^eUnrwrn "bot. ^ H, praxniko*- , ¿tfy «*cept Saturday* sod Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniikl prostori: 1667 South Lawndala Am Office of Publication: >687 South Lawndala Am Telephone. RockweU «00« Cm* lista je «6.00 KaUrrvd M •t est»—^ ■ftlUf ^ u- ^ÍJSrrSt CHICACKX IVLw PETEK. It. AVOUSTA (AUGUST 2f). 1141 ft* ot Omfi Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER lit Acceptance for wailing at special rate of postage provided foc I» section 1108, Act of Oct. X HIT, authorised on June 4, lilt. rzija kapitulirala fika upiada odložila orožje po štiridnevni borbi. Bogato perzijsko oljno polje pod anglesko--¿o kontrolo. Sovjetske armade v južno-vhodni Ukrajini se izmotale iz pasti. Ber-lin poroča, da so nemške motorne kolone do-Lele do železnice, ki spaja Moskvo z Leningradom. Civilna armada mobilizirana v Leningradu za obrambo mesta ,, 29. avg.—^Perzijska je uklonila premoči an-■t oborožene sile po borbi in ukazal* jnnadi odložitev orožja in bv odpora. Tu je bilo na-da bosta Anglija in , tako] izboljšali transpor-»cestah in železnicah, da _.rjeti lahko dobivali orož- kojni material iz Anglije in fe. — i perzijska oljna polja prišla pod popolno an-Kusko kontrolo. Možnost bo posebna mednarodna i ščitila ne samo polja, ¡tudi perzijske meje.. 29. avg.—Tu prevla-ije, da se je večina ru-imade, katere poveljnik je Budenni, izmotala iz pa-fronti v južnozapadni ii po uničenju ogromne-in električnih central ob Dnjeper pri Dnjepropetrov-Euskc čete so zasedle po iz slednjega mesta nove t na vzhodni strani reke i objavljen ~ komunike t da io sovjetske čete upri-r več uspešnih naskokov I* prizadjale težke izgube de, poročajo o telefonskem razgovoru med svojimi uredniki }n tajnikom komunistične stranke v Odesi. "Tovarne v Odesi operirajo s polno paro," je dejal tajnik. "Ženske so nadomestile moške, ki so odšli na fronte. Bojno razpoloženje se je dvignilo in vsi prebivalci Odese so pripravljeni na boj s sovražnikom." Ruski letalci so včeraj metali bombe na Porvo, finsko mesto, ki so porušile več vojaških objektov in zanetile požare. London, 28. avg. — Angleške in ruske čete, ki so udrle v Perzijo, so že presekale deželo na dvoje. Angleži so prodrli 40 milj daleč severno od Perzijskega zaliva, ruske kolone pa prodirajo proti Teheranu, glavnemu mestu. Rusi so včeraj okupirali Tab-riz, drugo največje perzijsko mesto, in tri druga mesta. Ta so Dilman, Ardabil in Lissar. Angleži nadaljujejo s konsolidacijo kontrole bogatega oljnega polja v zapadni Perziji, ki so ga okupirali zadnji pondeljek. V London je dospelo poročilo, d* jo pozicije na centralni btta perzijska bojna mornarica tnilr« tl/IllVlA .. r * ' . . *........ , 29. avg.—Vrhovno popravi, da so prve nem-kolone oddaljene samo 32 od Leningrada, drugega ¿jega ruskega mesta. Nem-fcte prodirajo proti mestu s Hrani. učilo dostavlja, da so nem-«pske in rumunske čete strategične pozicije na ifci strani reke Zaporože. toi del Estonije je pod kon-nemškega vojaštva in na-' * Klasi, da bo Tallin, mesto, kmalu padel. S. 28. avg. — Nemške kolone so prodrle 35 dal« vzhodno od Novgo-'•««ta ki so ga zasedle zad in dospele do želez-_P«Paja Leningrad z Mo-PKoča vrhovno poveljstvo. 4bjavljena vest se je glasi )* ruska dvaindvajseti* uničena v ljuti bitki a pn Nevelu Cez 40,000 vojakov je bilo ubitih in i. 30,000 pa ujetih, nazna - P°veljstvo je naznanijo Velike Luke, važ-^ »Ittmikega križišča, ki *m< prebivalcev in leži «l «psdno od Moskve in *) Južno od Leningrsds. lo ne omenja nemških "L,Uuh z Husi, pravi p«, F*'je na fronti pri Le-U8pe4no napredujejo. 1 ^bniki bombardira-■ .parmke v Finskem za-t^* °b tem zalivu. Bom-mj? »Vrgli. mj* potopile BLV<" H transporte, lin eno križarko pa uničena v prvi bitki z britskimi bojnimi ladjami v Perzijskem zalivu. Admiral Bayendor, poveljnik perzijske mornarice, je bil ubit v bitki. Druga poročila o angleško-ruskih vojnih operacijah napovedujejo, da bo odpor perzijske oborožene sile kmalu zlomljen. HelainkL Finska. 28. avg. — Po informacijah, ki so prišle sem iz zanesljivih londonskih virov, se lord Halifax ne bo povrnil v Washington kot poslanik. On se nahaja v Angliji. Te informacije so dale povod govoricam, da so bili storjeni koraki za mirovna pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo. Znano namreč je, da je bil Halifax, ko je bil zunanji minister, vodja vplivne angleške grupe, ki ni imela velikega zaupanja v Churchilla, da bi on uspešno vodil angleški narod do zmage v vojni proti Nemčiji. Ta grupa je večkrat poslala svoje reprezentante v Stockholm, Švedska, kjer so imeli razgovore z visokimi nemškimi uradniki, ki so prihajali tja iz Berlina Halifax je vodilna osebnost v angličanski cerkvi in ima prijatelj* tudi med katoliki. Dozna va se, da je bil proti sklenitvi vojaškega pakta med Churchillom in Stalinom in da se ogreva za sklenitev miru s Hitlerjem Nad ji aretirali kubanske državljane Imetje komunistične stranke v Belgiji konfiscirano Berlin. 28. avg. — Več kubanskih državljanov v Nemčiji in po nacijskih četah okupiranih deželah je bilo aretiranih n« obtožbo, da so storili čine proti varnosti nemške države. Poročilo o aretacijah je objavila uradna časopisna agentura DNB. (Kuba je 15. avgusta odredila izgon šestih nemških konzulov, katere je obdolžila širjenj* na-cijske propagande, in zaprl* njihove urade. Domneva je, da so bile aretacije kubanskih državljanov odrejene, da se Hitler maščuje za izgon konzulov.) DNB poroča, da je nemški vojaški poslanik v Bruslju konfis-ciral vse premoženje komunistične stranke v okupirani Belgiji in prepovedal formiranje boljševikom naklonjenih grup. Havana« Kuba. 28. avg. — Kurt Held in Herick Kohl, dva od devetih Nemcev, ki so bili a-retirani 7. avgusta na obtožbo nacijske propagande, sta bil* n* obravnavi pred sodiščem obsojena v šestmesečni zapor vsak. O-stli Nemci so bili izpuščeni. Rim, 28. avg. — Osebe, ki bo-bo . v bodočnosti obsojeno n* smrt v neodvisni" Hrvaški, bodo ustreljene, ne obešene. Tako pravi nepojasnjen dekret, ki je bil objavljen tu včeraj. Japonska za zbli-zanje z Ameriko Kritika anglesko-ru-ske agresije v Perziji Tokio, 28. avg. — "Japonska bi se rada pogajala z Ameriko, da se olajša napetost na Daljnem vzhodu, če bi dobila zagotovilo, da bodo uspešns in prinesla zadovoljiv rezultat," je dejal Koh Iši, predstavnik zunanjega urad«, na konferenci z re-porterji zunanjih listov. Na vprašanje glede namena nedav nih razgovorov med jsponskim poslanikom Nomurom v Wash-ingtonu in državnim tajnikom Hullom, je Iši odgovoril, da nima Informacij. Iii je obsodil angleško-rusko invazijo Perzije kot neprovoci-rano agresijo. "Miroljubne a-merlške države so bile gotovo presenečene," je dejal. "Očitno je, da je Perzija postsls žrtev neprovocirane agresije. Angle-ško-ruska zahteva, da mora Perzija izgnati nemške državljane je bila vmešavanje v perzijske notranje zadeve." Domej, uradna časopisns agentura, je tudi komentirala angle-ško-ftisko akcijo. Velika Brit*- obsodba stavk v obrambnih industrijah Potreba kooperacije med delavci in delodajalci MOBILIZACIJSKI NAČRT POHVALJEN Waahlngton. D. G~ 28. avg.— Army Ordinance Assn., napol u« radna grupa, jo oftro obsodila stavke v obrambnih Industrijah, ki ovirajo produkcijo bojne o-preme. "Kongres bi jih moral odpraviti," pravi V svoji Izjavi. Organizacijo tvorijo vojaški častniki in inženirji. Organizacija kritizira avtoritete, ker niao storile še nobenega odločnega korak*, da ae postavi strop vsem conam. To zavlačevanje jo .povečalo stroške za narodno obrambo za več milijonov dolarjev Is Utira pot Inflaciji, ki lahko upičl namene obrambnih napofoV. Kritiko vsebuje uvodnik y glasilu organizacije Army Ord*ance. "V tem momentu mora biti jasno vsem, d* Je kooperacija med delavci in delodajalci potrebna," ae glasi uvodnik. "Vodstvo armade jo demonstriralo svojo sposobnost, ker jo v rokah izkušenih častnikov, ki so v polni mori zavedajo Svoj* naloge. Načrt industrijsko mobilizacije se je izkazal z* praktičnega v vseh podrobnostih. Rprganizacija trdi, da so se na drugi strani pojavile sonce, ki motijo pogled. En* Je v stavkah v obrambnih IndtTRnjah, druga pa v pomanjkanju enotnega vod stva v uradu za produkcijo boj ne opreme. Oblast v tem uradu si delita William S. Knudsen in Sidney Hillman, ki sta dostikrat v konfliktu. Razen v armadi ln mornarici nima načrt Industrijske mobilizacije mnogo sogovornikov. Celo oni, ki bi morell poznati provizije tega načrta in slediti njegovim doktrinam, vodijo opozicijo. V času krize mora biti naroda obramba glavna zadeva, ker to zahteva varnost to dežele | V senatu je bila že predložena resolucija, ki zahteva preiskavo poslovanja federalnega urada za produkcijo bojne oprem*. Zaslišanje o tej resoluciji ae prične prihodnji teden Roosevelt imenoval nov odbor Wallace izbran za načelnika Domače vesti v ponedeljek no bo Proavefto Prihodnji ponedeljek, dno 1. aeptembra, je postavni praznik Labor day In Prosveta ne izide tega dne. t . Oblaki Chicago. — Ol. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete so 27, avg. obiskali: Mary Mlhellč iz Lead-villa, Colo., v spremstvu Kristine Turpin Iz Clcera in Frank BraJ-d* ter Louis Lesar Iz Puebla, Colo., v spremstvu Antona Beliča is Chicaga. la Pennsylvania Jeanette, Pa. — Pri avtomobilski nearočl Jo bil ubit Pavol Stampfer, Član ABZ. Podrobnosti niso sporočeno. — V Imperialu, Pa., Jo pred dnevi umrla Mary TomažiČ, stara 40 let ln rojena v Za reč Ju pri Ilirski Biatrici na Notranjskem. Njeno dekliško ime Jo bilo Rollh ln tu zapušča moža, štiri alnove in dve hčeri. — V Johnstownu, Pa., sta bili zadnje dni nk obisku pri Ani Božič, Petru Bukovcu at., Johnu Klajderju, Louisu Skede-lu, Fr. Martinčlču ln Petru Bukovcu ml. In drugih prijatelji Margareta in Ana Suklje iz Minnesota, daljo Is Cl*v*landa Ka-rollna Cukajn* ln hči Joaephine ter končno Helen* Hody Iz N*w York«, hči P*tr* Bukovca st. Voeels vest ta Colorada Walsenburg, Colo. — Družin* Steve Qlensby Jo te dni dobil* sfhčk* prvorojence. Ker st* oče ln moti čl*n* SNPJ, J* naša jod-not* dobil* nov*ga člana. Čestitke! Vesti Is Juftne Ameriko Buenos Aires, Arg. — Dne 23. maja jo tukaj naglo umrl Jožef JabfemMek, star 44 1st ln rojen v Komnu na Kraau. Tu zapušča ženo in Šest otrok. . S konvencijo ZSZ Chicago. — Mod zborovanjem v torek jo konvencijo poaotll Ju goslovanski poslanik Fotlč, ki je govoril o razmerah v Jugosls vi jI ln apeliral za pomoč. Na konvenciji Je govoril tudi Rudolf Trošt Iz New Yorka o ikde-vah stare domovine. Nato so delegate soglasno zaključili, da zveza prispeva $500 v pomožni sklad slovenske sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora. Clovolandake voott Clevelond. — Dne 26, avgusta je umrla Frances Žnldaršlč, roj, Arko, stara 54 let ln doma Iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ameriki Je bila 3« let in tu zapušča moža in štiri odrasl* otrok*. — Math Kastelec se Je težko pobil pri delu v tovarni ln zdaj loži v bolnišnici s prebito lobonjo, zlomljeno roko in notranjimi poškodbami. Amerika zahteva svobodo morja Driayni tajnik Hull pojasnil staliiče Waahlngton. D. C- 28. avg. — "Amerika bo vztrajala pri svojem stališču in izvajala politiko, ki zahteva svobodo morij in plovbe, da Rusija dobi aiherlško pomoč v orožju ln bojnem materialu v svoji borbi proti na-cijski Nemčiji" je sinoči izjavil državni tajnik Cordell Hull. Hull je podal to Izjavo po naznanilu, d* je Japonski poslanik Kičisaburo Nomura vložil protest proti pošiljanju ameriškega orožja v Vladivoatok, sovjetsko luko ob Sibiriji, Poslanik je v protestu naglasil, da se trans-por taci j a vri preko japonskega toritorijalnoga vodovja. Hull je Imel potem razgovor japonskim poalOnikom, ki je tr*J*l 40 minut. Ne Hull ln ne poslanik nista hotela povedati reporterjem, kaj je bil predmet razgovora. Pozneje se je dozna-lo, da je poslanik apeliral za konferenco s predsednikom Roose-veltom, ker jo dobil zadevne In-strukcije iz Toklj*. Pričakuje se, da bo danes aranžiran sestanek med njim in Rooeeveltom v Beli hiši. . Zbiranje prostovoljcev v Franciji Prva grupa bo kmalu odpotovala na rusko fronto 14ruj>, 2* ¡ivg. »menja — Uradni "lite bitke k, bil*,« Kmgiaeppa, ^"""•padno 'Ki Lenin-^ i m,-d Smolen- * T,'.1' pinpotrovsku * Ukrs ■ na centralni ^■jih je bila mobilizl-■j""" 'hrambo, sovjetske vlo- Kljub zanikanju v Londonu in Berlinu, da so bik že storjeni koraki za mirovna pogajanja »-| niJa ln ^vjetaka Rusija sta po-devne govorice nočejo utihniti. ^ ^^ mednarodnega pra- ________! va, pravi agentura. Nova Zelandija zagotavlja Bodelovanje Ameriki Washington, D. C., 27. avg,— POVH •vak Policija aretirala unijekega uradnika Chicago, 28. avg. — Frank (Porky) Dillon, tajnik-blagajnlk ................ krajevne unije Bakery A Con- PeUr frtaer, laborit ln premier fectionery Workers (ADF) Je bil Nove Zelandije, Je dejal, da bo sinoči aretiran po policajih dr- „jegova dežela koopertrala v žavnega pravdniks Thomasa v-eh «^nh z Ameriko in Ve|l- Courtnevja Aretacija je sledi- ^ Britanijo, če se bo vojno rez* la ko sta ga James Sloan in l4?g„aa n* Pacifik To izjavo Jo Nick Dudar. bivša uradnika te pod.1 po konferenci z državnim unije, obtožila terorizma in ra- tajnikom Hullom Fraser je.do- kAirstvs Dillon »m. dolg po- ,.1, da bi rad licijski rekord in Je prebil več jem Wheelerjem. vodiln.m let v Ječi za storjene zločine. lacionistom Waahlngton. D. C* 29. avg,— Predsednik Roosevelt je sinoči imenoval nov odbor — Supply and Allocations Board — sedmih članov. V področje tega odbora spada kontrola nad materialom, ki se rabi pri Izdelovanju orožja ln bojne opreme. Industrije, udeležene v produkciji bojne opreme, imajo prednost pri dobavi materiala. ^ Za načelnika tega odbora Je Roosevelt Imenoval Henryjs A. Walla c o Jo, podpredeedhlka Združenih držav. Ostali člani so Leon Henderson. Harry Hopkins, Sidney Hlllma«, Edward R Stettinius, John D. Biggers In Donald Nelaon. izo- Francoeki proetovoljci §e pridrulijo Nemcem Vlchy, Francija, 2S avg — Divizijo freneosklh proetovoij cev, ki so bo borila proti Ru som n* strani nemških srmed, bo mobilizirana v Marše! 1 lesu poroča pariški tisk. Proetovoij 00 bodo vežbeli in Jih opremili z orožjem nemški vojaški čostnl 1 ki, proden bodo p«istenl na fron Vteky, Frenetia, BS, avg.— Prvi kontigont francoskih prostovoljcev, ki bodo tvorili legijo, kstora se bo borila na strani Hit« lerjevlh armad proti Rusom, jo zbran v vojaških barakah v Ver saillesu. Kontingent tvori 1200 mož, ki so služIli kot vojaki v francoski armadi. Naznanilo pravi, da bo kontl-gent odpotoval čez tri dni v Poznan, poljsko mesto, kjer gs bodo Nemci opremili z orožjem in bojno opremo, nakar bo odrtnll na rusko fronto. Prostovoljc bodo nosili Jeklene čelade in na4 rokavih napis, da so Francozi. Francoski vojaški častniki bodo poveljevali legiji. Trije nadaljnji kontigenti bodo zbrali v Versaillesu 3 , 7, ln U. septembra ln potem odpoto vali v Poznan. To pomeni, da bo francoska legija Štela okrog 15,000 mož. Za vrhovnega poveljnika te Je bil Izbran Eugene de L'Oncle. On Je včeraj Izja-vil, "da se je Frenctja t mobilizacijo prostovoljcev pridružila Nemčiji ln njenim zoveznicam v križarski vojni proti boljševikom. Ona se bo direktno udeležila bitk na bojiščih, na katerih bo odločena usoda civilizacije In Francije ., ,H Lindbergh bo govoril v Oklahoma City ju Oklahoma City, Okla , 2S avg ~ Charles A Lindbergh bo govoril na shodu v mestnem parku, ki gs Je aranžiral odbor Angleški minister kritiziran v poročilu London, 28 avg. — Par lamen Urni odsek v svojem poročilu kritiztrs ministra za produkcijo letal zaradi zavlačevanja lil ne sodelovanja z drugimi vladnimi departmenti. Poročilo ontonjs neko tovarno, ki Je bila zgrajena pred enim letom, a še no producirá letal. Odaek se jo larekel proti gradnji letalskih tovarn vi krsjih, kjer niso izurjeni delavci America First Mestns adminl na razpolago, in za opu*tltev stracija ni hotela dati v najem transportni delavci dobili zvišanje place Predsednik unije CIO ekiical masni shod STAVKA V ROCK-FORDU KONČANA New York, 28. avg. — Odbor za tranaportacijo je odglaaoval za zvišanje plače za $&,098,128 članom transportne unije CIO, ki so uposleni na podzemski železnici. Michael J. Quill, predsednik unije, je dejal, da zvišanje nI zadostno. "Mi ne moremo dati nobene garancije, kaj se lahko agodi na podzemski žolo8-niel," Je htjavll pred člani odbora, katerim jo tudi povodol, da bo sklical maani shod članov svojo organizacije. Stavko, a ketero je sapretila unija ln jo imela izbruhniti 1. Julija, jo v zadnjem momentu odvrnil župan Florollo La Guar-dia. To so je zgodilo po konferenci med njim in Philipom Murrayjem, predsednikom Kongresa Industrijskih organlaaclj, Takrat je bil aklenjen sporaium, da obstoječa pogodba mod mestom ln unijo transportnih delavcev ostane v veljavi, dokler sodišče ne poda odloka. Zaalt-šanje prod aodiščem o zadevi ae prične prihodnji meaec. Unija CIO, ki pravi, da Ima 25,000 članov, jo zahtevala novo pogodbo ln zvišanje plačo aa dolar na dan ter akrajšanjo delovnih ur. Roekford. 111.. 28, avg.-Stav-ka, katero Jo okllool* avtne unija CIO proti Moohanlca Universal Joint Co., j* bila včeraj končana a zmago unijo. Kompanlja jo podpiaala pogodbo, ki določa avlšanje plače in labolJŠanjo delovnih pogojev. V stavki, ki Je trajala šest tednov, Jo bilo aavo-Jevanih %>a tlaoČ dplavcev Waahlngton. D. C« 28. avg,— Federalni delavaki odbor jo potrdil unijo jeklarskih delavcev CIO kot predatavnlco vaeh dela vifvr upoalenih v tovarnah Inland Steel Co. v Indiana Har-borju, Ind., in Chicago Helghtau, 111., pri kolektivnih pogajanjih. Unija Je pri volitvah, ki ao ae nedavno vršile pod nadaoratvom delavskegs odbora, dobila večino glasov, Federalni posredovalni odbor je sinoči apeliral na Pullman Standard Car Manufacturing Co. In unijo Ameriške delavake federacije za končanj* stavke v tovarni v Michigan Cityju, Ind., kl Je bils okliesna 7. avgusta. V apelu priporoča iaravnavo kontroverse a pogajanjem. Ameriška misija pojde v Čungking General Magruder izbran za načelnika gradbenih načrtov, ki ao ae Izkazali kot nepraktični. •™■——T^ i____ Ameriški bombnik dospel v Anglijo v sedmih urah Ran Diego, Cal., 2S avg Waahlngton. D. C« 28 avg.— Ameriška vojaška mletja bo kmalu odpotovala v čungking, kjer bo dajala naavete generalu Kalšeku, vrhovnemu poveljniku oborožene alle, v vseh glede vodstva vojne _ proti Jsiamski Predsednik Roo- S^J^TÏ'-ÄTl, -v3t s, , M Kalšekovemu ¡^TÄrt «večer, udeleži« I n.J 1**1,. mlaijo v Cung- ineatnega avditorija temu odbo ru zo shod, nakar so se slišale pritožbe proti kršrnju svobode ™*VÄ'' govora Limlherghov» pristaši lo več tisoč ljudi. nan u lego. ^ni., *o evK. — j» .. Consolidsted Aircreft Corp. po- BlVSt polJSKI roče, do Jo bil bombnik, iadelsn premier ustreljen v njeni tovorni, dostavljen An glljl sedem ur po dvigu a letali šča Bombnik Je letel a bralno 300 milj na uro nad Atlantikom to Med prostovoljci Je *OČ mladih mož. ki oo bili nedevno od puščeni la francoske armade London. 2» avg — Poljska vlada v pregnanstvu v l^ondonu je prejela poročilo la xanesljivlh virov, da m Nemci ustrelili pro-feaorjs Ka/imlrja liártele, kl Je bil predsednik poljske vlade I. IS2S-2S Hertel JO bil Iv Lvovu. klng, |io -zgodovinski konferenci na morju ~s angleškim premier-jem Churchillom Kaišek je ostel brea tujih vojaških svetovalcev, ko Je Hitler odpoklicsl generala Falkenhaus-aena, načelnika nemške vojaške misije na Kitajskem, pred tremi leti. . Za načelnika ameriške vojaške mteije je bil imenovan general ustreljen John Magruder. bivši' vojaški i ataše v Pekingu. PROSVETA TUB FJWLIGHTBNIIEirr «LAMI JO IM LAMM IVA ll/)Vimu NAMOH rooroftN« JKOMOTB ' Ohm to mrf limiti* to lltnliiM M Uwlw» t rt»* m Osvm CkleeSB) ki M M M to». 9SM M pol teta. 11* MfcWhUitt tal «MM »7 M m Ml* M» M U M pal BM ____ mimi cM «m otom I bb4 OmmmIs H N p*r imi, Cku**» m4 |?M p«r r«*, cmm of Umov po dogovoru Hfltopjg doptao» to ^ail, mwjwv m im vratojo Rokoptol UUrtnu i (trtic*. povMtl. dram«, pMinl Itd ) M tw)o potol)atol)u to v *>toa)u. te to prttoto) p<*toto». A4«*rtuia« ma «a Maaaaaripte a* mmmm*U mttm» aa4 M.nUaltto iniM «M m« to »Umi Otoar —r--'r- M atertea. ptai*. p«a* to*.. »1IJ to M«m4 Mir wkM a—p>al«< to Maate« aa »aa. WT4* Ml PKOMV KTA Umtol* Amw OP Tli rVMBATOft __I Mm V to Upaj« m prim.r (Au« M» II. INI). pate« tarna m nvlovu p01 »til, to rm» to a teM totemi» potekla aa. Maisa. >• to'»««». » «■ " IN £ delavskemu prazniku Do malega že petdeset let ima organizirano delavstvo Združenih držav svoj postavni praznik Labor day, ki pride vsako leto na prvi ponedeljek v septembru. Zaslugo za pridobitev tega praznika si lasti Ameriika delavska federacija in vsekakor po pravici, kajti druge delavske organizacije, katera bi kaj štela, takrat ni bilo v tej deželi. Amerika, ¿«prav najbolj kapitalistična dežela na svetu, je bila prva, ki je na ta način po-častila svoje delavce. To je značilno, obenem pe je lshko doksz, da so Združene države ameriške najbolj demokratičns dežela na svetu. Rszufric se, ds Labor day ni noben simbol socislne revolucije kot je ns primer mednarodni Prvi maj. Kot takega ga ameriški kongres ni nikdsr postavil. V resoluciji, s katero je kongres ustanovil ta praznik, je le rečeno, da najvišja oblsst prisnavs, da so delsvci potreben in čssten stan smeriškegs naroda in zato naj imajo en dan v letu za počitek in razvedrilo in vsi drugi naj počivajo in se zabavajo z njimi vred . . . Dssi je Labor dsy ustanovljen kot prsznik vseh delsvcev, np imele že od začetka prvenstvo delavske strokovne unije pri javnih mit nlfestacijoh koliko!» jih je bilo tega dne. Delavske unije, ki so recimo na Prvi maj brezbrižno na delu, navsdno izidejo na Labor day na ulice v obhodih, ki se zaključijo s shodom v kakšni dvorani ali parku, če je lep dan. Delavci stare šole, ki se nsvsdno ne zmeni je zs neodvisno delsvsko politiko in še manj zs socialni pre-obrat — ki pa so drugače pripravljeni stepsti se v stavkah do krvi in smrti za pet centov mezdnega poviftka! — se zdramijo ns Lsbor dsy; tegs dne se nekako zsvedo, ds so delsvci in tedsj Štrspsjo po ulieah ln na shod — ali pa gredo že zgodaj zjutraj "fišat . . Takšen je ameriški delavski praznik v kratkih ln grobih potezah. Toda v Ameriki je na tisoče naprednih delavcev, ki msnlfestirsjo tudi na Prvi msj in ki se ne zsdovoljujejo ssmo s petimi centi povi-šks plače ns uro. Tem delsvcem je Labor day nameček. Praznujejo ga — in morda tudi ko-rsksjo v obhodu v svojih unijah — kakor vsi ostsli delsvci. česar je delavcem najbolj treba, je solidarnost, da drže skupaj. In enkrat v letu so ameriški delavci res solidarni — na Labor day. To Je dobro. Ali ne bi bilo dobro, če bi se ta solidarnost raztegnila na vse ostale dni v letu? Seveda bi bilo. Posebno danes bi se morali smeriški delavci — vsi do zsdnjegs — zavedati, da je Amerika še edina dežela na svetu, kjer delavci lahko svobodno praznujejo svoj dan. Ali razumete besedo "svobodno"? Ameriški delavci, če so solidarni, so lahko nepremagljiva trdnjava demokracije na tej veliki eelinl. Glasovi iz Kako Jo v Toronto. Ontario. Canada. — Že dolgo nisem nič poročal, kako životarimo v Torontu. Kakor je znano čitateljem, se Kanada nahaja v vojnem stanju s Hitlerjevo Nemčijo. Kar nas je tu Slovencev, smo vsi zaposleni, mnogi tudi delamo v vojnih industrijah. In pridno delamo, samo ds bi bila poražena Hitlerjeve vojna mašina in da bi zmagala demokracija. To si vsi želimo. Vsi želimo, da bi zmagala res prava demokracija, da bi zavladal trajni mir med naredi Toda predno bo do tega prišlo, se morajo združiti evropski narodi in ustanoviti federacijo na podlagi ameriškega sistema. Vso vojno orožje naj vržejo proč in uničijo, potem pa bi nastal tako za-željeni mir. če bo pe tudi po tej vojni šlo naprej z oboroževanjem, ne bo nikoli miru med narodi. Tu živeči Slovenci vsi kupujemo "war aaving stampse" in "victory bonde" in plačujemo davke; ti bodo še višji, a vsi radi prenašamo to breme, samo da bo res prišla demokracija. Bilo je razpisano drugo vojno posojilo v vsoti $600,00,000, ki pa je bilo v kratkem še nadkrilje-no. Kanada potroši vsak dan tri do Štiri milijone dolarjev za vojno. Gradijo razne tovarne in o-gromrp bojnih letal ter vežbajo pilote. Pravijo, da bo v bližnji bodočnosti izvežbanlh 25,000 pilotov. Vežbajo tudi armado in je vojaštvo vsepovsod. Lshko smo veseli, ker smo tu v svobodni deželi. Glada ne poznamo. Ker smo Slovenci miren narod, nas tudi nihče ne preganja in vsepovsod smo svobodni. Tudi tu rojeni Kanadci nas ne nadzorujejo. Naj Še omenim, da je bil pred letom tu aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Italijan Pranceshini. On je pred par leti obiskal Mussolini j a v Rimu. Pripeljal mu je dva lepa konja od tu, nakar mu je Mussolini dal dva lepa psa v nagrado. Prancesblnl je multimilijonar. Denar je napravil, ko je po Kanadi gradil ceste in delavce slabo plačeval. Sedaj so ga izpustili iz koncentracijskega taborišča, kot tudi njegovega brata. Frank Mahllgal. 648. naselbin I vila Prosveto m rs. Polh, tudi Dve leti Hitlerjeve vojne T« dni poteče dve leti, odksr je velebandit Hitler napadel Poljsko in s tem začel novo svetovno vojno. Nekaj dni potem sta Anglija in Francija odgovorili na ta napad z napovedjo vojne Nemčiji, Takoj po izbruhu vojne ao rekli v Londonu, da bo vojna trajale dve ali tri leta. V Berlinu so •• zaničljivo posmehoval I temu prerokovanji!, češ vi v Londonu delate račun brez krč-marja: mi imamo tudi nekaj reči glede tega. Hitlerjeva banda je bila prepričana, da bo voj-jbs končana v enem letu s popolno zmago Nemčije Danes ve — na svojo žaloat in jezo — tudi Hitler, da so imeli v Londonu prav. Vojna že traja dve leti m še nI nikjer videti konca. Za Rusijo ac je vojna komaj začela in v ozadju še čaka Amerika .. , Angleški "prerdk" je bil v pravem. Ne glede na to. da je Hitlerjeve morilna mašina poman-drala Francijo in 14 drugih držav v tem čaau — vojna se bo nadaljevela toliko raae, dokler no ko nacijaka Nemčija docela |>i., Vedno je manj ljudi, ki verujejo, da je treba postreliti vse kapitaliste, ako hočemo, da se otresemo verig suženjstva. To je dobro znamenje in upanje na boljšo bodočnost, ki pride le umom svetlega meča in demokracijo. Ako bi bili delavci v Evropi to upoštevali po svetov ni vojni, bi ne bilo sedanjega klanja. Vsi socialni demokrati so tega mnenja. Ampak zadnji so bili — socialni patriotje. Mase ao takim psovkam aplavdira-le in se hotele maščevati nad tirani z orožjem. Sedaj ga imajo, toda kdo bolj umira: tirani ali delavske mase? Vprašajte tiste, ki so nas prezirali in se nam posmehoval i pa nas nazivali i socialnimi patrioti. Kot prsvijo poročila, je v Ru siji zletel v zrak stontilijondolar-ski jez in električne naprave katere so zgradili smeriški inženirji v korist 30 milijonov ruskega naroda. Ta jez in clek trične naprave so bile ponos vse Rusije, tfmpsk Stalin je ukazal, da morajo zleteti v zrak, da Hitlerjeva Nemčija ne bo imela koristi od teh naprav. Jože Stalin gotovo ni sumil takrat, ko je leta 1939 podpisal s Hitlerjem "ne-napadalno" pogodbo, da bo prišlo do kaj takega. On je ravno tako zabredel kot je njegov prednik Xenin, ki je pridobil kajzerjevo Nemčijo, da ga je prepeljala med vojno v Rusijo; da je deloval proti in končno tudi strmoglavil Kerenskijevo vlado. Slednji je bil socialni demokrat in je želel, da bi njegova domovina postala zgled vsemu svetu. Zdaj se je ruski narod — ne pa Stalin — prebudil ob 11. uri in vidi, kdo so njegovi prijatelji. Sibirija je tako bogato* da bi preživela 300 milijonov ljudi. Dežela je šestnsjstkrat tako velika kakor je Anglija. Premo« ima toliko, da bi lahko zalagat* ves svet 300 let, kot tudi na zlati in drugih rudah. Njeno morsko obrežje meri 6000 kilometrov z bogotimi ribolovi. To so posnetki iz nemške knjige. Vse to Nemci dobro vedo, zato tudi slepo slede Hitlerju. Polovica Nemcev je bila sicer proti vojni, ampak so brez moči. Blizu pol milijona njih se nahaja v kon-cetracijskih taboriščih. In zdaj je svet, posebno pa Evropa, zopet v katastrofi, tipaj mo, da se bodo naši potomci iz vsega tega kaj naučili in da bo dosežen pravičen mir. Anton Zornik. zastopnik. Za pomoč bodnim Cleveland. — Kadarkoli je šlo za kako dobro stvar med nami ameriškimi Slovenci, je bila na ša naselbina vedno med prvimi. Sedaj, ko je prišla pred nas zopet potreba, da pomagamo zasužnjenemu narodu v stari domovini, pa čakamo in nimamo dovolj dobre volje in čuta, da bi uvidevali, kaj vse se godi našimi ljudmi pod nacizmom in fašizmom v stari domovini. Med ameriškimi Slovenci se je započela akcija za pomoč tem zatiranim sužnjem našega rodu. Ampak akcija ni dobila zadostnega razmaha. Zakaj ne? Ni moj namen, da bi tukaj razpravljal o vzrokih, ki nas ločijo in katere hočejo nekateri navajati v izgovor. Toda, ko čitamo dnevno časopisje, vsi lahko vidimo, kaj se dela tam v1 domovini, ki je bila že od nekdaj skromna in siromašna, kaj šele sedaj, ko jim gestapo in drugi vse po-bero in jih tirajo brez vsakega imetja v sužnost. Če so vesti resnične, odvajajo ' nedolžne o-tročičke hujše kot so jih Turki in Huni pred stoletji, dasi niso nič zakrivili, le da želijo živeti na svoji 12-stoletni zemlji. Srce se trga človeku, ko čita ta poročila; neverjetno se mu zdi, da se more kaj takega goditi. Mogoče je tu pa tam kaj pretiranega radi propagande (da bi le bilo), toda če je le del resnice, tedaj nas mora vzbuditi k zavesti, da priskočimo na pomoč temu osirotelemu narodu, iz katerega smo prišli ameriški Slovenci. Torej napredni slovenski Collin wood! Ali ne misliš, da je čas za nas, da pozabimo na predsodke in vse razlike med nami, se oklenemo skupno in skušamo kot še vedno v preteklosti nekaj doprinesti za otenje bede tem siromakom v stari domovini? Zato je nujno potrebno, da se zdramimo in pridemo skupaj kot društveni uradniki brez ozira na prepričanje ali verd> in se pogovorimo ter organiziramo pošto Jenko*v te namen v našem naprednem Collinwoodu. Sicer je že ustanovljen tako zvani centralni odbor, ki se shaja od časa do časa v prostorih SDZ. Nisem ti $ 0 m:i*&i m ¿iib fm 4 ** Delegatje avtne unije CIO peredlraje pred tovarno Curtlee-Wrtght Corp. v Buffalo. N. T. da bi se udeležil se-jer bi Svetoval, naj cen-f odbor funkcionira za ves toda postojanke bi morale biti povsod, kjer so naši narodni domovi. Te postojanke bi sodelovale s centralnim odborom. Te postojanke bi bilo najlažje ustanoviti na ta nacm, da direktorij vsakega doma skliče skupaj vaa društva in druge organizacije, ki imajo tam centrum ali seje. Torej slovenski Collin wood, kaj misliš o tej sugestiji? Ali smo pripravljeni, da napravimo nekaj humanitarnega za naše najbližje v stari domovini? Vsi narodi so se tega zavedli in delujejo med svojimi ljudmi z največjo požrtvovalnostjo. Torej pridimo enkrat v kratkem skupaj in rešimo vprašanje, ki je pred nami. Tudi glede primorskih Slovencev lahko kaj dobrega ukrenemo. Apeliram torej na direktorij Slovenskega delavskega doma na Waterloo, da skliče tak sestanek. Na tem sestanku bi u-krenili, kar je nujno potrebno, določili kvoto za naš okraj in organizirali akcijo za zbiranje fonda. Skupna naselbina bi na primer lahko priredila veliko priredbo v tam namen. Ne vsiljujem nikomur nič, ako ni dobre volje med nami. Ampak naš Collinwood (severna stran) je bil še vedno dika napredka, se zavzel za vsako koristno idejo in še nikdar nismo bili zadnji. Potrebno je, da tudi tukaj nekaj storimo. Kaj mislite, merodajni faktorji? Pridimo skupaj kak večer, da si povemo in izbistrimo pojme, ako je pomoč potrebna ali ne in kako naj pričnemo z akcijo. O vsem tem bi se pogovorili kot miroljubni, humanitarni ljudje. J. F. Durn, 53. Opice na vejah ln v talarju Milwaukee.—"Cream City ali Rumeno mesto." To sem pobral Iz črnega besednjaka, ki ga je spisal g. Trunk. Če je to pravilno ali ne, se ne bom prepiral, ker sam pravi, da tudi njemu dela preglavice ta šmentana angleščina. Preglavice dela tudi meni, torej bom počakal Novakovega besednjaka, da vidim, če se vjema. Pri meni je "cream smetana, ne pa "rumen«?', pri njem je pa vse eno in isto. Pa naj bo Milwakuee že "rumeno" ali pa "smetanasto" mesto, glavno je, da je med njim in Clevelandom ponehal "blitzkrieg" in da se je nekam poleglo tisto bobnenje. Barbič nam je v enem svojih dopisov lepo naštel ženske z njihovimi visokimi pozicijami in častnimi mesti. Ne vem, kako je mogel Barbič pozabiti na Adamovo rebro in na slavno Johanco. Ampak kaj se hoče, če ima človek drugod raztresene svoje misli. Ko sem bil še mlad, smo o-troci radi hodili poslušat k sosedu, ko so molili večerno molitev. To nam je bilo v največjo zabavo, ker je gospodar vse "vštulil" v očenaš, pa kregal tega in onega. To je storil, ker je pozabil, da moli. Enako je pozabil svojo pridigo tudi tolminski župnik, ko je prišel na priž-nico, pa se je spravil nad Vo-larce. Pridigo je pričel takole: "Ja, je, veselo Alelv^jo, ja, ju-huhuj, juhuhuj. Preklete barabe^, hudič* vas bo vzel! Kdo vriska po tolminsko? Volarci! Kdo nosi klobuke po strani? Volarci! Kdo nosi pušeljce na prsih? Volarci! Kdo lovi dekleta gori po senikih? Volerd! — Prokle-ti lumpi! Naj jim Bog odpusti grehe, jaz jih ne bom. Amen." Zdi se mi, ds ni potrebno, da bi za^taho pridigo človek hodil v "črne iole". Približno podobno pridigo sem slišal 21. avgusta na West Ailisu. ko sem se udeležil pogrega člana dveh društev, ki so ga po smrti zavlekli tja, kamor živ ni hotel. Bil aem že ne vet- cerkvenih pogrebih tukaj in v stari domovini, toda take klo-basarije ie nisem slišal. Po kon-čani maši gre župnik v zakristijo. odkjer se vrne s strežnikoma V do pokojnikove krste. Prečita tistih psr besed, katerih ne raftumejo živi ne mrtvi, poten pa je naprsvil pridigo ob krsti Ta je bile podobns pridigi tolminskega župnika, samo vlekla te je kot črevesa Zdelo ae ml je, da Je župnik požabil, * (Daljt aa a. itrssL) Pismo iz Londona (Izvirno poročilu Prosveti) Slovanski narodi tu v 4 avgusti 1» ----- zorijo. Vn in* ozemlje, preganjanje in trnliJ, ' ^ je trda šola. A ni zastonj^fe teh preizkušenj. Lahko rJ^V** modrosti. Svet je v zLnjTM dove njihove modrosti. PcTni^t h? poljski ^razum: vec kot ^ ^ fc pred kratkim. V Londonu je bi ^ sklenjen in pOdpisan. Da, tega ne mJJJ" biti, kako vlogo je igrala Anglija 2 j skimi narodi na poti do njihove večje drv, ske zrelosti. Ka njihovi poti, dalo ^ orio pogubno lastnost, ki si je zasluzil^1 vanska lastnost: nesloga. Angliia a^T pribežališče, kjer so se sešli v te j 6udovrtf promisni atmosferi, ki ni nikoli brez volh vsakogar. Med Poljaki imam prijatelk ze drugo leto tukaj. Počasi so spregedaS-več smo bili zaverovani sami vase samo mi: smo bili trmasti. Preko meje nismo sveta nismo poznali. Za sodelovanje s je treba več uvidevnosti. Tukaj šele sme znali, kako si je sovražnik opomogel z n slabostmi! Moj mladi ruski prijatelj, ki je tem odšel v Ameriko, mi je dejal, ko sm šali, da je Rusija napadla Poljsko, ko * zadnjimi močmi upirala Nemčiji: 'Tako šlo naprej, moji ljudje ne marajo tega." ln ste čitali v Ameriki, da pravi prvo po| rusko-poljske zveze: Vlada U. S. S. R. pria je sovjetsko-nemška pogodba iz 1. 1939 teritorialnih sprememb na Poljskem izj svojo veljavo. Ne, ni slučaj, da so mi Londonu tako govorili mladi Slovani, tukaj v Londonu sklepajo pogodbe, pozi konstruktivne pogodbe med Slovani, da kaj našli pravo pot za sodelovanje svoji! burljivih, ekstremnih narav pod —1 vodstvom. Rusija je že s samo odločitvijo, da se stavljala nemškim zahtevam, napravila ki ga je danes nemogoče presojati v vse govi pomembnosti in dalekosežnosti. Rui bila vedno uganka, v začetku nismo ved ko bo. Ko zdaj prihajajo vesti, kako se v žela bori proti sovražniku, se bolj in bolj ja misel, da bodo posledice tega brez važnosti. Kdo si upa ugibati, kje bo nji ja in konec! Gotovo pa jc bilo od vseg četka, da so se prvič v zgodovini štiri ske države postavile ob isti strani v sv vojni: Rusija, Poljska, Čehoslovaska, Ju vija se bore na strani zaveznikov. Res srečna Bulgarija je bila zapeljana na stran, ali bulgarsko ljudstvo bi prišlo če bi moglo izraziti svojo voljo. Koliko pravili, kakq se je Bulgarija zadnje čas< kakor kdajkoli prej — in stiki med njo sijo so bili v zgodovini vedno tako tesni rala pO Sovjetski zvezi za vodstvo in r Vesti prihajajo o nemirih v tej ubogi dež« kar je Rusija v vojni z Nemčijo. Radi verjamem, vem pa tudi, da bodo brezol zatrti. — štiri legitimne vlade slovanskih so se zedinile in pridružile Zaveznicam t« glasile Nemčijo za svojega največjega » nika. In obljubile so si, da bodo pori spore med seboj po prijateljsko. Nesre vonje so jih izučile. Vse drugače se že o! jo, kot so se v začetku pred dvema letom sreče vojne in pa vodstvo Anglije Da boljši časi ne bi privedli nazaj v zmote Čehqslovaška je bila med prvimi moj državništvu. Kruto plačilo, ki ga je dob to, je ni napravilo zagrenjene in nesprai Ko se ji je pridružila Poljska v izgnamtv prvi sklenili zvezo, prvo zvezo med zavel mi državami sploh. Zedinili .sta se, ds sodelovali na vseh poljih zdaj in po vojs si bosta pomagali, da premagajo skupne vražnika in d* poravnata spore med tf prijateljsko. Redno si izmenjujeta času svojih dveh vojskah v pregnanstva . visoko šolo za svoje oficirje imata tufcaj kratkim so Čehoslovaki odlikovali 4 generale in 6 drugih oficirjev s sve^ višjim redom Belega leva. V zshvsto Poljaki priredili svečanost: nerali so dobUi red Polonis r«rt,tut*) min na češkoslovaško udeležbo v proti Nemcem v jeseni 1. 19.19 n«rn Jt rt lo poročilo, da je 36 češko«lov.*k,h ^ bilo poljski VOjnl križ za pegu« »J™ so ju izkazali svojim slovanskim zavezni« (Dalje n« S. strani.) Pred dvajaetimi leti (Iz Prosvcte, 29 avgusta Domače resti. V Ba^rt^a^j^^ slovenska mladinska godba pod bača. Delavtke ves» Kan^k, grozili s stavko zaradi aretacije » Inozemstvo. Matij. Erzber£ vod, kalcev v Nemčiji. Je bil umor)" Sovjetska Rustja Sovjeti f" lovanje z ameriško pomoznok^W obljubi -jev (Dalj« Is P*** 1 ski diktatorji m ljudjr d jo, ne morejo storit, n»^ nit, ust. * roke in ^v nadaljevati boj - " taroki diktatorji do zadreg. ovice -kofi __V staxo6ti f Ljubljani Rozall- trina. vsem govora obeh predsednikov pokrajinske industrijske in trgovske zveze Cosulicha in Pe> Marija Kersnovska JANE Pral« so resvtteie. v toliki meri ^ri sodelujejo pri H^H Cvoju in izoblikovanju Ljubljane. Ta prijazna I ®ru P* podjetjih zaposlenih name-icev in delavcev ni bistveno a r0j. Zoran, vdova I Kakor je beležil "Piccolo", je lenem orožniku. — prvi uvodno omenil, kako se je je preminila sodna v preteklem letu omejil dotok jelka Skubičeva. — V surovin in sta se zato skrčili pro-. ^nrl odvetnik dr. dukclja in izvoz. Kljub temu pa * Na Vrhniki je je industrijcem uspelo ohraniti urar in posestnik Va- svoje obrate skoraj na isti višini — V Kamniku I ni in se tudi itevilo v posameznih ščenoev zmanjšalo. Pri službenih statističnih podatkih je bilo v de-' HW1 Icembru 1039 včlanjenih v zvezi »IvU*»t*šjeev 1033 industrijalcih m idilične rruie 2 41027 delevci in n^ —»i--: v poslednjem decem- 1021 odnosno 39,133. \Ai np uživa liste IBrezposelnost v industriji, je tudi ne ^va ««e i uaarU Cosuliqh> ni zavzela ** / uiani tSko onega obseg» kakor na drugih ga ni v Ljuwjaru m*» i ospodarskih področjih. Poleg in mirnega aouoaa, industrijcev je bilo lani prisHno Prule, saj to UF™^;" organizirenih v zvezi tudi 7100 juznemu soncu, obrtnikov. zborovanju trgovcev je ^ u ^Mmt predsednik njihove zveze obeležim je uredba me«- žfl ^ trgovine od pričetka ^ Jif* S Sk* dalje. Govoril je posebej . uredila prehode do vo-1 Jr#b4valstva Jz ivila lične in močne klo- drugimi potrebščinami, sb »bss^ K?? „ T ¿»L. oieniranju živil ter končno o si- C tiSe Janežrt^1stemu ¿čilskih nakaznic. Pou- . ' . . , Driliki pri- ^^ da nastalemu i je Diio o j pri p položaju tudi trgovci niso zmanj- svojih obratov ne odpuščali Ct do mc«tu čez Ljub. H^i nameščencev in se tudi ne "Urediti pa bo treba še|°^U SV0Jlh davcnih obvezn°- Kakor predvide- 8fl' Oljski načrt našega me- Tako ata ti dve kakor mnogo speljana po Janežičevi drugih zborovanj po deželi, ki .vajska proga, ki se bo I so se jih vselej udeležili prefek-od obstoječe Dolenjske ti in fašistični tajniki posamez-, Opekarski cesti, bodoči nih pokrajin, pokazali, da se golim Groharjevi priklju- spodarski položaj v deželi stvar-j uri na Bleiweisovi cesti I no v vojnem času v primerjavi i viiki progi. To ulico že s prilikami pred vojno očitno ni primerni nasadi. Po- mnogo spremenil. Tak je bil nji-vlogo pa bo igrala na hov namen in ta namen je bil i že zdaj lepa in ravna So-|v polni meri dosežen, ulica, ki je edina vzpo-i ozke in zelo obremenje-ovike ulice. Ob Sokol-gradi trenu-tno stavbna iTechna dve trin njski hiši, od katerih puatili, ali pomagali so jim pobegniti." Pokazali so mi zadnjo številko njihovega vojaškega dnevnika 'Naše Noviny\ kjer pripoveduje Čehoslovaški letalec, ki je prišel sem po 16 mesecih ujetaištva v Rusiji: . . Potem so toliko vedeli o nas. Tam šele sem razumel, zakaj smo ru-sofili. Prej sem si razbijal glavo, zakaj imamo Ruse tako radi, ko jih Še ne poznamo ne. '"Ali tam sem naenkrat spoznal, ko sem ae z njimi razgovarjal, da •o to naši ljudje, dobričine, gostoljubni, demokratični, nevojaški, premišljujoči, vidiš, ali te ruske misli so bolj jaane kakor moje, bolj globoke, bolj so prebrisani. Bila je zanje ¿ast, da so mogli govtoriti s Čehom. Imeli so nas radi, ali to sem že tolikokrat povedal ..." de prav posebno so Čehoslovakl veseli svojega dogovora z Rusijo, ker, takor je govoril predsednik dr. Beneš 2«. julija: r. S sovjetsko Rusijo imamo torej spet zavezniško zvezo kakor 1. 1938 ali kakor z njimi imamo zvezo tudi z Veliko Britanijo, pa pojdemo tako skupaj drug ob drugem v boju in do končne zmage in skupno z njimi bomo sklepali mir!" Pismo iz Londona (liadaljevanj« s 2. strani.) Ko se je Rusija pridružila za-k v surovem stanju podivetnikom, so bili Čehoslovaki druga pa sezidana do pr-1 prvi med Slovani, da so sklenili ' ropja. Obe stavbi sto-1 z njimi zvezo. Velika Britanija na novem delu Sokolske |je sklenila zvezo 12. julija, pet mestu, kjer je stala vča-1 dni kasneje 18. julija pa je že lSamassova zvonarna. I češkoslovaška vlada podpisala bo treba tukaj seveda pogodbo z Rusijo. Sovjetska J in utrditi, ker ležijo Jzve2a je priznaia Benešovo vla- ceh kupi zoglene- do kot edino legitimno češkoslo-spomin na delo v stari vafiko vlado s tem je priznala No del ulice bo segal\njrn ,ožaj ^ nemško 0ku- u ^ padjo 15. marca, da, njen polčas tTu V rHahlem ^ pred Monakovim ki ga Ru-¿ ^r na Sv * nikoli potrdila, česar se ■tttOcjer j e«dajgo-j Čehoslovdki s hvaležnostjo spo- v ravni črti s sta- Pjem po§tne direkcije, mostu in Cojzove ce- minjajo. Po točki 3. te pogodbe bodo ujetniki, ki jih je RuBija ______ zajela na Poljskem, za katero so Snovem, "zelo"važnem Iw 411 Prostovoljno borit, tvoril ' ulice bodo 8tale|WHc08l<^*4k0 vojsko, ki bo pri-Mdstropne in verjetno I ■•t1* zVestobo svojemu predsed-falače. S tem bo večji! nftti in republiki, ki pa bo pod ■fc-ki se mora vršiti po I ruskim najvijjim vrhovnim posuti Karlovški cesti, veljatvom. S smehom mi Čeho-'kroka m ravna Sokol-1 slovoki v Londonu pri po ved u Obrnem p« bo urejen I j«jo, da Je veliko teh ujetnikov 1 Pot, ki bo vezal I prišlo iz Rusije preko Indije in f Praproinikovo uli- Cape Towna sem na Angleško ^na Cimpermanova|"So jih Rusi kratkoinmalo iz J» zdaj slepa. Za reali-l pustUi?" — "Ne naravnost iz-• potrebnih zvez bol le ru.kaj starih, " Pritlitn.h hišic in par J delavnic. Na oglu So-■ Pr*protnikove ulice P mestna obči-obsežni parceli W> »**ščsnsko. V načr-J*casa gradnja Doma pa se najbrže tu-LV?** ^'»dilo, kefsol .J??»v»dene zapreke. RT!» vel.ka, inn.d-| r^aorKiuježena Poljake je poznal do zdaj svet bolj po njihovem junaštvu in nespravljivosti kakor pa po Ši-rokopotezni državljanski modro-stir Zato smo vsi strmeli, ko je pretekli teden poljski ministrski predsednik Sikorski naznanil >ri obedu inozemskih novinarjev v Londonu, da je rusko-poljski sporazum pripravljen za podpis. Govoril je v poljščini, kraljevski jezik vam je to, če je lepo govorjen — tako je bila pomembnost in svečanost, prilike še po-vdarjena. Sledil je 30. julij 1941 v londonskem Foreign Of-ficu, kjer sta M. Majski za Rusijo in gen. Sikorski za Poljsko podpisala zvezo. Priči sklenjene zveze Bta bila Mr. Churchill in Mr. Eden. Za kulisami morda več kakor priči, zveza je bila zasnovana in nasvetovana po modrosti angleških državnikov, a izpeljana m ustvarjena za podpis po uvidevnosti zastopnikov dveh največjih slovanakih držav. Da bi le bil to začetek sodelovanja teh dveh velikih svetov pri ureditvi nove Evrope! Dveh svetov, ki sta si tako različna, nasprotna v mnogem, ki pa ae v svetovnih krizah vedno znajdeta na akupni strani. Ni to slučaj, to je nujnoat, ker v bistvu an glosaksonska in slovanaka narava stremita za pravičnim in poštenim, čeprav so pota njunih stremljenj tako različna. Kakor smo že omenili, je prva točka sporazuma, da Rusija prekliče svoj dogovor z Nemčijo glade Poljske, v zameno pa poljska vlada razglaša, da ni vezana nobenim dogovorom s kako tretjo silo, ki bi bil namerjen proti Rusiji. Obe državi proglašata Nemčijo zs glavnega sovražnika obljubljata si vso medsebojno pomoč v boju proti njem. 800,-000 poljskih ujetnikov v Rusij bo tvorilo poljsko vojsko pod poveljstvom, ki ga bo imenovala poljska vlada, a ki bo služIlo pod ruskim najvišjim vojaškim poveljstvom na ruakem ozemlju v katerem pa bo zaatopana tudi |x>ljska vojakM Jugoslovani so ftele koma prispeli sem, a ni dvoma, da bo njihova prva skrb, da ae prtdru žljo z zvezami drugim Slovanom Glasovi iz naselbin ' (Nadaljevanj« s t. atranl.) da čaka društveno Članstvo, da sprejme pokojnika do groba. a "Marta, Marta, pridna jI." S temi besedami je ftupnik pričel pridigo. Nam je povedal, da so te besede iz sv. evangelija in pričel s tri kilometre dolgim fishing lajnomM vleči pokojni-tov rep iz žungle. "Povej ti, ki praviš, da si od opice, ti slovenski odpadnik, ti izobraženec. Povej, kdaj ti je odlttel rep. vej ti, ki praviš, da ni Boga, zakaj ne greš v džunglo. Zakaj se svojim repom ne obešaš po džungli in skačeš po drevesih? Povej ti, ki praviš, če je Bog, naj se ti prikaže. Povej, zakaj ne migaš več jerepom, povej ti, ki praviš, da še nisi videl Boga. Povem ti, kadar ga boft vitel, takrat bo prepozno. Zamer-kaj si ti odpadnik, ti opica, ki praviš, da si od opice . . Tako se je glasila pridiga westališkega župnika ob krsti pokojnika. Miatim, da ni ne v K)žjo niti človeško Čast nikomur, tudi ne pokojniku v korist. Slišal sem lepe dovtipe na račun upnika in tistih« ki so dali pokojnika zavleči v cerkev, čeaar se ni mogel ubraniti. Ker je bil tiste dni tukaj ravno "state fair," sem šel po pogrebu malo ija pogledat. Noge so me zanesle tudi k opicam. Na moje začudenje opazim eno, da nima repa. Vprašam jo, kdaj ga je zgiibila, toda odgovora nI znala. Oglasil pa se oskrbnik zoologičnega vrta, da tista opica Še nikdar ni imela repa m da vse opice nimajo repa. Dejal jo, da so opice z repi m opice brez repov. Jaz bi pa dodal, da « opice tudi v talarjlh. Če *e nt majo opičjega repa, imajo pa o-pičji razum, kar drugače bi no delali takih pridig kot sem jo slišal 21. avgusta na West ARisu Frank Gabr. Vsakega neka) Weat Mlddl«sex. Pa. — Zad njič sem poročal o smrtni netre-či Alberta Novaka iz Whltlanda pri Sharonu. Bil Je pri vojakih v Jacksonu, Miss. Ko se je tam družbi treh tovarišev polja! na neko zabavo, je nekdo trettH! v njih avto, da je Novak zlatol skozi prednje okno ven. V tie zavesti je bi! dva dni, •. «vgueta pa Je poškodbam podlegli. Tudi drugi trije so bili močno poškodovani. Tako Je pravtl mlad vojak, ki Je mrtveca spremil do tukaj m ae tudi udeMHl pogreba. _ _ Ko sem nesrečnega AR>erta Ne bo jim to težko, ker kakor mi je rekel češkoslovaški minister dr. Hubert Ripka: .. njihov prihod v London bo omogočil obnoviti prijateljska jugoslovanske odnošaje a Češkoslovaško, Poljsko in Rusijo. Val Imamo najglobokejše občudovanja za junaško noomajnoat, a kates se jugoalovanako ljudstvo zopei stavlja in tako sknjšaje bi proti surovemu napadalcu Treba jim bo samo obnoviti dobre odnošaje z ostalimi gloga mod slovanskimi ljudmi ros ni več tako neverjetne dejstvo kot Je vat dolgo kaaaie obiskal ob mrtvaškem odru, je bil ves obložen z cvetlicami in pogrnjen z ameriSto zastavo. Pokopan j« bU 114. avgusta na Irskem pokopališču. Predno so ga «puefcüi v grob, so vojaki oddali tri strele v zadnje slovo. iVai spremljevalci amo imeli solzna o*i. - i Dne 9. avgusta amo z banketom in plesom obhajali I5-let-nico društva 174 ABZ. Udeležba je bila bolj majhna, toda ušna.- Richard Roble in Milile Novak sta nam zapela par pes-' mi. Glavni govornik je bil mr. Pikec iz Strabana. Povedal je marsikaj in spodbujal mladino za slovanske organizacije. On je »od več leti iivel v Sharonu. tekel je, da se je v tem Času pri naa marsikaj spremenilo, toda. od nos jo odnašal on spomin, ki ga ne bo nikdar pozabil. S pci-t atelje m Johnom Pavlenčein ata namreč néjala konja in kočijo Mila. Ker je bil konj bolj ti, kar pa tudi ni dosti pomagalo. Znuslita as, da toé ga me-pée oéiveia a šnopaom. Dala sta mu ga pol kvarta, potem p» e šle kar po luftu. Ko prideta s konjem v hlev, vpraša gospodar, zakaj je konj tako moker. E, tekel je kot vrag, da ga ni bi- 0 mogočo nazsj drifati, pravita. Gospodar ss jo nasmejal In reda je ta prvič, ko je konj tako dirjal. Bil jo vesel, ker sta g« hvalila Dne 1?, avgusta smo imeli pri na« v Šumi domaČo zabavo, pek 1 koruzo, krompir, klobasics in koštruma. Bila naa je vesela družba a tremi godci na harmonika. Med nami so bili tudi Clevelandčani; družina Fabjan-čič, mes. in mr. Borfttnar, ki tam vodi gostilno, mrs. in mr. Novak s harmoniko, mrs. in mr. Sisko-viek. ♦ Tudi is Loraina so obiskali ta dan Žihauletovi, grošaU pa amo olovelandakaga Hal barja in Joeva Irmana iz Aksona. Naš mladinski krožek 21 BN-PJ ae pridno vadi in pripravlja da bo šel na konvencijo v PitSs-bungh in tam/Mbaval dslagats Med datogati to konvencijo 8N PJ bo tadi nekaj mojih starih oftjih prtjataljev. Kar so niami žs dolge viddli, bi žslel, da mi mogrede obiščejo tudi našo na-ssHHno (Bharon), M jo oddaljena od Pittsbovghs 1« *H milj In od Youngstowna samo M milj, Ono IT. avgusta je obiskal na šo naselbino in Slovenski dom mr. OkoUft s hčerko iz Bsrber-tona. Udeležile sts ss tudi seje drultvs 174 ABZ. On bi mora biti glavni govornik na Ift-lstni ci toga društva, toda js imel za držek. Nadomestil ga je mr. Pi kac iz Strabana. Mr. Okullah se js oprostil. Našo naselbino je prvič obiskal In poiretal vse članstvo. lávala vsem za obisk naše na selbino. Anion Vaienličli. 262 ^lüuruBka Namibia Pnhp VHP INT.II Sa. Uwsilk Am N« oblaku ln drugo Imperlal. Pa.—Dne 16. avgu sta popoldne, ko ss js vrnil sin Anton z dels, smo ss hitro od j pravili in ss odpeljali na obisk z mojo stitrejšo hčsrko, M js iMla ns počitnissh. štti smo v Salom, O., kjer šive naši prtja-tslji, doma is vasi Ravna pri Rt. ItaDsrtu na DnlenJsksfH( b)t j'* tudi podpisana Po mnogih lotih smo se sopot ssŠli. Te sto «Trank Kordari m njegova eestra mrs. urua 3lr5imt« SÍ> .....m r.Yll.l) «iMlta QLAVMI ODBOR IZVnftCVALNI ODSEK I NIT s. (.•«•«•!• hrf.. Chic««o. tu? s. liwiáiii A*», caí—o«. lUUMte IUI §. Lm»lii|i lllintlt HIT S. L«w»«Ul. A«Om Chicago. IIIImU soorazoscoMiKii ta. CdwM« Udjl «utrlklMl poilpfiltidiiih i. *«ita 141 rrawel SI.. OflMfcT. »» II« W m it.. Wilwalwi. Colo. ooarooA.asxi oosast .........4SS a UM SI. Ctovotaa* Ohio HIT S. LowndaU Av*.. Chic»««. lUlaoM HIT a UoMUi An., oaieeee. Hlfn"'T MI ■■«>iT, tU. UM So. LowSotd AtK aMWV*. 1U roaoTMl ooszxi I . 41« W. M«v si. Sprln«IUM. III. Ato.. ClovoloaA. OMo ■ Mb! ..III Tmii SI.. L IM MOO. So. IM SIV. IMI1 WAPSomn onaazii •Ml a l.woo.l Ato.. 0M«o«o. Illinois M WoMoIoh Ato., Sovo. IIIIotI» feries Bolnik is Ko smo ss pripeljali v Salom, smo ss uslavil pri llihovasvih, torej nisvs videli že 33 let. V stsrsm kraju smo bili sosedje, tukaj v Ameriki pa živimo kot sgubljsnei, dasi je od nas do Sa; lama samo 54 milj. Skozi ljubljeno Proeveto sem našla moje pri-atelje, ki živo v bližini. K temu jo pripomogla Francés Cvetan, aakar ji lepa hvala, Na pikniku smo se lušno imeli. Tam so pekli klobasice in toruzo, pa tudi drugega ni manjkalo. Piknikovali smo dojene ure zjutrsj. Pri Franku Korda-nu smo se podali k počitku ob dveh zjutraj. Dolgo nisem zaspala. V mislih sem imela naše prijatelje, ki smo tako razpršs-ai po Širni Ameriki. Želim se sati valit i vsem, s katerimi smo se sošli na pikniku. Ti so bili mr, in mrs. Omec, mr. in mrs. Der-mota, ki ao včasih živali na Sy-ganu, mrs. in mr. Mošina. Spoznali smo ss še z več drugimi, toda vseh imen se na spominjam. Drugi dan, v nedeljo, smo vstsli zgodaj. Tam so nekateri poboini in so Iii v cerkev. Mrs. Kordon nas jo peljala po mestu In ga nam raskazala. Tudi tam Imajo veliko dvorano, v kateri zborujejo njih društvs, toda Bio-venci, žal, nimajo svojega dru štvenega ali narodnega doma. Salem js lepo, malo mestece in se ml js zelo dopadlo. de enkrat najlepša hvala za postrežbo in prijaznost Mlhevčevim, Kords novim in Ocepkovim. Upam, da se bomo zopet videli v kratkem. Sedaj pa šs žalostno novico. Pri našem gospodinjskem klubu smo izgubila članico Mary To-mašič. V soboto, 16. avgusta, js Imela šs goatijo, menila god Ob U, zvečer je Še pekla "hambur-gerje" in delala sendviče, nič ttu-doga slu toé. V nedeljo smo izvedeli, da je sbolcls in umrls. Kar verjeti niemo mogli. Pokojno Mary bomo močno pogrešali. Zapustila ja" šsst nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši šele štiri Ista, in poleg njih žs-lujočsga moža Jakoba. Pokopa na js bila 20. avgusta cerkveno ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev, ki so ji v zadnji pozdrav poklonili veliko svežih cvetlic. Ona je bila prijateljica Paule Glogovšek, ki se Js tudi udeležila pogreba. - Pokojna Mary Tomsftič je apa dala k društvu 29 ABZ, h gospodinjskemu odseku društva 106 BN P J in gospodinjskemu klubu v Cliff Miril. Naše globoko sošalja družini Tomaži*! Aaaa Gorenc. 106. ^industriji zborovanj U ' ter tr-ajine, ki ' "i velike . ' '-«ko zva- '» poda-f>»rorali 1 '7jav o ■J.Nilih v dsšo J« -u^iuU pr®d-1 ■-me., , H is^. hll issstrs Mrs bi šls i bilo V Sa ihevc ih, ün ta na pik Tam asm ss spoznala z več to^l ProsvaSs, (ndi « «ttrto Anno Ooeriskv da katere me J* peljala ^■SMe je šs tja in Anns jn Mla ¥ pasialji. Amptk kot pravi Aiska, s» mu od slo, do Je psišls Odpirati Mi. Ko Ji -pooa, <šs smo trtiu i7 * markam je. ja takoj ^^Ibk smo hii« trga svidenja Anna j« odšla v Ameriko Ms 1966 m ss !)• od Rusko-ameriško sodelovanje in Glaska Na I večja poasel Amerike kapMsae ad Rustle l 1667 Ima obširna nsraavlla ravna begeetra Obljuba ameriške vlade, da bo povsem pomagala Sovjetski Zve zi v njeni borbi proti napadu nacistične 'Nrmčlje in njenih podrepnlkov. zopet prinaša v o *l»ri"dje Ala «k o največji leritorIJ Združenih držav Alaska M6.000 kvadratnih mil snega, ledu, gozdnatih dolin In bogatih rudnih skladov je nekdaj poaedovals Rtiaija. \M 1IM7 ao Združene driave po dr žavnem tajniku Williamu H Se-werdu kupile to ogromno ozem vlade sa 67 m» «sm Du si človek predstavlja obšlr-nost tega ozemlja, nuj le povemo, da je Alaska več kot Šestkrat bolj obsežnu od Jugoslavije. Občinstvo je teduj j«ko kritiziralo * Hfwardu, češ da je potrošil Javni denar za puhlo ledenico. Od tedaj pa je Alaska — samo glede zlata — proizvedla skoraj stokrat več kot je znašala izvirna kupnina. Njeno ribarntvo, rude in gozdovi še vsebujejo neizmerno narodno bogastvo, ki se ne da -Izračunati, i Valic bogatim zlatim rudnikom pa Je naseljevanje in obdelovanje Alaske napredovalo le a ko počasi. Dasi Je onih neko-Iko tisoč Rusov, ki so tam živeža časa nakupa, sdavnaj še Is-glnilo s svojimi potomci vred, I-ma ves teritorij danes Is 60,000 prebivalesv in vsčjo polovico teh tvorijo Indijanci in Rakitni. Najnovejšo kolonizacijo je vlada |Nwkuaila z naseljevanjem dola Dogate poljedelske semlje s A-merikanci, ki so bili v bedi radi nezaposlenosti, V zadnjih letih pa so merodaj-ni ljudje toliko v Združenih državah kolikor v Kunadi sahteva-I, da Je treba utrdiU Alasko v svrho obrambe. Zanimivo je spominjati ae, da je bila Itualja svo-ie čase tuko voljna odstopiti A-lusko ravno zato, ker Je smatra-a njeno obrambo za nemogočo. 4oderne iznajdbe pa so vse to spremenile. Pri mestih Unalaska, iodiak in Bitka je ameriška mornaricu žs na delu razširjunja zračnih, podmorniških in mornariških bur. in troši na tem deset-krut toliko kolikor je Suward jlačal zu Alasko. V zadnjem času je pretnja Japonske ln čim dalj večje sodelovanje med Združenimi državami, Angleško, Kanado in Sovjetsko Ruaijo še bolj posp« il" tuinošnje utijevanic. Največje pomanjkanje Alssk« je bilo v ()ogledu prometnih in prevoznih sredstev. Grudiija dobrih cest Je bila večkrat predlagana. Velikansko podjetje, o katerem se je večkmt govorilo, namreč gmdnja motorne ceste, ki bi spojila Alasko z Uuenos Alresoin z direktno progo od Pairbankna v Alaakl čez Kanado, Združene države, Mehiko, Centralno in Južno Ameriko, se u-tegne uresničiti v bližnji bodočnosti. Ta panameriška cesta bi bila 17,000 milj dolga in 11,000 milj te ceste je že v rabi. Podatki o rudarstvu za leto 1940 so nadaljnji dokaz o vrednosti tega redko naatljenega o-zemlja Nrle, da je bila produkcija zlata večja kot kdaj poprej, razun v prvih letih odkritja zlati, 'marveč so začeli izkopavati v večji meri tudi platino, kositer, anlimonlj, živo srebro, srebro In premog. Obrambni program Je »eveda pospešil eksploa-llranje teh potrebnih rudnin. Iz vojaikega stališč» le Alaska skrajni del |>ar!fičn* ubiamlie. To velja /lasti za dolgo vrsto Al-jutakih olok