust je bil znan kot dober in marljiv gospodar. katsrega so vsi spoštovali. Splošno prepričanje je, da gre za roparski umor, čeprav se zločincu ni posrečilo oropati nesrečno žrtev. Pri Fingustu so namreč našli še ves denar v znesku 8000 Din. niške sobe. Po stari pretepaški navadi. da se morajo vršiti krvavi o-tračuni le v temi in brez prič, j;-zbil Polde svetiljko s stropa. "Pri nas se ne boste kleli", je skočila tedaj v sobo Novakova 29-Iet-na sestra in odprla vrata, da bi svetloba iz veže razdvojila fantovsko kopico. V tistem trenutku pa je že zakričalo dekle: "Joj, zaklal me je!" Videvi, da so zabodli njeno svakinjo, je priskočila Novakova žena z lučjo v roki v sobo, hoteč ne-srečnico oteti z bojišča. Močilar pa je navalil tudi na njo. Zbil ji je luč iz roke in z ostrim rcziiom jo je zadel v zapesti?. Nož se je zadri do kosti. Obe Novckovi sta močno ranjeni. Gcstilničarjeva soproga je izgubila iz rane v zapestju mnogo krvi in je smatrati njeno poškodbo za težko. Še bolj pa je ranjena njena svakinja. Dobila je več ran, najhujša je ona v ramo, ker so načeta pljuča. Naravnost čudežno pa je izšel iz nesreče Bostič. Eden izmed prete-pačev ga je sunil z nožem v trebuh Udarec je šel od leve strani do des- 10. novembra je prispela iz Mari- | ne. Resnično čudno pa je to, da mu bora sodna komisija, ki je obduci- |-je napadalec prerezal hlače in svi- rala truplo in ugotovila, da je ne- j tiče kakor s škarjami med tem ko srečnika ena krogla zadela točno, mu je prizadejal na telesu le ma-v srce, drugi strel je obtičal malo s lenkostno prasko. Samo za las je nižje, in sicer med rebri, tretji pa . manjkalo, pa bi preparal Bostiču mu je prestrelil pljuča. Krogle so trebuh. Pijanci so tudi v gostilniški bile kalibra G.75 cm. I sobi razdejali vso opremo. Žalo- 11. novembra je bil v Cerkovcih: sten dogodek je zbudil v vsej oko-nogreb žrtve neznanega morilca ob t lici veliko zgražanje nad pretepa-številni udeležbi domačega in oko- j ško družbo, katero zasledujejo orož-liškega prebivalstva. J niki. IRK^ = ;r-------------- . . •"i.*.- : . ■■ ifiMtii'iiSliililiji:', "i;.-« i . imajo uspeh Nekateri ljudje imajo v sebi prirojeno strast za tožarjenje Posebno naši kmetje so se radi tožarili zaradi kake stare hruške in pri tem potrošili ikoro vse. kar so imeli. Pri takih prilikah žanjejo advokati. Posebno eden je bil na glasu, da je znal izberno voditi take pravde in tožbe. Ko je umrl. je zapustil lepo pre- meženje in testament, v katerem je bilo rečeno, naj pripade vsa njegova zapuščina okrajni norišnici. Svojo odločbo je takoie utemeljil: — Od norcev osušili klet, da bo veselje. Umetniki, ki pojejo za radio, se pritožujejo, da ne morejo slišati sodbe, ki jo imajo poslušalci o njihovi umetnosti. Marsikateri "umetnik", ki poje za radio, naj Boga zahvali, da moje sodbe ne sliši. * V enem samem dnevu so Rusi pobih 12.000 Kitajcev. Ali bi se dalo na podlag: tega izračunati, kako daleč imamo še do svetovnega miru? — Natakar, kadar bo 12. mi povejte. ker moram domov. — Ur, al j litrov? — je vprašal natakar. * Nekemu francoskemu učenjaku se je posrečilo izdelovati sladkor iz žaganja. To je lep napredek. Dosedaj sem mislil, da izdelujejo iz žaganja edinole frankfurtarice. .V . , , Saj 'j JtŠffiilljanL •GLAS NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, NOVEMU ER 26, 192» -I . I I - »I . I M II . ■ ... . I— . ■ . The LARGEST SLOVENE DAILY ia C. §. 1 \ Pismo iz Miške kraji«. LEON Gospod Lucšn je bil uradnik ko-mcrcijalnc banke. Malo pred osmo um je prišel v pisarno, odložil klobuk in površnik v predsobi ter stopil . kozi široka, napol priprta steklena vrata, v svoj kabinet. Sredi .sobe se je ustavil, se rahlo poglsdil z roko po skrbno počesa-nh laseh previdno namestil velike koščene naočnike si prižgal ci-areto, stopil k oknu in pogledal na ulico.... <1 "o/, neka; ca a je pogledal m uro. bila je osem. Zavrgel je cigareto. se približal pisalni mizi in odmakni! stol poleg nje. ko je zagledal na njej pismo. Zdrznil se Je. Hitro ne je vsedel, vzel škarje ter naglo in previdno odrezal rob pismo? 5 vendar iliko ura je ni in zamr-prišla pismo je odprl pismo. Ne di eilal vsebino, jc pogle-Osupnil je, kri v žilah da. ko je zagledal last-ini.s bančnega d GOSPOD LUCIN rem z njim. Stopil je k njemu in ga prijel za ramena. Srce mu plalo in oči so mu žarele v trenutni togoti. a prijatelj ga je gledal ves preplašen in se ni upal spregovorili niti besedice. — Govori, prosim te! Kje je direktor? ga je rotil Lucin in ga tresel za ramena. — Ne vem. menda v svojem kabinetu. je odgovoril kolega in strme gledal za Lucinom, ki je med tem izginil za ovinkom stopnic... Močno je potrkal na vrata direktorjevega kabineta, toda nika-kega glasu. Nikogar ni bilo slišali. Potrkal je drugič. Ničesar. Vrata so bila zaklenjena. — Zaklenjeno? se je začudil. Kaj naj storim? Vsako čakanje bi bilo zaman. Po tolikih letih pa odpuščen iz službe in za malenkost, ki ni vredna piškavega oreha. Poj-dem. toda kam?., in stopal je. po-ča i opiraje sc na ograjo stopnic, dokler ni prišel v pritličje in odtod na ulico. Ozrl se je na desno, na levo. Kro- prebk tt vktor-jml je po trgu, s pobešeno glavo, j kakor da ga je sram pogledati v >dilo° je reke! pol J svet Noge so se mu zdele trudno slil v pismo. Ro- j in s težavo jih je vlekel za seboj, e. obraz mu je v Vse je videl sedaj: prošlost, seda-lel t- nepremično njost in bodočnost, le da te ni mo-| gel razumeti, kam ga vodi. Se en- krat se je ozrl. ko se je prerival skozi množico, ki ga je zajela s svojim glasnim vrvenjem. Nihče ni vedel, kam je odšel. Ne duha ne sluha ni bilo o njem. Minevala so leta in nihče se ni več nadejai, da bi se Lucin še kdaj vrnil. Po dolgih, letih se je spet prikazal, a je Dil duševno in telesno docela uničen. Ko je obupal, ko je izgubil poslednjo nado na rešitev, mu*je svet ponujal še več; verjel jo, pa je zapravil še to, kar je i-I mel. Prosjačil je po mestu. Tuji so se mti zdeli obrazi, močno izpre-! menjeni po tolikih letih, a vendi*r iih je še poznal. Dolgo rjavo suknjo je nosil, na hrbtu zašito, svetle marogaste hlače in siv raztrgan klobuk. Njegov široki obraz je bil upadel, mršav. gosto zaraščen. Sedel je na vogalu in čakal ... Ljudje so hiteli mimo. a malokateri je pogledal nesrečniku v srce in se ga usmilil Po ulici je prišel prileten gospod v črni obleki, dokaj zastaven in močno zagorelega obraza. Pogled mu je bil živ in oster. Ustavil se ie pred njim, segel v žep in položil na njegovo roko milodar. Globoko presunjen se je nesrečnež polglasno zahvalil, pobesil oči in tiho zajokal. zakaj spoznal ga je: bil je njegov nekdanji bančni direktor. .elj m. »ka mu je omahnila robu mize. Bel list. c ležal pred njim. nekaj Ms :asa zrl predse, ne bi trenil z očesom, in molčal. Od- pu—ščen! je zajccljal ■ je res? A zakaj? Vedeti ho-! To ni res, kar piše! -stal izza mize, vzel pismo ter •tel skozi predsobje na hodnik odtod po stopnicah v druge stropje. Na hodniku je srečal iriša in ga ustavil. Prijatelj, povej, kje je direk-je hitel Lucin. tkaj me vprašuješ0 je rek^l •udeno gledal, prosim1 Govoriti mo- Kačja kraljica v Armeniji, Pisateljica Marieta Šaginjan pri- jega pika. Lopuh se takoj zamenja Z« a zr t »veduje o svojem obisku v irmen --ki deželi ob reki Araksu. t tvori Jezno sevjetsko-perzijsko mejo. Pravi bič ti- pokrajine so •gjurze". p?peln.j civi. veliki gadi. Pozimi spijo po starih krtinah, in v gnezdih poljskih miši. Poleti pa umira od njih pikov neštevilno ljudi in živine: ov-cc in bivoli postanejo žrtve njih strupa prav tako kakor liudje. Zoper gjurzin strup ni rešitve: žrtev j izdihne tekom dveh. treh minut. I In gadi so nad vse številni: gjurza | lahko zleze v vrč z vodo. v kot hi-"e ali hleva, v travo na vrtu. PAIN-EXPELLER z^ zunanjo uporabo pri Bolnih misicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih. Okorelem tilnik i Bolečinah v hrbtu Izvinih in Pr«vl«čenj;h Ncvralgiji bite pfwtn«aar ANCHOl IPKLLEH V vnh U iii. ia Ali «Si«ki polna na vrnli).i t HAIN- l>riUi -na \ :inub •tk- Ad. UICHTfcR CO.> B*. '»v *.» iiouT» ririH *-r». Ci;OCKLVN. M.V i Pred šestimi leti se je Bog usmili' Iv pokrajine. Iz Perzije je rešila bnrno življenje mala revna rod-| bina. Kakor drugi armenski be-I gunci. ie dobila zemljo In si je ; zgradila hošico. Nekoč je stopil va-njo okrožni zdravnik, da vpraša. |kakr» se godi kmetom. Zavzel se je. ko je ugledal otroka v zibelki: mati mu je za zabavo dala v roke tež-j ko veliko gjurzo! Rdeče ročice so j mečkale kačo kakor ropotačo ali j punčko. Zdravnik se je ozrl in zapazil ne-broj kač v loncih ter kožicah. Dža-■ vajir. kakor se imenuje ženska, je i edina zaklinialka proti strupu te ! kače. Od povsod ji prinašajo v no-| silnicah onemogle žrtve kač. Dža-i vajir umije rano. jo drgne s pr-I sto m in oslini ter pokrije z obklad-ki in lopuhom. Vsakih pet minut počrni zeleni list, ovene in se zvi-i jc od strašne vročine otekline kač- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE^ ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE "Trst in vsa ta obmejna zetnlfa je zožena za bodoče pohode in združena okoli načelnika, ki bo vodi! | italijansko domovino do velike bodočnosti. Recite Duceju, da si Trst teli, da bi ga videl tu na tem trgu Piazza Unita». In takrat izreče Duceju fašistični Trst ne samo dobrodošlico in vdanostno izjavo, ampak tudi besede, ki bodo značile zaobljubo za pohode prihodnjosti". To so besede iz nagovora fašističnega tajnika Cobollija na ministra De Bono, ki je posetil Trst na d?n obletnice rimskega pohoda kot delegirani govornik. De Bono je povedal. da mu je Mussolini naročil tol«: ' Recite Tržačanom. da so oni vedno na vrhu mojih misli in da ima Trst poseben sedež v moj sni «rcu". V liktcrski dvorani je De Bono potoni .slovesno zagotovil Tržačanom. da sporoči Duceju nemudoma njihovo željo, da poseti Trst. ki je vreden njegovega obiska. Da bi napravil dobro razpoloženje med ljudstvom za proslavo fašističnega praznika 27. oktobra, je imel dva rineva prej v gledališču Politeam:1 Rosseti posl. Lino Dome-neghini, voditelj fašističnega sind:-kalizm?. speminski govor v počaš-čenje "delavskega tribuna" Filipa Corridcnija. ki je padel v bojih na Krasu. Njegov govor je bil ognjevit in izžarel v vojno navdušenje za Dalmacijo: "eja. bodoči imperij našega rodu. eja. živahna pa trpeča našr. Dalmacija!" Sledilo je gromko ploskanje. Na brežuljku. dobre pol ure od Pazina. se dviga zaslovelo selo Serum Čedne seljaške hiše, polje lepo obdelano, vinogradi j^ridno o-skrbovani. Ljudje so mirni, vdani svojemu "omu. rodu in veri. Anal-fabetov ni mod njimi. Znani so skupno s Trvižani kot vestni rodoljubi in trde hrvatske korenine. Zato pa je bila družba famoznega Kamusa v Pazinu toliko bolj zabes-nela proti Berancem in Trvižanom. da meraiu priti kerporativno no volišče glasovat za fašizem. Te treba ukloniti, pa bo vsa pa?inska o-kolica ustrahovana. Z leve strani s Kamušbrega so padali streli v zrak proti cesti, po kateri so korakal1 volilci iz Berma. nesrečni Tuh-tan pa je bil zadet v desno reko, desni bok in desno stran trebuha. Brajkovič je bil ranjen v desno mišico. Tc so bili streli ijucli z desne strani in Tuhtan je izjavil parkrat preden je umrl: "Ubili so me un, iz Pazina". Gortan sploh ni bil ita Kamušbregu, marevč pri Kaščergi na drugi strani. Fašisti ne morejo prikriti resnice a Tuhtana niso tihih Hrvatje. Zato pa divjajo in hočejo predvsem Beram docela uničiti. Proglašen je bojkot nad Ber-mom. Stari Gortan ima nekaj dolga pri čez brado navzdol, otečena je kot I nekem Italijanu v Pazinu. Slednji da bi jo opikale čebele. Vsa je viš- dobil takoj od fašistov ukaz. da njevordeča in natrpana z drobni- t dolS izterjati in pognati na mi luknjicami, sledovi kačjih pi- bc^en Gortanovo posestvo. V Ber-kov. Ko je pričela Džavajir govori-! mu je lepo delovala ljudska poti, je plahutala ta ustnica kakor co vse strani. Sedaj pa je že gotovo, da zaključki za Trst ne bodo ugod- } ni. Trst ima za kavo dva nevarna konkurenta: Genevo in Hamburg. Za turistični razvoj ob mor n se : je pričela nova obsežna kampanja Iz Opatije so sc obrnili na pomoč na monakovski "Reisebureau". ki hoče doseči za nemške goste ob j Adriji ugodne železniške zveze. Ju- j goslavija ima direkten voz Mona-kovo—Sušak. v sezoni dva. zveza z Opaiijo pa i? n?uzodna in dolgotrajna. Pravijo, da ni misliti r.a direkten voz Monakovo—Opatija pre- j ko Ljubljane, zato nasvetuje "Rei-sebureau" stik Podbrdo—Opčina. V Trstu je bilo te dni na prefekturi posvetovanje za povzdigo tujsk^a prometa. Letošnjo zimo porabijo za vso mogoče turistično propagando tx> srednji in severni Evropi. Jri Sv. Antonu nad Kobaridom zgradi vojaška uprava "ossario". to je,shranitev okostij v Soški dolini-padlih vojakov. Po načrtu mora biti svetišče manjie kakor je sedanj.i cerkev in sezidano z rezanim kamnom. Zato bodo najbrže podrli staro cerk-'o za "ossario" je prorpču-njeno na dva milijona lir. K stro kom za cesto do cerkve b> nv vrl-prispevati tudi cbčina. Notranje ministrstvo je dovolilo Zadru nrstepne podpore: 80 000 lir deželni bolnici, 45.000 lir industrijski koloniji za vojne sirote IOO-jO lir debrodelnemu društvu za ljudsko kuhinjo in 10.000 lir azilu ženskih siret. Izseljevanje... Bovec: "Dosti najboljših moči je zapustilo dom. En: so šli čez lužo, drugi pa v 'šruge Božična nakazila ZA VAŠE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam \ ašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo pred koncem novembra. f)RIjOželimo Vam računati dinarje še po naši sedanji " ceni. Pred kratkim se .ie začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati turti svojo prodajno t-eno. Si-t er se pa nadamo. da bomo lahko ostali pri »ed.t-nji eeni dokler nismo večino božičnih udi.a/it odposlali. KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL. VAS PROSIMO. DA ISTA POŠLJETA NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, \. Y. Drama zakonskega življenja. Pred pariško poroto se je te dni končal senzacijonalen proces, kakršnega imajo v Parizu samo vsakih toliko in toliko let. Pravica ie terjala odgovora in zagovora od Jeanne Weilerjeve, ki je bila ustrelila svojega moža Roberta lani dne 14. decembra po burni orgija;;tic:-_ii .•aj. z doma na zabavo. Supirala ■>ta na Elizejskih poljanah pot?m sta obiskala vrsto kavarn Cafe du Dome. Coupolf, Select. Povsod ia sr pomudila samo po čert urice. Z Montparnai:.sa sta krenila na Montmartre Obiskala sta dva lokala in neki zamorski dancing. Tam :ii. t j? plesala neka Rcnee le Marti- Zakcnca Weiler sta se spoznala ] nique in Weiltr je stavil, da jo u kraje. Doma je ostala le drcbljad in j ie prcci tremi leti. Srečala sta se j rabi in odvede. Tako .e je zgodi-f.uiiljad. krepke veje so izginile. bilri v paia;S Gla?e. Weiler ni! lc. Plesal je z zamorko pol ure, na-rudi dekleta so z lastovicami vred samec: nahajal se je že v tre-U^ jo naložil m rame m zdirjal z i svežim. Trikrat dnevno ponovi Džavajir to proceduro, četrtega dne bolnik ozdravi: vročine mine, rana se zaceli, strup izgubi svojo moč. Še nikoli ni umrl človek, ki se je zatekel po pomoč h kačji kraljici. Njen sloves je mrzlega zimskega tudi mene privabil v bogato vas Davalo cb Araksu. Avtomobil se je ustavil pred njeno "kačjo nišo". Stopili smo noter, v kmečko izbo. Na balkonu ;e stal kakor povsod sod z vodo in ležal kup posušenega kravjega blata, edinega kuriva, ki ga tu imajo. Odprla so se zadnja vrata; vstopila je v toplo volneno ruto zavita kačja kraljica. Stegnila je po kmečko v pozdrav svojo plosko, nepremično roko in sedla k mizi. Fotografirala sem jo, a nobena slika ne more predočiti njenega grozovito spače-nega obraza. Še dobro, da imajc Armenke navadno zavezana usta. Džavajirina spodnja ustnica visi cdšla v južne kraje". Spodnja Idrija: "Zopet je odšlo sedem fante, v Belgijo in precej se jih še od- i nravlja". S Pivke: "Pri nis se goz- | devi izsekavajo. Živinoreja je sla- j bo razvita. Davščine so ogromne. Ljudje se izseljujejo v Ameriko, kei si ne morejo izboljšati svojega gospodarstva". Tolmin: ;Zopet so odšli trije v Ameriko. Eno dekle iz Zatolmina in dva moška fz Tolmina j tretjem zakonu. Takisto ni bila ne-! cmczena tudi Jeanne Othonova. ki je imela že drugega moža. Weiler in Othonova sta menila, da je zdaj usoda združila njuna pota. opravila sta ločitvene formalnosti od moža. odnosno žene, in sta začela ž' -veti skupaj neg a register zakoncev, tako ca sta si po-> stala on.va zakonska tovariša. Drežnica: "Zopet so se odpe-1 Ijali nekateri v južno Ameriko s j i* postajala Jeanne po- trebuhom za kruhom. Mnogi iz Se- zoma svojega moža. ki ji je pri-zida. z Idrskega. s Svinega in izpovedoval, da je bil med vojno k< • Kobarida mislijo na odhod, tudi letalec sestreljen iz aeropku .. . ■ elo za posledico t pan Po dveh letih poskus-zakona sta se dala vuisati . njo v pripravljeni avtomobil. Družba se je dala zapeljali na Montpar-nassc, v take zvano Džunglo". In po odhodu iz "Džungle" je počil ob štirih v Weilerjevem stanovanju strel, ki je prinesel možu smrt. Zasliševanje prič je odkrilo strašne podrobnosti iz življenja tega zakona. Sobarica obtoženke Weilerjeve je ijavila. da je Weiler na-pravljal često vtis neodgovornega človeka Tf katastrof'.'. Wei or-e več žensk. Same mlado moči". i je pač tudi privedlo do »obsojena na pet o orez pat na nogi. Džavajir kratko pripoveduje. da je pričela zdraviti ljudi že v 12. letu: rešila je staršem najboljšega vola. Na vprašanje, odkod ima čudno moč oblasti nad kačami. pa ne da pojasnila. Vrata so se odprla. Prišla je po gospodinjo uboga sirota, ki dela pri svilorejcu. Kača jo je pičila v* peto. Džavajir ni zahtevala nič za zdravljenje. ker je bila ženska prerevna. Pqtem je prišel star Tatar musliman in dejal, kako ga je prestrašila gjurza pri nakladanju kuriva: ležala je v blatu in se ni premaknila. Poklical je Džavajir. Ta je zažvižgala. Starka je vzela kačo v naročje in jo odnesla domov. Alah je velik! Slava Alahu! Potem je pokazala Džavajir zahvalna pisma, debel sveženj skupaj sešitih umazanih lističev: nerodno rusko, o-glato armensko in zvito drobno arabsko pisavo. Zdravniki Tropskega instituta ne dvomijo, da zdravi Džavajir z lastno silo tako uspešno, ker je imuna, neobčutljiva za kačji pik. Pustila se je pičiti spričo zdravnika, pa ji ni bilo nič. A nihče ne pozna skrivnosti stare Džavajir, ker si ne da kemično preiskati ne sline ne krvi. Kakor vse kmetice je nezaupna. se boji, da ne bi izgubila sedanjega zaslužka. 1$ vendar bi bilo potrebno poskrbeti da ne odnese svojega načina zdravljenja s seboj v grob. Domačini že zdaj prosijo Boga. da naj ji da dolgo življenje: zdravniki imajo dosti manj uspehov v boju zopet gjurze, kakor že priletna kačja kraljica! delovala sojilnica. Pred tremi meseci je bilo njeno načelništvo razpuščeno in imenovan je bil komisar. Posojilnica je v likvidaciji. Razpustni dekret jo oznaca za irredentistično gnezdo. Trst in gornji Jadran sta imela pred vojno lepo razvito trgovino z Združenimi državami. Vsi kmetijski pridelki iz zaledja, namenjeni v Ameriko, so se izvažali v glavnem preko Trsta. Sedaj so ti stiki sko-ro prenehali. Avstro-Ogrska je razbita in severna konkurenca je hujša od leta do leta. Nedavno so naznanjali pogajanja v Brazilijo za dovažanje velikih množin kave v Trst, odkoder bi se razpečavala na CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West IS Street New York City SKRVINOSTI "ZELENEGA PEKLA" V Nemčiji so v velikih skrbeh glede filmske ekspedicije, ki jo je po-vede1 znani raziskovalec Južne Amerike dr. Ado Baessler sredi letošnjega maja proti Gran Chacu. Ekspedicija bi se že morala vrniti, toda v zadnjih mesecih se je izgubila za njo vsako sled. Bolijo se da je postala žrtev še čisto divjih granchaškili indijanskih rodov, kajti potovalci, ki so prišli iz tistih krajev, pripovedujejo, da so divjaki pred nedavnim napadli in ujeli skupino belih ljudi s čudnimi aparati. V tem slučaju bo ekspedicijo težko rešiti, kajti že dosti se jih ie izgubilo na takšen način, ne da bi svet še kdaj slišal o njih. Omenjamo na pr. ekspedicije Francoza Creveaura. dalje raziskovalcev Ibareta in Boggiania. ki so postale žrtev "zelenega pekla" njegovih divjih prebivalcev -ali mo-rilnih mrzlic. njegove lobanje. Mi: r i. 1 » znak prizna: v oaiik-.-Uil s ::. i. .■cm Ča.-.ne h ;:je. Drugače je živel Weiler biczskrl -no, udobno in razsipno živijonje. Izdajal se je za inženirja, čeprav svojih študijah ni imel pravice uo lega naslova. In ker ie imei vsegr dovolj, se je vrgel v razne eksce.s:?. ki so popolnoma izpodkopali njegove živce, razsodnost in zdravje. V ta vrtinec je potegnil za seboj tudi ženo. ki je prišla k njemu v zakon iz resnične ljubezni. Tu je začel kaliti razdor; kajti med tem. ko je ona iskala srečo pri možu. jo je on iskal izven nje. Jeanne je postala sčasoma Robertova sužnja, ženska brez časti in spoštovanja. Mož je zahteval od nje nedopustne reči. Strašne reči so prišle na dan pri obravnavi: Weilerjeva žena se je morala udajati morfiju in kokainu in slednjič ga ni bilo umazanega dejanja, v katerega ne bi bil silil abnormalni mož svoje žene. i Na dan pred Weilerjevo smrtje | sta se zakonca sprla ob 7. zvečer. Nato sta se pobotala in sklenila, da gresta, kakor je bil dnevni obi- BANOVCEVI KONCERTI. 1. decembra: S. Chicago, III. 8. decembra: Calumet. Mich. 15. derembra: Milwaukee. Wis. Svctozar Banovec, 381 E. 160. St., Cleveland. O. KAiliifflBHBOUHSM:! r-- fflSBaiaHSKr i .liJiifrTET1 w ■ i'^MK^iiiMae^fi Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18 th Street New York = ! Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bode vsled oddaljenosti uradov zakasnela. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami državf mest, rek, gora itd. ^ BKKflffiffiaassinji Brez dobrega zemlje-: vida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK •3MI RABOB A" mma MAŠČEVALNA LJUBEZEN ** Francoski spisal Georges Oh net. laKiiaawa ^b« Za Glas Naroda priredil G. P. rmmmmmmmaamsmm (Nadaljevanje.) Bernaut ni navedel nikake vsote in gospa Trelaurier lahko vleče iz hiše toliko, kot potrebuje. Ce pa bi šlo za izvanredno velike vsote, bi tvrdka Barante najprvo vprašala Pariz, kajti to bi bila le formalna stvar. Banka je dobila nalog, naj dovoli gospej Trelaurier kredita do poljubne višine. To sporočilo je vžalostilo Anino. Spoznala je v ravnanju moža odkriti namen, da jo poniža s svojo veli kodušnosto. Če je svoje lastno | J avnanje primerjala z njegovim, si je morala priznati da je nastopal ' Trelaurier dosti bolj velikodušno kot pa ona. Medtem pa je že Andrej govoril o tem, da bi rad zapustil Florenco in Anina je mislila, da bi bilo skrajno ugodno zanj, če bi pustil klub. ki bi lahko dovedel do res- j nih posledic. Vsled tega se je rada sprijaznila z mislijo in ko je minula zima. *ta se odpeljala preko Genove in San Rema proti Franciji, a na poti je ležal Monte Carlo. * Tristan je še vedno sedel, zatopljen v prijetne sanje, ko se je pripeljal avtomobil gospe de Prejean na trg. Mlada, v sivkast plašč zavita dama, je ustavila karo ter se približala Tristanu. — No, kako ti gre? Ali si se odpočil? — Postalo mi je nekoliko boljše, a pogled na tvojo gibčnost upliv.i zopet name utrudljivo. Prosim, sedi, če misliš govoriti z menoj! — Jaz hočem predvsem zajtrkovati, če nimaš nič proti tensu, — je rekla gospa de Prejean razveseljena. — Ali veš, da je že polene? — Ničesar drugega ne vem kot to, da je solnce krasno, da je ta stol udoben in da sem bil vesel par ur svojega življenja. — - Ker si bil sam! Zelo ljubeznjivo! — Ah, najdražja, le ne izbiraj besed. Jaz mislim le, kar rečem. — To zadostuje, postal si surov od same dolgočnosti. In ti mi postajaš neznosna radi svoje nemirnosti. — To zveni drugače! Delaš se! Bodi dvorljiv, Triptan, stopi nr. nt-si ter odidiva v obeanico. Jaz stradam. Šele. ko bom nekaj zavžila. t: bom lahko kaj povedala. Tristan se je nerodno dvignil iz svojega globokega sedeža. Ker je boljše storiti, kar hočše, se ne bova najprvo prepirala. — je rekel smeje. S tem si prihranim nekaj življenske eneržije. Odšla sta skupaj ter si izbrala mizico, kjer sta sedla ter naročila | kosilo. 1 ■ $■! No torej Bila sem pri Anini! To sklepam iz tvojega razburjenja. Kako se ji godi? Ah, — je vzkliknila gospa Prejean, — telesno izvrstno. Lepša je. kot je bila kdaj. Trelaurier bi znorel, če bi jo videl sedaj. Nevr- i jetno, kako ljubezen lepša človeka! — To se lahko vidi na tebi' Molči, taka nesramnost! Jaz bi hotela le, da bi bilo tudi nje-i o čustvovanje v takem stanju! In čeprav kaže še toliko veselost, ne mislim, da bi bila v resnici srečna.. . — Kako bi mogla biti! Ah! In ti si jo hotel poročiti s tem Preignom! Ali mislis, da bi postal boljši mož kot je njen ljubimec? - Če bi bila njegova žena. bi imela vsaj tolažbo, da ga lahko zapusti, dočim ima ona, kot jo vsi poznamo, preveč lastne volje, da bi priznala svojo napako ter rajše vse prenaša kot da bi priznala, da se je zmotila! — V tem stanju se nahaja njena duša. Vse, kar sem videla ali slišala, je napravilo name slab vtis ... In pri tako podlem človeku kot j** Andrej, se ne more tolažiti z mislijo, da bodo prišli boljši časi. Ravno eno leto je tega, odkar je Anina zapustila Pariz, svojo hišo, krog BOZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Poiič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILEDE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov. Return Permitov L t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. 1 w ŽRTEV SVOJEGA POKLICA Na Dunaju ležita ta čas v bol- I nišnici dva znana zdravnika, prof. j dr. Frisch in dr. Michalek, ki sta se težko zastrupila s streptotoki v izvajanju svojega poklica. Dr. Michalek je imel v zdravniški oskrbi osemletnega otroka, ki je bil operiran na vratu in ki se je zdravni-še pomoči trdovratno branil. Ob takšni priliki je bil dr. Michalek na roki lahko ranjen. Kmalu potem so se mu pokazala znamenja zastrupitve na prsih, na hrbtu in pod pazduhe. Morali so ga operirati. Nesrečni slučaj pa je hotel, da se je že pri prvi operaciji na videz prav tako lahko, toda z Istimi u-sodnimi posledicami ranil dr. Frisch, ki je prisostvoval operaciji Tako ležita sedaj oba v bolnišnici in še nič ni gotovo, da-ii jo rešijo ali ne. Kretanje Paraikov -j — Shipping New« — 27 novembra: Mauritania, CherHourf I'resident Jiardinjj, Ci>«rbnurg. Br< men 28. novembra: Muf-ni-hen, Boulogne Sur Mer. Bre mf n 29. novembra: H..m*rie, Cherbourg l~af>l: Mer Augustus. N'apt.Ii Orno va 30. novembra: Ml wanker. President III 5. decembra: t;ia.*»*». IIhvi 6. decembra: IV d. Pran 1Ia\re rhcrliour^, U^^vell. Hamt-ur« CIl^rlxtiTf — Ah. šeststo frankov zasluži človek vedno, — je rekel Andrej. — Šele. ko jih hoče človek obdržati ah pomnožiti, se pričenjajo težkoče AH naj ti dam dober nasvet? Pojdi v kako kupčijo v Monaco, napravi za šeststo frankov nakupov ter ne prestopi nikdar več tega praga. — In ti? Zakaj se nisi poslužil svoie modrosti? — Ah. jaz! Jaz sem rojen igralec. Niti misliti si ne morem življenja brez igre! To je še edino, kar me zanima na življenju. Kaj naj postane iz človeka brez igre? Ljudje, ki več ne igrajo, se usrnrte. Pošteno povedano, igralec ni nič drugega kot igralec! ŽENSKA NA GRMADI ! č Tristan se je resno ozrl vanj. — Potem bi se morali igralci zadovoljitil z igro, koje mikavnosti žrtvujejo vse. Ne morejo namreč biti niti dobri prijatelji, niti trezni zakonski možje in tudi ne zvesti v ljubezni. — Popolnoma prav imaš! Še nikdar nisi izgovoril bolj resnične besede! —In ta te tuai napotuje k razmišljanju? — Seveda, vendar kaj pa morem storiti? Zapustila sta kazino ter pričela hoditi ob krasni terasi gorindo!. Tristan, ki je hotel zavesti Andreja k nadaljnim priznanjem, je obstal pri kameniti ograji ter prisilil prijatelja, da je tudi obstal, čeprav ie kazal precejšnjo vznemirjenost. — Poslušaj, Andrej, dobro bi bilo .če bi hotel dati svojim 1-ako bolj primerno zunanjost. Otvoril si mi strašen vpogled v nje, kaiero vodiš in katero mora voditi s teboj ubago Anina.. (Dalje prihodnjič.) Iz Rusije poročajo skoraj dnevno o težkih izgredih proti komunističnim agitatorjem in uradnim zbirateljem živil s strani razdraženega kmetskega sloja. Samo v samarskem okrožju se je pripetilo v teku dveh mesecev, v avgustu in septembru. 32 terorističnih dejanj. "Konsomolskaja Pravda" poroča na pr. o slučaju, ki spominja na čase inkvizicije. V selu Novem Ju-kuškinu v uljanovskem okrožju so napadli nezadovoljni elementi članico krajevnega sovjeta Anastazijo Semtinovo in jo živo sežgali na grmadi. Boljševiške oblasti so polovile storilce in jih obsodile na smrt. (Skupni Božični Klet.) Vuleania. Tr»t Majt-Mtli-. ciM-rbourir Ivnntand, Chtrtxxirs. Antwerp«« Berlin, Chtrbuurjr. 1 trem en 7. decembra: Pm«i(lnii<* Wib-in, Trn l.rvirtihrfj!, Clirrt»our|f. Bremen V trenda m, Houlfprie j^ur Mer, liot-'••rdini 9. decembra: Cleveland, Clieilouru. Hamburg 10. decembra: Coni« HUntam.ino Xi«(Kili. Crnuv« 1t decembra: SlsilTgurl. BoijI -gne H jr M--r, Itrn-in- n Jii-publlc, Ch<$rt>< >urg. Bremen 12- decembra: .-i l tU.m; Krai, Nalili H a vrt .rtr. Hamburg COSUIEIGH LINE Nagla Vožnja Prihodnje v Jugoslavijo cdplutje: VULCAN1A 7. DECEMBRA — 8. MARCA 10. APRILA SATURNIA 9. JANUARJA 15. FEBRUARJA — 22. MARCA y;:turnia in Vulranla prekaia v-e ladje .«\>ta v ru2k<>Sju, uria. ("h>-rt.oiirjr 1"». decembra: lJrnnrn, i'h»rt«)iir(r. Hr«-m«-n < :»HjrKf Washington. Cbi'tUiurf. Bremen Vol« inIatn, Buulocn« Sur M» r. Hot-terd.i m .MirinrkJthtla, Plymouth, Boulogne Sur Mer 19. decembra: Columbua. Cherbourg. Brt-men 26. decembra; Itoehamtieau. llu\re 27. decembra: Mauritania. H;ivre Minnesota, Cherbourg 28. decembra: IKutfvhlar.d. CKrl-'urg. Uujnburg Boiičnt ikuoni d« Prane«". — •. -ti« NENAVADEN POROD. mislim i življe- V Gmundnu na Avstrijskem je j porodila 31-letna Jožefina Holzin-ge-jeva trojčke. Dva sta bila s trebuhom zraščena skupaj in sta imela ena sama jetra. Tehtala sta 2.93 kg. Čez nekoliko ur sta umrla, dočim tretji otrok še živi. Poročno potovanje na morskem dnu. Poročno potovanje v globinah! morja je gotovo nekaj, česar si ni privoščila še nobena živa človeška duša, dokler si nista izmislila dva mlada in bogata ameriška zakon-ča. da prebijeta na ta način svoje medene tedne. Mladi mož je bil prejel od svojega očeta celo pod- svojih prijateljev in danes si je popolnoma na jasnem glede tega, da' ^ornico v dar, ki so ji dali ime je napravila velikansko neumnost! Ali ga še vedno ljubi? Od tega je odvisno vse! Če še ljubi, bo vse prestala ter rajše vzela svojo usodo kot najbolj neskaljeno srečo!.... — Jaz mislim, da ga ljubi ter bi se rada prepričala, če Preign«; dejanski vrača njena čustva. Žalibog ga ne morem izpovedati.... — 2 drugimi besedami, ti želiš, da bi jaz storil to? — Da, on ne bo prav nič prikrival! — In kako naj napravim to, če smem vprašati? — Ah, to ne bo težko pri kameradu, če je človek delil ž njim vsa ■ veselja! Vidva sta napravila skupaj dosti neumnosti ter se ne more-' ta olepšavati. Prlčnl s tem, da me očrniš in on bo nagradil tvoje za- 1 upanje s tem, da bo izstresel svoje srce glede Anine. Me vemo zelo1 dobro, kako cinični so moški, kadar govore med seboj o ženskah. — Dobro! Ti me torej poživljaš, naj očrnem tebe. da pripravim An- j dreja k govoru? — Očrniti? Tega ni treba. — je odvrnila gospa de Prejean smeje — Reci enostavno, kar misliš ... da me smatraš neznosno, da si se že po vsem svetu potikal ž njo in sploh! Govori odkritosrčno! Jaz ti slovesno dovoljujem... Namen posvečuje sredstva! — Zelo nadležna si, draga, — je vzdihnil Tristan, z izrazom črpanja. - Kakšno prokleto stvar imaš sedaj zopet v mislih? — To Je moja zadeva, ti moraš le ubogati. — Za nagrado te bom. pustila ostati t»sem dni v hotelu, povsem mirno. — To je boljše! Kje pa bcm našel tega neodoljivega Andreja? j — Kje drugje kot v kazinu? Preživi vse svoje življenje za zeleno ^ mizo ter ima prt tem naravnost hudo smolo. Dobro. Danes popoldne grem tjakaj. Kazino Monte Carla je krasno poslopje, od kojega uhodu se stekajo vse ceste kneževine. Podoben je velikanskemu pajku, ki preži sredi mreže in kateremu zapadejo vse muhe, ki mu gredo na limanice Krasota dvoran, v katerih se vse blasti zlata, je natančno proračuna- ' r.a, da vzbudi pohlep po zlatu. Krog miz se drenjajo nmožice. kojifc edini posel je igra. Tukaj se pekaže ostudna navada vsaj v nezakriti grdobi. Mlado in staro revno in bogato, ženske, koiih lasje so osiveli vsled Razburjenj rulete in stavijo s suhimi prsti majhne vsote, sveto-Ce. elegantne dame, ki mečejo zlatnike na slepo srečo, — vse to stoji tesno in zgrajeno skupaj in enakost usode izbriše vse razlik^ V to svetišče mamona se je napotil Tristan krog tretje ure, potem ko se Je madama Prejean odpeljala sama v San Remo. Vstopil je s svojim navadnim, ležernim korakom, odšel v tajništvo, da navede svoje ! svoje ime in lastnost kot inozemec ter dobi vstpnico, katero je moral pokazati vratarju. Z brezbrižnim pogledom je preletel prvo mizo z mleto, obstal za trenutek, bolj iz lenobe kot radovednosti, stavil ban-Uovec za sto frankov na prvih dvanajstih številkah in nekega drugega na rdeče. Rtfče je prišlo ven ln naznanilo se Je številke. Pobral je svojih šeststo frankov in čakal, da vidi, kaj se bo zgodilo. Prišlo je ven j Uit * vaeml cnoderni ml udobnosti — pi )n almvn* rrapcoaka kuHnJa 2zr«dno nlsko c«n. V,r^*«;to kat rrricAkoii TK>obJaiC«pec» ifeoU ali It FRENCH LINE f» STATE STREET NEW YORK. N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potormtl v j start kraj, Je potrebno, d« Je po-; učen o potnih Ustih, prtljagi i