58
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
KOPER V ČASU NAPOLEONA I805/6—i813)
GORAZD MARUŠIČ
Prelomnica v zgodovini Benetl< je bil 12. maj 1797,
ko je bila razglašena Demokratična republika Benet-
ke oziroma 16. maj 1797, ko je francoska vojska vko-
rakala v Benetke, s čimer je bilo konec 600-letne be-
neške oblasti v Istri. V prehodnem miru, podpisanem
v Leobnu 18. aprila 1797, je Avstrija prepustila Belgi-
jo in Milano Franciji, v zameno je dobila Dalmacijo,
Istro in Veneto (Benečijo). Prelomnica v zgodovini
Kopra pa je 5. junij 1797, ko so se uprli populani, ker
se je nobiliteta naslonila na habsburško monarhijo.
Vodja proavstrijske stranke je bil Agostino Carli-
Rubbi.' Avstrijski komandant cesarsko kraljevi gene-
ral Giovanni grof Klenau^ je s svojo vojsko 10. junija
1797 okupiral Koper. 17. oktobra 1797 je bila podpi-
sana mirovna pogodba v Campoformiju,' s katero je
bilo dokončno potrjeno, da Avstrija dobi Istro, Dal-
macijo in Veneto (Benečijo).
V začetku novembra 1805 je Angelo Calafati, te-
danji predsednik apelacijskega sodišča mesta Koper,
poslal koprsko delegacijo v naslednji sestavi: Nicolo
del Bello (nekdanji koprski sindik pod beneško obla-
stjo) in Benedetto Petronio v vojaški štab francoske-
ga generala Masséne s prošnjo, da naj francoska voj-
ska okupira Istro. Tako so Francozi zasedli Koper 21.
novembra 1805. Ob okupaciji je zahteval general
Masséna 60.000 fiorinov (goldinarjev) vojaške kon-
tribucije, vendar so Francozi dobili samo 20.000.^
Francoski okupacijski komandant Istre Solignac je
ustanovil začasno vlado 25. novembra 1805.^ Sestav-
ljali so jo: Angelo Calafati, Nicolo del Bello in štirje
predstavniki nobilitete (mestnega plemstva). V tem
času se avstrijska lokalna uprava ni spremenila, pobi-
rali so enake davke in ista policija je skrbela za red in
mir. 9. decembra 1805 je general Séras zamenjal gene-
rala Solignaca na čelu okupacijske vojske v Istri.
Ustanovil je novo začasno vlado Istre,^ ki jo je sestav-
ljalo šest svetnikov: grof Francesco Bocchina, Nicolo
del Bello, Nicolo Papadopoli, Antonio Lugnani, Bar-
toli Colombani in Stefano Colombani. Predsednik
vlade je postal Angelo Calafati. Proavstrijske uradni-
ke je zamenjal. Urejeval in reševal je spore med fran-
cosko vojsko in Koprčani. Proavstrijsko razpoloženi
prebivalci so razstrelili skladišče orožja. KradU so
hrano iz skladišč francoske vojske, ker je med ljudst-
vom razsajala lakota. Razširila se je epidemija kuge,'
ki so jo zanesli francoski vojaki. 26. decembra 1805 je
bila podpisana mirovna pogodba med Avstrijo in
Francijo, po kateri je slednja dobila nekdanjo bene-
ško Istro, Benetke in Dalmacijo (4. člen mirovne po-
godbe).' S to pogodbo je bilo v Istri konec francoske
okupacije in je območje Istre prešlo pod suverenost
Francije.
11. januarja 1806 je Calafati istrskemu ljudstvu v
svojem prvem razglasu sporočil, da je bil v Bratislavi
sklenjen mir med Avstrijo in Francijo in da bo Istra
priključena italijanskemu kraljestvu.^ Proavstrijska
stranka je širila propagando, da bo Istra priključena
Trstu ali Kranjski, toda 1. februarja je bil izdan od-
lok, ki je potrdil priključitev Istre k Italijanskemu
kraljestvu.^" Cesar Napoleon je januarja 1806 imeno-
val svojega posinovljenca Eugena Beauharnaisa za
podkralja Italijanskega kraljestva in za komandanta
vojske na nekdanjem ozemlju Beneške republike. Po
ukazu zgoraj imenovanega Eugena Beauharnaisa je
bil v Kopru, glavnem mestu Istre, 7. februarja 1806
ustanovljen Magistrat." Magistrat je bila nekakšna
istrska vlada, ki jo je sestavljalo 6 članov. Predsednik
Magistrata je bil spet odvetnik Angelo Calafati, nje-
gov tajnik pa odvetnik Benini Giovanni Vicenzo. Fi-
nančni intedant je bil Venier Silvestrini Maria, upra-
vitelj rudnikov in gozdov Bartoletti Zulatti, inšpektor
dela, voda, mostov in cest inženir Benedetto Petro-
nio, poHcijski komisar pa Angelo Venier. V sklopu
Magistrata je bila ustanovljena tudi tiskarna, katere
direktor je bil Avstrijec Weiss.Njena naloga je bila
širjenje idej francoske oblasti, kar je uresničevala s
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
59
tiskanjem odlokov, razglasov, pesnitev, posvečenih
Napoleonu, Calafatiju..., napotkov za delo Magi-
strata, itd. Magistrat je izdal potni list,^^ nekakšen
osebni dokument, ki ga je moral imeti vsak občan za-
radi kontrole in varnosti prebivalstva.
Sodstvo je bila samostojna institucija, ki je bila ne-
odvisna od Magistrata. V okviru sodstva sta delovali
kriminalno in apelacijsko sodišče. Ti dve sodišči sta
bili ostanek beneške oziroma avstrijske uprave. Kri-
minalno sodišče je bilo prvostopenjsko. Pritožbe nad
razsodbami kriminalnega sodišča je obravnavalo ape-
lacijsko sodišče (druge stopnje). Predsednik krimi-
nalnega sodišča je bil Francesco Venier, notar pa Gio-
vanni Cantucci. Predsednik apelacijske sodišča je bil
Nicolo Baseggio, njegov tajnik pa Baseggio Grazia-
dio.^* Stara beneška zakonodaja se ni smela uporab-
ljati, ker so bili sedaj nobili in populani enakopravni.
V tem prehodnem obdobju so upoštevali avstrijsko
zakonodajno pravo. Apelacijsko sodišče tretje stopn-
je je bilo v Milanu.^' To je bilo najvišje italijansko
sodišče, preko katerega je bila Istra že povezana z ita-
lijanskim sodstvom kot osma provinca. Istra je bila
torej preko sodnega aparata že dejansko povezana z
italijanskim kraljestvom, preko upravnega samo na-
videzno, kajti imela je svojo samostojno upravo. Ma-
gistrat.
Po ukazu cesarja Napoleona z dne 30. marca 1806
se je 1. maja 1806 Istra uradno priključila Italijanske-
mu kraljestvu, Eugene Beauharnais, podkralj Itali-
janskega kraljestva, je 9. aprila 1806 izdal odlok, kije
v nekdanjo Beneško republiko vpeljal ustavne zaione
kraljevine Italije, ustavo iz Lyona, Code Napoleon,
konkordat s papežem Pijem VI., organizacijo cerkve-
ne administracije, denarno reformo, itd.^^ Kraljestvu
Italije je vladal kot kralj Napoleon, cesar Francozov.
Okronan je bil 25. maja 1805 v Milanu z langobard-
sko kraljevsko krono. Njegov namestnik je bil pod-
kralj Eugene Beauharnais. Oblast so še sestavljali
konzulta, ministri in zakonodajni zbor. Vendar pa je
kralj Napoleon zakonodajnemu zboru odvzel oblast s
prepovedjo zasedanja (odredba 27. junija 1805).
V Koper je Code Napoleon prinesel naslednje no-
vosti: civilno poroko, ki se je sklenila pred županom,
zakonski par pa se je moral najprej obvezno civilno
poročiti in nato šele, če je želel, tudi cerkveno; matič-
no knjigo, ki jo je vodil župan in vanjo zapisoval
rojstva otrok, poroke in smrti; odredbo, da se mora
posest ob dedovanju razdeliti med vse dediče v ena-
kem deležu in ne, da vse pripade prvorojencu, kot je
bilo pod beneško republiko.
22. maja 1805 je kralj Italijanskega kraljestva. Na-
poleon, podpisal s papežem Pijem VII. konkordat,
po katerem je sprejel katolicizem za državno vero. Po
tem konkordatu je Napoleon dobil pravico imenovati
škofe na območju svojega kraljestva. V Istri so bile
ukinjene škofije v Pulju, Novigradu in Poreču. Tako
je ostala samo škofija v Kopru na čelu s škofom Boni-
facijem da Ponte.8. junija 1805 je kralj Italije Na-
poleon izdal kraljevski dekret, s katerim so bih uki-
njeni nekateri samostani v Kopru: dominikanski.
konventualski, sv. Klare, avguštinski in glagoljaški.^'
V okviru finančne uprave Italijanskega kraljestva
oziroma Istre so bili vpeljani novi davki: tako je bil
na primer vpeljan osebni davek, ki so ga plačevali vsi
državljani od petnajstega do šestdesetega leta staro-
sti. Vpeljani so bih še davki na potrošniško blago, kot
so vino, sol, tobak. Davek na tobak je na primer zna-
šal četrtino prodajne cene. V Italijanskem kraljestvu
je bil vpeljan zemljiški davek, ki za Istro ni veljal za-
radi njene revščine.Največja novost so bili koleki.
Koleki so bili uradno potrdilo administracije o plačilu
denarne pristojbine. Potrebni so bili za menice, razna
trgovska potrdila, uradne dokumente, časopise, pa-
pir in igralne karte.^"
15. aprila 1806 je podkralj izdal odlok o delovanju
sodišč, osebni svobodi, davkih in podelitvi kraljev-
skih regalov.2i Pravica do opravljanja odvetniške
službe se je morala podrediti splošnim zakonom kra-
ljestva. Fevdalna posestva so ostala v rokah lastni-
kov, ki so morali po novem odloku državi plačevati
davke. Ostala je tudi fevdalna vezanost kmetov, ki so
morali še vedno plačevati dajatve fevdalcem in, po
novem, tudi davek državi. Napoleon je dal Istro kot
kraljevski regaP^ svojemu maršalu Jean-Baptistu
Bessieresu. Dobil je naslov vojvoda Istre in s tem tudi
pravico do ene petnajstine celotnega deželnega do-
hodka, kar je znašalo 100.000 frankov.
29. aprila 1806^' je Napoleon v Parizu izdal zakon
o novi teritorialni razdelitvi in upravi Italijanskega
kraljestva. Namesto provinc so bih uvedeni depart-
maji, ki jih je bilo 22. Vodja departmaja se je imeno-
val prefekt. Imel je vso oblast v svojem območju, bil
je tako imenovani mali Napoleon. Prefekte je imeno-
val Napoleon sam, in sicer za obdobje 10 let. Prefekt
je izdajal odredbe in odloke za svoje območje. Uskla-
jeval je politične in ekonomske reforme s takratnim
družbenim stanjem svojega območja. 1. maja 1806 je
bila v Kopru slovesna proslava priključitve Istre k Ita-
lijanskemu kraljestvu. Proslava se je pričela z izstre-
litvijo topovske salve ob jutranjem svitu ter se nada-
ljevala v katedrali s petjem »Te Deum«. Od tam so se
predstavniki nove oblasti napotili v državne urade,
kjer so podpisali zaprisego o zvestobi Italijanskemu
kraljestvu. Calafati je imel govor, v katerem je pou-
daril, kako so Istrani srečni, da so del Italije in da je
Italija njihova prava domovina. Zvečer so bile ulice
razsvetljene. Plesali so, pili in jedli. Bila je prava
»istrska fešta«. Polnočne salve artilerije so potrdile,
da je bila združitev uspešna.^"
Napoleon je hotel vedeti, kakšno je družbeno-po-
litično in ekonomsko stanje v Istri. Za to nalogo je
določil državnega svetnika Italijanskega kraljestva
Bargnanija. V Koper je prišel julija 1806. Istrsko
ljudstvo je bilo nezadovoljno s Calafatijem — »Ro-
bespierrom iz Kopra« .^^ Bargnani je pohvaUl prefek-
ta Calafatija v svojem poročilu 17. oktobra 1806 itali-
janskemu podkralju Beauharnaisu.^^
Sprememba administrativne uprave Istre^' je bila
izvedena spomladi leta 1807. Departma Istra je bil
razdeljen na dva distrikta: na Koper, ki je imel 60.641
60
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
prebivalcev, in Rovinj z 28.615 prebivalci. Distrikt
Koper je bil razdeljen na štiri kantone: Koper, Piran,
Buzet in Poreč. Distrikt Rovinj pa na tri kantone:
Rovinj, Vodnjan in Labin. Ti kantoni so bili nadalje
razdeljeni na 22 občin. Spremenjena je bila tudi sod-
na uprava.^* Ostalo je samo apelacijsko sodišče, ki se
je preimenovalo v »Corte di Giustizia civile e crimina-
le». To je bilo najvišje sodišče v departmaju. Pred-
sednik tega sodišča je bil Nicolo Baseggio, generalni
prokurator pa Francesco Venier. Po poklicu sta bila
odvetnika. Nižja sodišča so bila v glavnih mestih kan-
tonov. Imenovala so se mirovna sodišča. Na čelu mi-
rovnih sodišč je bil mirovni sodnik, ki je reševal vsak-
danje probleme kot na primer medsebojne spore in
prepire glede plačevanja davkov, itd. V koprskem
kantonu je bil mirovni sodnik Alessandro Gavardo.^^
V Kopru je bilo še dodatno ustanovljeno trgovsko so-
dišče. Posledica kontinentalne blokade proti Veliki
Britaniji v tem obdobju je bilo tihotapljenje angleške-
ga blaga, ki je potekalo tudi preko koprskega prista-
nišča. Trgovsko sodišče je razsojalo o zaplembi bri-
tanskih ladij, obsodbah koprskih trgovcev zaradi ti-
hotapljenja in o požigu angleškega blaga. Občina Ko-
per je imela svojega župana, ki je bil plemiškega pore-
kla: grof Giovanni Totto in občinski svet. Imenovan-
je župana je bilo poverjeno italijanskemu podkralju.
Koper je imel še distriktni svet, svet prefekture in de-
partmajski svet. Departmajski svet je bil ustanovljen
s podkraljevim odlokom 22. decembra 1807." Se-
stavljen je bil iz tridesetih članov, ki jih je imenovala
italijanska vlada po Calafatijevem predlogu, ki je bil
predsednik sveta. Podpredsednik je bil Giannandrea
dalla Zonca^^ Najpomembnejši člani istrskega de-
partmajskega sveta so bili: Carli Rubbi, pisatelj, ple-
mič Besenghi, Constantini, zdravnik, Franceschi in
Polesini, zgodovinarja, Bembo, plemič, Vergottini,
pravnik, in Battiala, pravnik.6. marca 1808 je Ca-
lafati prvič slovesno odprl departmajski svet z govo-
rom proti nekdanji beneški oblasti in poudaril, da je
vsa ta stoletja izkoriščala in ropala Istro, ki je tako
postala osiromašena, ter nadaljeval, da je Istra boga-
ta dežela z milo klimo, zdravim zrakom, dobrim sad-
jem, gozdovi, bogatimi rudniki, možnostmi ribolova
in pridobivanja soli ter čudovitimi pristanišči.^'
12. decembra 1806 je prišla v veljavo celinska zapo-
ra v Italijanskem kraljestvu in s tem tudi v Istri, kjer
je povzročila gospodarsko krizo. Celinska zapora je
pomenila, da je vsaka trgovina z britanskim blagom
prepovedana. To blago so zaplenjevali. Toda tudi
Britanci so z odredbo 7. januarja 1807 uvedli zaporo
francoskih luk za nevtralne ladje, ki se v primeru neu-
poštevanja odredbe zaplenijo. Britanske in ruske lad-
je so napadale italijanske in francoske ladje na Jadra-
nu in s tem preprečevale pomorsko in trgovsko zvezo
z Istro. Tako je ostala samo slaba cestna povezava
preko avstrijskega ozemlja »Tržaške province«. To je
bilo urejeno s sporazumom, ki ga je podpisal franco-
ski ambasador, general Andréossy z avstrijsko vlado
na Dunaju, aprila 1806." Tudi znotraj Istre je bila
cestna povezava zelo slaba, kajti v času Beneške repu-
blike je bila razvita predvsem priobalna plovba za po-
vezavo med istrskimi mesti.
7. julija 1807 je bil podpisan mirovni sporazum
med francoskim cesarjem Napoleonom in ruskim car-
jem Aleksandrom. To je sprožilo v Kopru »vzklik mi-
ru«! Na čast tega miru je Petronio napisal odo, kjer
je Napoleon edina osebnost, zaslužna za ta mir.
LA PACE
GENIO DI PACE sulle bianche piume
Piega il volo a Tilsit e la discende,
E scintillante di celeste lume
Pace, gridando, ambe le palme stende.
Oda Angelu Calafatiju (Pokrajinski arhiv Koper)
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
61
Delte vittorie il sanguinoso Nume
Che fido accampa sotto franche tende.
All'atto, al grido, fuor di suo costume,
L'ire raffrena e il ferro ost il sospende.
Il GENIO intanto di palladia fronda
Al GRANDE, AL PRIMO ornar tenta la chioma.
Ma il vieta il folto allór che la circonda.
L'EROE, raccolto in suo pensier profondo.
Commosso ai danni di tan t'oste doma,
Sorride al GENIO e dona PACE al mondo.^^
Na območju Istre je v tem času delovala tudi pro-
stozidarska loža.'^ To ložo je ustanovil francoski pol-
kovnik Gillet maja 1806. V začetku je pripadala fran-
coskemu prostozidarstvu — Velikemu Orientu iz Pa-
riza. Ko je bila Istra priključena Italijanskemu kralje-
stvu, se je preimenovala v »Grande Oriente d'Ita-
lia«, njen znak je bil »dell'Ulivo del Levante«. Cen-
ter te lože je bil v Milanu. Pripadala je škotskemu re-
du, njen zaščitnik je bil sv. Jožef iz Škotske. Prvi vse-
mogočni predstojnik je bil inženir Benedetto Petro-
nio. Člani lože so bili predvsem vladni uslužbenci,
trgovci, inženirji, zdravniki in tržaški Zidje.^^
Dve tretjini istrskega prebivalstva sta bili proav-
strijsko usmerjeni. To je bil najnižji sloj prebivalstva:
kmetje, ki so bili predvsem slovenske in hrvatske na-
rodnosti, in najvišji sloj, koprska aristokracija in
plemstvo, kot na primer: Grisoni, Borisi, Fini, Brutti,
Totto, Tacco, Verzi, Gravisi, De Belli, De Manzini,
Lugnani, Combi in Vittori.^^ Zbirah so se v kultur-
nem društvu, ki ga je vodil Agostino Carh-Rubbi.
Očitali so francoski vladi, da jih je privedla v revščino
z visokimi davki na imetje in proizvodnjo. Bili so na-
sprotniki vojaške konskripcije, ker jim je pobrala
najboljše roke za delo na poljih. Francoski vladi so
tudi očitali, da ni mogoče več pluti in trgovati med
obalnimi istrskimi mesti, da jim nihče ne pomaga ob
raznih naravnih nesrečah, kot sta suša in toča, tako
kot v časih Beneške republike in Avstrije, ko so jim
dajali pomoč v hrani in denarju. Antonio Carpaccio
iz rodbine nekdanjega slavnega beneškega slikarja
Vittorja Carpacela (1465—1526), je bil ognjevit pri-
vrženec Avstrije. Dejal je svojemu Kopru »prekleta
domovina« zaradi privrženosti mesta francoskim ide-
jam. Napisal je sonet »'AH' Italia nel' anno 1806«
v katerem izraža sovraštvo do Italije, ker se je proda-
ja Napoleonu, tiranu, okupatorju naših dežel.^^ Z
Napoleonovim odlokom 31. maja 1806 je bil usta-
novljen kraljevski istrski bataljon.*" Glavni organiza-
tor je bil prefekt Calafati. V vseh večjih krajih je bil
organiziran nabor. V poštev so prišli moški med 18.
in 30. letom starosti. Služenje vojaškega roka je traja-
lo 5 let v miru in ves čas trajanja vojne.
Bil je sestavljen iz orožnikov, lovcev in konjenice,
vsega skupaj 660 vojakov. Glavni štab je bil v Pore-
ču. Junija 1807 je bila ustanovljena istrska Nacional-
na straža (garda).*^ Ta je morala ščititi prebivalstvo
pred kriminalom, tihotapstvom in vohunjenjem, šči-_
titi obalo pred tujimi napadalci. Zelo razširjeno je bi-
lo tihotapljenje angleškega kolonialnega blaga, ki je
bilo zelo cenjeno in ga je bilo moč najti v vsaki boga-
tejši hiši. Tržaški policijski komisar Sardegna je imel
v Istri tri vohune: zdravnika Giacoma Muzzia, meni-
ha Gabriellia in Serafina Cacicha Miasucha, kapelni-
ka v istrskem bataljonu. Tako je bila avstrijska oblast
na Dunaju obveščena o vseh dogajanjih v Istri.*^
Koper je kot glavno mesto departmaja štel 4779
prebivalcev.*3 V mestu je bila večina italijanskega
prebivalstva, ki je imelo vso oblast, okoUške vasi pa
so bile slovenske. Občan Kopra je lahko postal vsak-
do, ki je živel v mestu najmanj eno leto. Vse ob-
čine v Italijanskem kraljestvu so imele enake davke,
pravice in dolžnosti. Statut občine Koper je bil ena-
kovreden statutom ostalih občin Italijanskega kralje-
stva. To je bilo obdobje prvega romantičnega prebu-
jenja italijanskega prebivalstva, ki se je začelo zave-
dati svoje nacionalne pripadnosti in je bilo zato nav-
dušeno nad priključitvijo k Italijanskemu kraljestvu.
Navdušeno je bilo tudi nad cesarjem Napoleonom,
osvajalcem in prinašalcem novih idej. Največ privr-
žencev novih idej je bilo iz srednjega sloja. To so bili
odvetniki, zdravniki in posamezniki iz vrst nobilitete
— »beneški demokrati in komunarji« Bili so intelek-
tualno razgledani in sposobni in zato tudi na visokih
službenih mestih. Prvi med njimi je bil istrski prefekt
Angelo Calafati (1765—1822). Rodil se je na Hvaru
12. aprila 1765 v stari beneški družini. Oče Antonio je
bil odvetnik in temu poklicu seje posvetil tudi sin An-
gelo. Končal je študij prava na univerzi v Padovi. V
času Beneške republike je služboval na Hvaru in Be-
netkah. Leta 1798 se je preselil v avstrijski Koper,
kjer je bil župan, odvetnik in predsednik apelacijske-
ga sodišča. V istem letu se je 21. junija poročil z Ma-
riano, hčerko koprskega zdravnika Urbania Leona iz
družine Cadamura in tako postal član te ugledne
družine.** Grof Giovanni Totto (1762—1830) je bil
član koprske nobilitete v času Beneške republike, in-
dustriale s kožami, avstrijski uslužbenec, koprski
župan v času italijanskega kraljestva. Ilirskih provinc
in avstrijske restavracije.*^ Inženir Benedetto Petro-
nio je bil v času Avstrije (1797—1805) upravitelj fon-
tikov in mhnov na reki Rižani.*^ Bil je inženir oziro-
ma inšpektor dela, voda, mostov in cest v Magistratu.
Postal je idejni vodja prostozidarske lože ter pesnik
propagandist.
Za izkorenitev nepismenosti v Istri so Francozi
vpeljali šole. Osnovne šole so bile v glavnem italijan-
ske, toda v bližnjih vaseh so zagotovo uporabljali slo-
venščino, ker je bila večina prebivalstva slovensko.
Osnovne šole so bile v načelu obvezne za vse plasti
prebivalstva. Obstajale so tudi pokUcne šole kot na
primer za kirurgijo, babištvo in lekarništvo. Novem-
bra 1807 je bil ustanovljen licej v Kopru.*' V poklic-
nih šolah in liceju so kot učni jezik uporabljali itali-
janščino in francoščino.
V začetku so bili privrženci Francozov tudi trgovci
in obrtniki, toda zaradi celinske zapore se je njihovo
število zmanjšalo. Med njimi sta bila najbolj znana
62
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
trgovca Cadamura Morgante in Pietro Pavento. Veči-
na prebivalcev v Kopru in okolici se je ukvarjala s
kmetijstvom, okoli 85%, administracije je bilo okoli
10Vo, trgovcev, pomorcev, obrtnikov in drugih
pa 5%.
Kmetijstvo je zadovoljevalo predvsem lastne potre-
be, kajti razmere niso omogočale trgovanja. Glavna
pridelka sta bila vino in olivno olje. V začetku so vino
še izvažali, toda Calafati je na vino uvedel 100% da-
vek, tako da je še ta trgovina zamrla. V okolici mesta
so bili veliki vrtovi, v katerih so pridelovali zelenjavo
in sadje. Zaradi pomanjkanja žita je v letih 1805/6
razsajala velika lakota. V časih Beneške repubhke in
Avstrije so morali žito uvažati, kajti lastna letna
proizvodnja je zadovoljila komaj polovico potreb.
Francoska oblast pa je začela uvajati novo poljedel-
sko kulturo — krompir in tako potešila lakoto istr-
skih ljudi. Koprski aristokrati so imeU večino zemlje v
okolici mesta, ki so jo dajali v najem revnejšim prebi-
valcem — kolonom. Le-ti so morali oddati 1/4 svoje-
ga pridelka oziroma ustrezno denarno protivrednost.
Nekatere aristokratske družine so imele svoja fevdal-
na posestva na istrskem podeželju. V Istri je bilo 11
fevdalnih posestev. Edina koprska aristokratska dru-
žina, ki je imela fevdalno posest, je bila družina Gra-
visi, ki je imela Pietrapeloso** blizu Buzeta in Bar-
bano."'
Razvila se je buržoazija administracija, in sicer v
državni upravi, v gospodarstvu, itd. Delo administra-
cije so določala natančna navodila,^" ki so obsegale
prav vse: od dela praktikanta pa do samega prefekta
ter tudi poslovanje prefekture s prebivalci. Za to pos-
lovanje so bili predpisani enotni obrazci za celotno
Italijansko kraljestvo. Ustanovljena je bila registra-
turna služba, ki je skrbela za registracijo vseh teh do-
kumentov. Vse so vlagali v arhiv, kjer je bilo gradivo
urejeno po posameznih področjih. Arhiv je bil vsem
na razpolago in če je kdo potreboval kakšen doku-
ment, je lahko dobil kopijo. Administrativne službe
je plačevalo finančno ministrstvo Italijanskega kra-
ljestva. Gospodarstvo je bilo v Istri slabo razvito. V
času Beneške republike sta bili glavni gospodarski pa-
nogi v Kopru trgovina in pomorstvo, v okviru itali-
janskega kraljestva pa sta nazadovala zaradi celinske
zapore.
Obrtništvo je bilo slabo razvito in je zadovoljevalo
samo lokalne potrebe. Italijanskemu kraljestvu je pri-
manjkovalo soli, zato so v Istri povečali njeno proiz-
vodnjo, kar je uspelo z novo organizacijo. Ustanovili
so deputacijo, to je bila uprava koprskih solin, ki so
jo sestavljali potestat, dva svetnika (savio) in 8 pred-
stavnikov od tridesetih največjih lastnikov solin. Ta-
ko se je proizvodnja soli povečala in je bila večja kot
v avstrijskem obdobju (1797—1805). V Kopru je bilo
veUko skladišče tobaka, ki je prihajal iz turške Make-
donije in Albanije. V tistem času so poznali mnogo
vrst in mešanic tobaka: Albania Gialla, Padovan So-
praffin, S. Giustina, Monttagna Rappato, Presbur-
go, Granetta, Tre Re, Tacchia in Foglia Seghedin. V
sklopu tega skladišča je bila tudi prodajalna. Davek
na ceno tobaka je bil 25%, tako da je bil tobak do-
stopen vsakemu državljanu. Prodajali so ga v velikih
količinah. Sol in tobak sta bila monopola Italijanske-
ga kraljestva.
Avstrijci so razglašali v svet, da v Istri razsaja lako-
ta, da so ljudje postali revni zaradi zastoja trgovine in
pomorstva. Zato so s kraljevskim odlokom 21. sep-
tembra in 21. decembra 1807 ustanovih »Družbo za
miloščine« (Le Congregazioni di Carita), ki je delova-
la po navodilih italijanskega notranjega ministra. V
Istri je obstajalo 12 takih ustanov za miloščine: v Ko-
pru, Miljah, Piranu, Umagu, Poreču, Motovunu,
Grožnjanu, Bujah, Buzetu, Rovinju, Pulju in Labi-
nu. Prefekt Calafati je bil predsednik te družbe, člani
koprske družbe pa so bili prefekt Calafati, škof Boni-
fazio da Ponte, župan Totto in gospodje Manzoni,
Andrea Tagliaferro, Bonomo Bratti, Pietro in Anto-
nio Scher. Ustanovljene so bile tudi ubožnice —
Ospitali, kjer so slasboumni, starci in pohabljeni lah-
ko prespali in dobili hrano. Potepuhe so pošiljah na
prisilno delo. V Istri so bile štiri take ustanove za pri-
silno delo.^^
V času Calafatijevega vladanja je mesto spremenilo
svojo podobo. Porušili so obzidje in okoli mesta
zgradili cesto. Na Belvederu'' so nasadili drevesa.
Obnovili so vojaško trdnjavo Musella, ki je služila
obrambi mesta. Prebivalci so bili najbolj hvaležni Ca-
lafatiju, da je mesto oskrbel z vodo. V čast so mu na-
pisali posvetilo na vodnjak: »Angelo Calafati/C.
Istriae, praefecto qui singulare Ductus benevolentia
erga hoc. oppidum aquis identidem et salubribus
semper destitutum. Hunc, fontem, suasit, consiUa,
opibusque emnibus, perficiendea curavit, sindicuss
ative Populus in G.A.T.P.R./A MDCCCIX FE-
BRUAR.^' Začeli so izsuševati tudi koprsko močvir-
je, ki je bilo leglo malarije. Za to delo je dobil Calafa-
ti 100.000 beneških lir od vlade Italijanskega kralje-
stva."
21. septembra 1808 je izdal Napoleon v okviru Itali-
janskega kraljestva Sedmi statut, ki je določeval nove
plemiške naslove: princ, vojvoda, grof, baron in vi-
tez, ki so bili dedni. Dobivali so jih vsi zaslužni člani
uprave. Stari plemiški naslovi se niso več upoštevali.
V lokalni upravi so dobili novi plemiški naslov »ba-
ron« predstavniki departmajskih svetov, člani višjih
sodišč, škofi in župani. Za uspešno vodenje Istrskega
departmaja je Napoleon 8. oktobra 1809 imenoval
prefekta Calafatija za barona Italijanskega kraljest-
va. Njegova letna renta je znašala 15.000 lir.''
Obdobje od 10. aprila do 12. julija 1809, ko je bilo
podpisano premirje v Znojmu med Avstrijo in Fran-
cijo, oziroma obdobje do mirovne pogodbe 14. okto-
bra 1809 v Schönbrunu na Dunaju je čas V. koalicij-
ske vojne proti Franciji. V tem času je Avstrija zased-
la Istro. Okupacija je trajala od 13. aprila do 23. ma-
ja 1809 in v tem času so Avstrijci prefekta Calafatija
poslali v internacijo v mesto Komorn na Ogrsko.'*
Avstrijci so najprej ustanovili Civilni komisariat, ki
ga je vodil baron Giovanni Floriano de Longo Lie-
benstein, obenem pa je avstrijska vlada takoj poslala
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
63
v Koper tudi svojega zastopnika grofa Alessandra
Németha kot vršilca dolžnosti cesarsko-kraljevske in-
tendance Istre.'' S petimi odloki je ukinil francosko
upravo, davke in celinsko zaporo. Vendar je franco-
ska vojska na čelu z generalom baronom Schiltom
okupirala Trst in 23. maja 1809 je zavzela tudi Koper.
Calafati se je vrnil z Ogrskega in občina Koper mu je
posvetila alegoričen sonet. Prvi verz soneta izraža ka-
otično stanje Kopra v času avstrijske okupacije, ostali
verzi pa izražajo Calafatijevo sposobnost vodstva in
priljubljenost med ljudstvom.'' Prefekt Calafati je
takoj izdal odlok, s katerim je ukinil avstrijski okupa-
cijski sistem. S tem aktom je ponovno stopila v velja-
vo prejšnja italijanska uprava in oblast."
V ustanovitvenem dekretu Ilirskih provinc, ki je bil
podpisan 14. oktobra 1809 v Schönbrunu na Dunaju,
ni bilo omenjeno ime Istre. Zato so Istrani sodili, da
so še vedno del Italijanskega kraljestva. Toda Trst je
bil v ustanovitvenem dekretu omenjen. Italijanskemu
kraljestvu ga niso priključili zaradi gospodarskih
vzrokov, zaradi konkurence beneškemu pristanišču,
ki je bilo glavno italijansko pristanišče. Napoleon se
je zavedal problematike državnih mej iz časa, ko je
bila Istra del Italijanskega kraljestva. Trst pa avstrij-
ski, kar je povzročilo probleme v istrskem gospo-
darstvu. Tako je maršal Marmont'° januarja 1810
obvestil prefekta, da je po dekretu, ki ga je izdal Na-
poleon 25. decembra 1809*^ tudi departma Istra
priključen k Ilirskih provincam. Calafatiju in proita-
lijanski buržoaziji to ni ustrezalo, ker je italijanska
skupnost postala manjšina v okviru Ilirskih provinc.
Calafati se je pritožil v Milanu, italijanskemu pod-
kralju Eugenu, ta pa je posredoval pri Napoleonu,
vendar zaman. Napoleon je odgovoril, da je Istro
priključil Ilirskim provincam zaradi gospodarskih in
vojaških razlogov. 6. januarja 1810 je umrl koprski
škof Bonifazio da Ponte in po njegovi smrti je Napo-
leon ukinil koprsko škofijo, ki se je združila s tržaško
škofijo, kajti po Napoleonovem ukazu je vsaka pro-
vinca imela le eno škofijo.'^ Calafati je opravljal
funkcijo intendanda Istre v Kopru. To je bilo obdob-
je dvovladja: uprava je bila še iz Italijanskega kralje-
stva, oblast v Ilirskih provincah s središčem v Trstu
pa nova. Italijanska Istra s središčem v Kopru je bila
priključena Ilirskim provincam z Marmontovim od-
lokom 7. septembra 1810, ki je stopil v veljavo 1. ok-
tobra 1810. S tem odlokom je bila ukinjena prefektu-
ra Istra, finančna intendanca in podprefektura v Ro-
vinju.'' 19. januarja 1810 je Napoleon izdal odlok,
po katerem so istrske soline in gozdovi pripadali Itali-
janskemu kraljestvu.^" Ta korak je bil napravljen s
posredovanjem podkralja Eugena Beauhamaisa zara-
di pritožbe Benetk o pomanjkanju surovinske baze.
Maja 1810 je istrska delegacija odpotovala v Pariz.
Sestavljali so jo prefekt Calafati z ženo Mariano in
hčerko Ano z zaročencem Bartolomeom Cadamuro
— Morgantejem in dva francoska vodiča Antoine in
Francois. Od Kopra do Pariza so se vozili s kočijo. V
Pariz so prispeli 14. junija 1810. 25. julija 1810 je av-
strijski ambasador priredil ples v čast cerkvene poro-
ke Napoleona z Marijo Luizo (11.3. 1810). Na plesu
je izbruhnil požar, v katerem je bil Calafati hudo ra-
njen, žena in hči pa sta umrli." Istrska delegacija je
prišla na sprejem k cesarju Napoleonu z vprašanjem.
Portret odvetnika Angela Calafatija,
Archeografo Triestino vol. XVIII,
XIX Trieste 1952/53
64
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
zakaj Istra ne more biti več del Italijanskega kraljest-
va, vendar ni dosegla nobene spremembe.^^
30. junija 1811 je generalni guverner Ilirskih pro-
vinc Bertrand izdal ukaz, da so ukinjene vse stare in-
tendance, tudi tista v Kopru, ki je bila podrejena di-
rektno svoji provincialni intendanci v Trstu. 18. sep-
tembra 1811^' se je z Napoleonovim dekretom odcepil
od Hrvaške Kanton Pazin in se priključil Istri. Ta prik-
ljučitev je bila posledica Bertrandove študije o boljši
cestni povezavi z Istro. Napoleon je razmišljal o zau-
stavitvi italijanskega nacionalizma v Istri, zato je do-
volil priključitev Pazinske grofije. Tako je bila celot-
na Istra združena pod isto upravo: nekdanja beneška
Istra, avstrijski Trst in Pazinska grofija. Istrska pro-
vinca (intendanca) je bila upravno razdeljena na štiri
distrikte: Koper, Gorica, Rovinj in Trst.** Koprski
distrikt je upravljal subdelegat odvetnik Giacomo Be-
nini.*' Na to mesto ga je imenoval cesar Napoleon.
Podrejen je bil ukazom istrskega intendanta Amani-
ta. Njegova naloga je bila nadzorovanje nižjih obla-
sti: župana Tottoja in občinskega sveta ter obvešča-
nje ArnauUa o vseh dogajanjih v distriktu. Distrikt
Koper je bil razdeljen na tri kantone: Koper, Piran in
Buzet, to so bili sodni okraji. Vsak kanton je imel
svojega mirovnega sodnika z dvema suplencama in
pisarja. Mirovni sodnik je razsojal o manjšem, vsak-
danjem kriminalu. V Kopru je bil za mirovnega sod-
nika postavljen odvetnik Gavardo.'" Vso to admini-
stracijo je imenoval generalni guverner na predlog ge-
neralnega komisarja pravosodja. Največje sodne pro-
bleme so imeli z izterjatvijo davkov. Koprski distrikt
se je upravno deUl na naslednje občine:'^ Koper, Izo-
lo, Milje, Novigrad, Piran, Buje, Grožnjan, Umag,
Buzet, Draguč in Oprtalj. Upravo koprske občine so
sestavljali župan in občinski svet, ki je bil imenovan
2. januarja 1812 v sestavi: Totto (župan). Pavento
Pietro (tajnik), de Theiysl Niccolo, del Tacco An-
drea, Brutti Barnabo, Grisoni Francesco, de Rin Bor-
tolo, Eladin Bortolo, Girolamo Gravisi, del Tacco
Marco Antonio, Pegan Steffano, Gallo Francesco,
Vittori Pietro, Gravisi Elio, Garzolini Francesco,
Bernardelli Pietro in Almerigatto Giacomo.'^ 2/3 čla-
nov občinskega sveta je izhajalo iz benečanske nobili-
tete, ostaU pa so bih odvetniki. Te uradnike je imeno-
val generalni guverner Bertrand na predlog generalne-
ga intendanta Chabrola. Župan je imel v občini izvr-
šilno oblast, občinski svet pa je bil posvetovalni organ
z naslednjimi nalogami: posvetovanje o občinskem
proračunu, ki ga je predložil župan, defenitivno potr-
dil pa subdelegat; urejanje gozdnih in pašnih pravic;
urejanje razdelitve del za vzdrževanje in popravljanje
posestev, ki so bila dana v najem prebivalcem za do-
ločeno obdobje; izražanje mnenj o posebnih in lokal-
nih potrebah občine, o najemanju posojil in o občin-
skih dokladah.
Koper je v času Ilirskih provinc izgubil vlogo poli-
tičnega, gospodarskega in kulturnega središča Istre.
Število prebivalcev je upadlo pod 4000. Med drugim
se je spremenila struktura prebivalstva. Z ukinitvijo
prefekture, finančne intendance, departmajskega in
distriktnega sveta ter trgovskega in apelacijskega so-
dišča se je zmanjšalo tudi število administracije. Veči-
na koprskega prebivalstva se je izsehla na istrsko po-
deželje, kajti tam so bih pogoji preživljanja lažji.
Vzrok temu je bila kontinentalna blokada, s katero se
je drastično zmanjšalo pomorstvo in trgovina. Kopr-
sko gospodarstvo in trgovina sta nazadovala tudi za-
radi Trsta. Najpomembnejša gospodarska panoga je
bila solinarstvo, toda soline so bile v lasti italijanske-
ga kraljestva,'^ »Reggia Imperiale della divisione di
Fiume«. Zaradi italijanskega monopola je tudi proiz-
vodnja soh upadla. V sklopu soUn so odprh prodajal-
no, ki je prodajala sol v manjših količinah za potrebe
lokalnega prebivalstva Istre in Kopra. Koprski soli-
narji so sol tihotapili v »slovenske« predele lUrskih
provinc.'" Konec 18. in v začetku 19. stoletja je bila v
Franciji, na Siciliji, v Toskani in Španiji precej razšir-
jena industrija pridelovanja tanina in roja.'* Ko pa je
Francija izgubila Sicilijo in Španijo — dve največji
pridelovalki tanina — je francoska oblast uvedla to
industrijo v lUrske province, in sicer v Istro in Dalma-
cijo. Center te industrije je bil Trst, v Kopru pa je bi-
lo zbirno mesto za roj. Ta industrija je bila namenje-
na izvozu v Francijo, ki pa zaradi kontinentalne blo-
kade po morju ni bil mogoč.
Politična in kulturna propaganda v Kopru sta stag-
nirali. Delovanje prostozidarske lože »Grande Orien-
te d'Italia« je bilo zelo tajno, ker je delovala kot
proitalijanska stranka. Njihov cilj je bila združitev
Istre z Italijanskim kraljestvom.'* V Kopru je bila
ukinjene Sardijeva tiskarna in Sardi je postal direktor
centralne tiskarne Ilirskih provinc, namesto koprske
pa je bila ustanovljena Weissova intendantska tiskar-
na v Trstu. Tiskala je časopisa »L'Osservatore Trie-
stino« in »Telegraphe Officici des Provinces lUyrien-
nes«, ki jih je imela naročena koprska aristokracija."
Vsako leto so morali slaviti cesarjev rojstni dan 15.
avgusta, rojstvo Napoleonovega sina, rimskega kral-
ja, medene tedne cesarja Napoleona in cesarice Mari-
je Luize. Vsi ti dnevi so bili razglašeni za državne
praznike, ki so povehčevali cesarja Napoleona. Do-
kler sta Napoleona spremljali bojna sreča in moč, je
imel privržence med koprskim prebivalstvom, čeprav
je bila njegova politika tiranska, kar se je kazalo v vi-
sokih davkih in kontinentalni blokadi. Vendar se je
mnenje koprskih bonapartistov kaj kmalu spremeni-
lo, ko se je začel po Evropi širiti glas o francoskem
polomu v Rusiji. Ostalo prebivalstvo Kopra pa je po
vsem tem ostalo nezainteresirano in hladnokrvno. To
situacijo je izkoristila proavstrijska stranka, ki je za-
čela širiti propagando — lepe spomine po Avstriji in
obljube, da bo prinesla zlato obdobje oziroma vsaj
mirno in bogato življenje.'*
Avstrijci so 12. septembra 1813 oblegali Koper pod
vodstvom stotnika Lazareviča ob pomoči dveh angle-
ških bojnih ladij. Mesto se je predalo domala brez
boja. Za predstavnika avstrijske oblasti so postavili
nekdanjega župana Totta. Avstrijski general Nugent,
vojaški poveljnik province Istre, je obiskal Koper še
istega dne in 23. septembra 1813 je potrdil deželno
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
65
komisijo Istre, ki jo je kot predsednik vodil grof Tot-
to, sestavljali pa so jo še grof Benedetto Polesini iz
Poreča, grof Niccolo Battiola iz Labina in sekretar
komisije Giovanni Francesco Fachinetti iz Vižinade.
OPOMBE
1. Pokrajinski arhiv Koper (PAK): Družinski fond Gravisi,
arhivska enota (a.e.) 12 — 1. —2. L'Osservatore Triestino
12 junij 1797/št. 47. — 3. Mir je bil podpisan v Passerianu
pred kosilom; datiran je pa s Campoformijem, kjer je bilo
dogovorjeno za podpis; Memorie di Marmont, Milano
1857, str. 146. —4.Giovanni Quarantotti: Trieste e l'Istria
nell'eta napoleonica, Firenze 1954, str. 130. —5. G. Qua-
rantotti: idem, str. 131. —6. G. Quarantotti: idem, str. 132.
— 7. Janez Kramar: Zgodovina Kopra, Jadranski kolendar
1969. —8. B. Benussi: L'Istria nei suoi due millenni di sto-
ria, Trieste 1924, str. 422. — 9. G. Quarantotti: idem, str.
144. — 10. B. Benussi: idem, str. 146. — 11. G. Quarantot-
ti: idem, str. 145. — 12. G. Quarantotti: idem, str. 135. —
13. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 38. — 14. PAK:
Družinski fond Cadamuro a.e. 11. — 15. G. Quarantotti:
idem, str. 144. — 16. G. Quarantotti: idem, str. 147. — 17.
G. Quarantotti: idem, str. 146. — 18. Vjekoslav Stefanie:
Gljagoljaši u Kopru (1467—1806). Starina, knjiga 46, Za-
greb 1956, str. 238. — 19. Elio Apih: Consigliere Bargnani,
Atti vol. Xn. Trieste—Rovigno 1982. —20. PAK: Družin-
ski fond Cadamuro a.e. 79. — 21. PAK: Družinski fond
Cadamuro a.e. 11. —22. G. Quarantotti: idem, str. 151. —
23. G. Quarantotti: idem, str. 148. —24. PAK: Družinski
fond Cadamuro a.e. 11. — 25. Giovanni Netto: Organizza-
zione e vita nell'Istria napoleonica. Atti e memorie, Trieste
1984, str. 338. — 26. G. Quarantotti: idem, str. 150. —27.
G. Quarantotti: idem, str. 158.-28. G. Quarantotti: idem,
str. 161. —29. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 18. —
30. G. Quarantotti: idem, str. 169. —31. Pietro Stancovich:
Biografia degli uomini distinti dell'Istria, voi. III. Trieste
1829, str 191. —32. G. Quarantotti: idem, str. 170. —33.
Maria Ranieri Cossar: L'avvocato Angelo Calafati, prefet-
to, barone et intendante napoleonico, Archeografo Triesti-
no voi. XVIII, XIX Trieste 1952/53, str. 62.-34. G. Qua-
rantotti: idem, str. 155. —35. PAK: Družinski fond a.e. 44.
— 36. Attilio Tamaro: La loggia massonica di Capodistria
(1806—1813), Atti e memorie XXXIX., Pula 1927, str. 92.
— 37. A. Tamaro: idem, str. 97. — 38. A. Tamaro: idem,
str. 116. — 39. A. Tamaro: idem, str. 101. — 40. G. Qua-
rantotti: idem, str. 163. — 41. G. Quarantotti: idem, str.
165. — 42. A. Tamaro: idem, str. 157. — 43. E. Apih:
idem, str. 262. — 44. R.M. Cossar: idem, str. 46. — 45.
PAK: Družinski fond de Totto a.e. 5.-46. PAK, Občinski
arhiv Piran: Doba avstrijske provizorne vlade
(1797—1806), škatl. 3. — 47. G. Quarantotti: idem, str.
167. —48. E. Apih: idem, 266. —49. PAK: Družinski fond
Gravisi a.e. 7. — 50. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e.
45. — 51. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 45. — 52.
Današnje nabrežje Patriceje Lumumbe. — 53. R.M. Cos-
sar: idem, str. 67. — 54. PAK: Družinski fond de Bello a.e.
2. — 55. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 30. — 56.
R.M. Cossar: idem, str. 67. — 57. G. Quarantotti: idem,
str. 183. —58. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 45. —
59. G. Quarantotti: idem, str. 184. — 60. Napoleon ga je z
dekretom 25. 10. 1809 imenoval za prvega generalnega gu-
vernerja Ilirskih provinc. —61. G. Quarantotti: idem, str.
248. — 62. G. Quarantotti: idem, str. 249. — 63. G. Qua-
rantotti: idem, 260. — 64. G. Quarantotti: idem, str. 249.
— 65. R.M. Cossar: idem, str. 70. — 66. G. Quarantotti:
idem, str. 269. —67. G. Quarantotti: idem, str. 279. —68.
Arhiv SRS: fond Intendant za Istro, f. 1, Personalne zade-
ve/Uslužbenci subdelegacij. — 69. G. Quarantotti: idem,
str. 277. — 70. Arhiv SRS: fond Subdelegat v Kopru
(1809—1813), f. 1, Sodstvo. —71. Arhiv SRS: fond Inten-
dant za Istro, f. 1, Personalne zadeve/Uslužbenci subdele-
gacij. — 72. Arhiv SRS: fond Intendant za Istro, f. 1, Per-
donale zadeve/Uslužbenci subdelegacij. — 73. G. Quaran-
totti: idem, str. 249. —74. PAK: Družinski fond Cadamuro
a.e. 56. —75. Arhiv SRS: fond Intendant za Istro, f. 1, Per-
sonalne zadeve/Uslužbenci trgovinske komore/Informacije
in priporočila. —76. A. Tamaro: idem, str. 141. —77. Ne-
kaj številk obeh časopisov ima Domoznanstveni oddelek
Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru. —78. G. Qua-
rantotti: idem, str. 234.
SOMMARIO
CAPODISTRIA ALL' EPOCA DI NAPOLEONE
(1805/6—1813)
Gorazd MarušiC
Il 5 giugno 1797 segna una svolta nella storia di Ca-
podistria, e infatti il giorno in cui il popolo si solleva
contro i nobili, accusati di complicita con l'Austria
alla caduta della Repubblica di Venezia. Con l'armi-
stizio di Leoben del 18 aprile 1797 l'Austria aveva
concesso il Belgio e la Lombardia alla Francia in cam-
bio dell'Istria, della Dalmazia e del Veneto. Le truppe
austriache entrarono a Capodistria il 10 giugno 1797
instaurandovi il loro potere che si mantenne sino al
nuovo conflitto franco-austriaco del 1805.
Dopo le sconfitte subite dall'esercito austriaco ad
Ulma e Slavkov, il 21 novembre 1805 i francesi fanno
il loro ingresso a Capodistria. In citta viene costituito
un governo istriano provvisorio, composto da Angela
Calafati, Nicolo del Bello e 4 rappresentanti dei nobi-
li. Con la pace di Bratislava del 26 dicembre 1805 la
Francia ottiene anche formalmente l'ex Istria veneta.
La Dalmazia et il Veneto. Il primo maggio 1806 l'Istria
viene ufficialmente annesa al Regno d'Italia ed inclusa
nel suo sistema sociale, politico ed economico: entrano
in vigore la legislazione francese, la Costituzione de
Lione, il Codice napoleonico, il nuovo ordinamento
ecclesiastico, ecc. L'avvocato Angelo Calafati diventa
prefetto dell'Istria. Il podesta Giovanni Totto gover-
na Capodistria coadiuvato da un consiglio comunale,
ed in citta trovano sede anche i consigli distrettuale,
di prefettura e dipartimentale. Al posto dell'antico
Tribunale criminale e d'appello venne istituita una
Corte di Giustizia e criminale.
Circa 1/3 degli abitanti della citta — e soprattutto
la borghesia — era filofrancese, mentre la gran parte
della popolazione contadina sia della citta che del
contado era ancora fedele all'Austria imperiale. Alte
imposte statali gravavano la popolazione, colpita no-
tevolmente anche dalla pesante crisi economica deter-
minata dal blocco continentale. La marineria ed il
commercio registravono una grave recessione, mentre
66
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
la popolazione si dedicava soprattutto alla viticoltu-
ra, all'olivicoltura e alle saline. Un tribunale commer-
ciale venne istituito per punire le trasgressioni di ca-
rattere economico.
I Francesi elevarono il livello culturale della popo-
lazione aprendo scuole elementari e professionali;
Capodistria ebbe anche un liceo, una tipografia e una
loggia massonica.
II 25 dicembre 1809 il dipartimento dell'Istria ven-
ne incorporato nelle Province Illiriche, nate con un
decreto napoleonico il 14 ottobre 1809. Capodistria di-
venne sede del subdelegato, sottoposto all'Intendenza
per l'Istria di Trieste, citta che assurse a nuovo centro
amministrativo dell'Istria. A Capodistria invece furo-
no soppressi sia il liceo che la tipografia.
La crisi economica si acui' ed il contrabbando pre-
se sempre piu ' piede a causa del blocco continentale.
Il 12 settembre 1813 ali Austriaci occupano nuova-
mente Capodistria — con il loro arrivo pongono fine
al dominio francese ed alle riforme liberali.
i