A
KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju, j Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1934. Št. 6.
Posamezna štev. 1 Din.
čredno sveto leto v 1900Betnš spomin našega Odrešenja: 1934-1935 Vernikom ljubljanske škofije
v v Na velikonočni ponedeljek so se zaprla sveta vrata slcle'1-''1 £'avn*n rimskih cerkvah in s tem je bilo slovesno Pil n5eno sveto leto v Rimu. Isti dan pa je sv. oče papež v8er 'zc*a' naredbo,* ki v njej razglaša katoličanom leJ»a sveta splošno sveto leto, ki traja od bele nedelje
08> do bele nedelje leta 1935. sv . seštete so bile množice, ki so v pravkar zaključenemu jjj eni letu priromale v Rim in tam v iskreni pobožnosti veČjV ^Unu spokornosti dobile popolni odpustek. Vendar MiHv .^tolicanov ni mogla priti v Rim in si ni mogla ^klrt-h" velikih zakladov milosti svetoletnega odpustka. Ha .. m'losti, katere upravlja sv. Cerkev, pa so za vse 0a azPolago, zato je sv. oče raztegnil izredno sveto leto 8v ^8 8vet, da bi si vsak katoličan mogel pridobiti izredni Odr°v °dpustek. Saj lepše ne moremo Jezusu, našemu tugjj^iku, dokazati hvaležnosti kakor s tem, da sprej-k s °. m'iosti,  ki nam jih je zaslužil s svojim trplenjem
VoJo smrtjo na križu, ijj sveto leto je čas molitve in pokore. Z molitvijo P0 8H°kornim obiskom cerkva moremo dobiti odpustek, in g '' Uo katerih se more dobiti odpustek, so: sv. spoved cer,e " obhajilo ter obisk cerkva in gotove natančno dolo-Me ni0'itve; a sv. oče nas resno in vneto opominja, naj goVe  *e£a vse leto mnogo molimo in žrtvujemo po nje-
1)1 namenu. Nameni sv. očeta pa so sledeči: Sy0,l- da bi  katoliška Cerkev povs od uživala ?,ve]js °do, ki ji po božji volji gre in v kateri more svoje
avno poslanstvo nemoteno vršiti med vsemi narodi; gl^?' da bi med vsemi narodi zavladal mir, so-
Je in blagostanje v pravem pomenu besede:
Dr
da bi  misijonsko delovanje srečno na-.h\ °Vai°  in  rastlo  in da bi se vsi odpadniki vr-
e n o čredo Kristusovo, ^lova •^rav posebno pa ^opozarja sv. oče na pogubno ^Piraj »Zveze borbenih brezbožni kov", ki se bogokletno ^kljujv z°per Boga in ga hočejo nele iz vsega življenja ver0 j> ampak celo iz posameznih duš izruvati vsako ^ehe • &a 'n vsako sled bogoljubne misli. Te strašne ?kn§a.,n zločine, naravnost zoper Boga obrnjene, naj •n vsi   verniki   v tem   svetem letu popraviti
•< u , vsi verniki v tem svetem letu 8P*aVo končnemu božjemu veličanstvu zadoščenje in ^iein |u n.uditi s pobožno molitvijo in zvestim izpolnjava-Viiega °Z^n. zaPovedi. Z našimi molitvami naj bi od Očeta v*jo uU.Svni.'iJenja izprosili, da bi brezbožniki, ki namera-?6glj jnri,!:'ti vsako vero, svojih strašnih namenov ne do-^je s M Odrešenik sveta te zaslepljene sovražnike "^L^svojo  nebeško lučjo tako razsvetlil, da bi svoje
'a l934Stitutio aPostolica »Quod superiore anno" z dne 2.
bogokletno početje spoznali, se ga v svetem sramu kesali in se spokorjeni vrnili v naročje dobrega Boga.
Kako veliki in lepi nameni so dani našim molitvam! Saj se boste vsi radi odzvali vabilu svetega očeta. Molitve in žrtve vsega katoliškega sveta bodo gotovo našle uslišanje, saj ne bomo molili sami, z nami bo molil naš Odrešenik Jezus Kristus sam.
Da pa bodo verniki za svetoletne odpustke dobro pripravljeni in bodo ukazane molitve znali prav opravljati naroča sv. Oče, naj se v vseh župnijah verniki pripravljajo s primernimi pridigami in z duhovnimi vajami, da morejo opraviti dobro in temeljito svetoletno spoved in z globoko pobožnostjo sprejeti sv. obhajilo.
Svetoletni odpustek se more dobiti večkrat, kolikor krat izpolni vse predpisane pogoje. Dobiti ga more za se a tudi za duše rajnih.
Cerkve, katere boste morali obiskati, vam bodo pred-ločili vaši dušni pastirji. Za tiste, ki iz pametnega razloga ne bi mogli vseh crkvah obiskati, imajo spovedniki potrebna pooblastila, da morejo pogoje spremeniti ali olajšati. Podrobnejša navodila se vam bodo še oznanila.
Ko vam, predragi verniki, sporočam veselo vest o izrednem svetem letu, želim samo to, da bi v vsej škofiji ne bilo nobenega vernika, ki ne bi vsaj enkrat prejel popolnega odpustka in se tako sebi v večno korist zahvalil Gospodu Jezusu za veliko milost odrešenja. Tako bi v vseh dušah zaživelo v izobilju ono nadnaravno življenje, zaradi katerega je prišel Sin božji na svei.
V Ljubljani, na belo nedeljo 1934.   f Gregorij
škof
Pogoji za odpustek izrednega svetega leta
Pogoji za odpustek tega sv. leta so:
1. Izpoved in sv. obhajilo. Velikonočna izpoved in velikonočno  sv. obhajilo ne veljata za odpustek sv. leta.
2. Obisk štirih crkva.
V župnijah zunaj Ljubljane je po papeževem pismu določena povsod župna cerkev. Za tri druge cerkve pooblaščam gg. župnike i župne administratorje, da vsak v svoji župniji določi cerkve, ki naj jih verniki obiskujejo za odpustek sv. leta. Cerkve morajo biti javne, v katerih je vsaj včasih sv. maša. Ni pa treba, da so vse cerkve, ki se za obisk določijo, v isti župniji. Tudi več župnij si sme določiti iste cerkve, če imajo za obisk od več župnij ugodno lego.
Vsako izmed določenih štirih cerkva moramo obiskati trikrat. Moremo pa obiskati vsako cerkev trikrat kar zapored. Ko smo prvič opravili molitve v cerkvi, gremo iz berkve in se takoj zopet lahko vrnemo tja drugič in še tretjič.
Stran 2.
KRANJSKI ZVON
Stev..
Če sta v kraju poleg župne cerkve samo še dve drugi, je treba obiskati vsako štirikrat; če je poleg župna cerkve samo še ena, je treba obiskati vsako šestkrat. Če pa v kraju razen župne cerkve ni nobene druge, je treba obiskati župno cerkev dvanajstkrat.
3» Pri obiskih v cerkvah naj bi se spominjali zlasti odrešenja in Gospodovega trpljenja. Molimo pa pri vsakem obisku: a) pri oltarju sv. Rešnjega Telesa pet Očenašev, Zdravamarij in „Čast bodi" in v papežev namen en Očenaš, Zdravamarijo in „Čast bodi; b)pred sv. križem trikrat apostolsko vero in dodamo enkrat pobožni vzdihljaj: „Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil", ali na mesto tega vzgihljaja kako drugo podobno molitevco; c) pred podobo preblažene Device Marije molimo v spomin njenih žalosti sedemkrat Zdrava Marija in dodamo enkrat: „Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce" ali drugo tej podobno prošn,o; d) sladnjič molimo pri oltarju sv. Rešnjega Telesa še enkrat apostolsko vero.
4. Če se v cerkvi, ki jo moramo obiskati za sv. leto ne hrani vedno presv. Rešnje Telo, naj bi bilo tu, če je mogoče, vsaj ob tej priliki. Če pa to ni lahko mogoče, se zato ne sme opuščati molitev v čast presv. Rešnjemu Telesu. Apostolsko vero, ki jo drugače nazadnje molimo pri oltarju presv. Rešnjega telesa, molimo pred sv. križem
5. Da bi verniki laglje opravili obiske v cerkvah, smejo obiskati tudi cerkve izven domače župnije" pa tudi cerkve izven eomače škofije; seveda morajo obiskati cerkve, ki so v tistem kraju določene za obiske v svetem letu.
6. Za posebne primere je sv. oče pooblastil škofe, da morejo število obiskov zmanjšati, pa tudi število cerkva, ki jih je treba obiskati. To velja zlasti, če verniki pod vodstvom svojega župnika ali njegovega namestnika obiskujejo cerkve v procesijah.
Za župnije izven ljubljane odrejam tri javne procesije; pri vsaki procesiji bodo verniki s svojim dušnim pastirjem obiskali dve cerkvi in odmoliii zapovedane molitve. Prva cerkev, ki jo bodo obiskali, bodi župna cerkev. Tudi to morajo obiSkati v procesiji. Zato se bodo zbrali zunaj cerkve, porazvrstili se v procesijo in s križem na čelu pod vodstvom svojega dušnega pastirja šli v župno cerkev in tu skupaj opravili molitve za sv. leto. Potem pojdejo v procesiji v drugo cerkev, kjer bodo zopet odmoliii ukazane molitve. — Kjer so poleg župne cerkve še tri druge za obiske sv. leta določene cerkve, pojdejo v procesiji vsakokrat v drugo cerkev. Kjer imajo poleg župne cerkve še dve, pojdejo iz župne cerkve dvakrat v eno, enkrat v drugo. Kjer je poleg župne cerkve le še ena pojdejo v procesiji iz župne cerkve vse trikrat v tisto cerkev.
Kjer razen župne cerkve ni nobene druge, morajo v procesiji obiskati župno cerkev šestkrat. Gredo naj iz cerkve tako daleč proč, kolikor je treba, da se bo procesija mogla razviti. Če je kaka cerkev premajhna, da ne morejo vsi udeležinci iti v cerkev, zadostuje, če so zunaj cerkve, toda tesno združeni z onimi, ki so notri.
7. Za zadržane, ki ne morejo obiskati za sveto leto določenih cerkva, kukor bi morali, se štejejo tudi bolni in slabotni, pa naj so doma ali v bolnišnici , in oni, kateri jim strežejo: ravnotako jetniki; potem tudi oni, ki so izpolnili že 70. leto starosti; pa tudi delavci, ki si z ročnim delom služijo vsakdanji kruh. Za te pooblaščam župnike, da posameznim glede na njih stan, zdravje, čas in kraj dovoljujejo manjše števi'o obiskov v cerkvah, pa tudi da pravijo obiske, namesto v štirih cerkvah, v treh, dveh cerkvah ali tudi v eni sami; obiske v cerkvah morejo župniki tudi premeniti v druga dela pobožnosti ali krščanske ljubezni. Nobenega pa ne morejo oprostiti zakramentalne izpovedi in sv. obhajila, razen ko bi se kdo ra-
di hude bolezni ne mogel izpovedati ali prejeti sv. obhaji'8.
Morejo pa župniki to pooblaščenje uporabljati "0 mo za izpovedance, ampak tudi izven izpovedi za mezne družine svoje župnije.
8. Za izpovednike določa pismo sv. očeta: , mezne vernike, ki iz pravičnega vzroka ne morejo oK
skati vseh cerkva, more izpovednik oprostiti obiska
v kak'
cerkvi in jim določiti za to, če je mogoče, obiskv v drtj» cerkvi; more pa tudi število obiskov zmanjšati. Če j« K radi bolezni ali drugače upravičeno zadržan, da ne 1110 v obiskati določenih cerkva, mu more izpovednik obiske cerkvi premeniti v druga dobra dela. Izpovedniki pa 1 pomnijo, da bi si obremenili svojo vest, ko bi koga »rif
premisleka in brez pravičnega vzroka oprostili obiskov cerkvah. Tistim pa, ki jih bodo po pravici oprosti'1' morejo dovoliti, da bi opustili tudi molitve v papežev d
men; zakaj obisk cerkva in molitve v papežev namen dajo ločiti. Le bolnikom bi mogel izpovednik te mol''ve tudi zmanjšati.
Kar je bilo rečeno za župnike, velja tudi za
vednike: nikogar, ki se hoče udeležiti milosti sv.
ne morejo oprostiti sv. izpovedi, tudi tedaj ne, če sp kornik ni zagrešil nič takega, česar bi se nujno a10^, izpovedati. Letna velikonočna izpoved ne zadostuje ^ svetoletno izpoved. Sv. obhajila ne morejo premenu' , drugo dobro delo razen bolniku, ki ni sposoben, da ?11 prejel sv. obhajilo. Velikonočno obhajilo ne zadostuje . sv. leto; pač pa sv. obhajilo, ki ga kdo sprejme za popotnico. .
9. Milosti tega sv. leta se morejo udeležili tudi ° j ki so že lani ali letos v Rimu ali doma prejeli JuDH odpustek. In vsi morejo dobiti odpustek zase ali za ° v vicah tolikokrat opravijo določena dobra dela. V Ljubljani, dne 14. aprila 1934.
t GregorU«
škof.
Župnija Kranj
Oznanila za junij
Litanije ob sobotah zvečer in pred prazniki se vfS v juniju, juliju in avgustu ob 8. uri zvečer. *
Popoldanska služba božja ob nedeljah in prazn1 se vrši junija, julija in avgusta ob 6. uri zvečer.
1. Prvi petek v mesecu, ob 6. uri sv. maša z " goslovom.
V osmini praznika sv. Rešnjega Telesa je sv a1 ob 6. uri zjutraj z blagoslovom.
3. Nedelja v osmini praznika sv. Rešnjega 'ff/ljii prva nedelja v mesecu, slovesno praznovanje župn'Js Jj; patronov. Ob 6. uri sv. maša z enim blagoslovom, °P Jjj uri slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Zju ^ ob 5" 45 je mesečno sv. obhajilo za moške. Popoldi^' 6. uri ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusov0!'
Darovanje za župno cerkev je ta dan pri vij-opravilih dopoldan in popoldan. Darovanje vsem vep kom toplo priporočamo, ker je župna cerkev v v Potrebi.
Premskovo ima ta dan procesijo sv. Rešnjega,.* ^ sa. Ob 9. uri je tam sv. maša, po sv. maši procesij8 običajnem redu. „,
7. Pričetek tridnevnice v čast presv. Srcu .Jezus ^ mu, zvečer ob 8. uri pete litanije presv. Srca Jezusov
8. Praznik presv. Srca Jezusovega, ob 6. url {]!■ maša z blagoslovom, po sv. maši vesoljna odveza red.  Zvečer  ob  8. uri litanije presv. Srca JezuS^'
ejjtev. 6.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
9. Zvečer litanije presv. Srca Jezusovega.
10. Nedelja v osmini praznika presv. Srca Jezusoma, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 6. uri
,ra molitve in litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah f    d za zensk° Marijino družbo. Zjutraj ob 6. uri pri • Joštu sv. maša za sosesko Čirčiče. v 13. Sv. Anton  Padovanski, ob 6. uri soseskina sv. masf> na Rupi.
17. IV. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi, v. ,20. Celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa v j,arijanišcu. Ob 6. uri se tam izpostavi sv. Rešnje Telo. ga,iprej je blagoslov z Najsvetejšim, nato litanije presv. rca Jezusovega in sv. maša. Sv. maše bodo še v kapeli B . '■> 8. in 10. uri. V župni cerkvi odpade sv. maša ob r01-8. uri.  Uro molitve naj opravijo v kapeli Marijanišča
S u 0d U- do 12> od I2- do L in od 1- do 2- doma' ^ a'ša. Od 2. do 3. dekleta, od 3. do 4. žene, od 4. do
'• moški. Ob 5. uri je pridiga in nato slovesne pete lita-Je presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem.
v v, 24. V. nedelja po binkoštih, sv. Janez Krstnik, služba °zia po navadi.
so ri      ^'dov dan' 00 9- slovesna sv. maša za vse, ki
dali svoje življenje za vero in domovino. z   .29. Praznik sv. Petra in Pavla, ob 6. uri sv. maša p eiam, in ob 10. peta sv. maša z dvema blagoslovoma, j   Y' sv masi vesoljna odveza za III. red. Popoldne pa 4 s»od za III. red.
Mrliška kronika
j. . Dolinar Peter, čevljar, Premskovo 24., roj. 8.1. 1906 ' 0i maja.
*    Štrekelj Franc, čevljar, Čirčiče 60., roj. 11. VI. 1883 l°- maja.
+ i0^aSne Marija, hči hotelirja, Kranj, roj. 1 . avg. 1912 1 18- maja.
j,Q.   Pangeršič Stanko, mesarski pomočnik, Klanec 33., J' °- V. 1913., f na Gor Savi, kjer ga je povozil vlak u- maja.
v,   Rakovec Marija, hči trgovca, Kranj, Kokr. predm. •' roj. 16. maja 1934., f 22. maja.
Drugod umrli
Šk. „ Molj Marija, roj. 2. nov. 1848. na Rupi 16., f v Kot.li Loki 9. maja 1934.
ga   Kern Ivan, podpreglednik fin. kontrole v p. Kranj St,j' vr°i. v Komendi 7. julija  1861., f 27. marca 1934 v WOs'tf bolnici v Ljubljani. '
W  ^ernuš Karel, zak. sin Andreja, železničarja in He-Vh Gale, roj. na Rupi 4. nov. 1900., f 11. aprila 1934 ^dosljih.
Poročeni pari
\ i ^Teni»er Jožef, posestnik, Kranj, Savsko predmestje a Hafner Jožefa, trgovka, Kranj 15., poročena 5 maja.
^8ain ^ Franc, čevljar, Kranj, Savsko predm. 39. in inar Marija, delavka Stražišče 70. poročena 5. maja.
Svt6^0 Franc, posestnik, Visoko in Volčič Marija, *a> Gorenje 3., poročena 6. maja.
^.Horvat-Markovič Rudolf, delavec, Klane 46., in Jttek Ana, hči delavca, Klanec 46., poročena 13. maja.
de)av?en' Franc, progovni delavec, Besnica in Jeraj Ana, lfa> Kranj 114., poročena 20. maja.
Drugod poročeni
k Rakovec Anton, delavec, roj. 11. II. 1907 v Čirčičah Poročen v Križah 13. maja 1934 z Rozman Marijo, Ko v Križah, roj. 13. jan. 1909.
Cvirn Avguštin, roj. v Kranju 19. avgusta 1875. je bil poročen v Grazu 11. febr. 1934 s Katarino Weiss.
Rupnik Alojzij, roj. v Kranju 21. jun. 1905. jo bil poročen na Dobravi pri Ljubljani 26. nov. 1933. s Fran-Čiško Železnik.
Nadižar Ana, roj. v Kranju 7. jul. 1898. je bila poročena v Ljubljani M. O. s Kurilloin Mihaelom, 1. nov. 1934.
Čenčič Štefan, roj. 20. dec. 1905 je bil poročen 15. jan. 1934 z Leben Zofijo, roj 7. III. 1908 v Selcih.
Bizjak Jožef, roj. na Premskovem 1. okt. 1905 je bil dne 5. nov. 1933 poročen v Predosljih z Angelo Sajovic.
Župnija Šmartin pri Kranju
Oznanila za junij
3. II. nedelja po binkoštih. Zjutraj prvo sv. obhajilo otrok, ob devetih služba božja po navadi. Popoldan ob 2. uri ura molitve.
7. Zvečer od pol 7. ure do pol 8. ure ura molitve pred praznikom presv. Srca Jezusovega.
7., 8. in 9. tridnevniea v čast presv. Srcu Jevuso-vemu; vse dni sv. maša z blagoslovom pri oltarju Srca Jezusovega.
8. Praznik presv. Srca Jezusovega.
10. III. nedelja po binkoštih. Služba božja zjutraj in ob 9. uri z blagoslovom, popoldne ob 2. uri ura molitve in pete litanije Srca Jezusovega. Vesoljna odveza.
13. Sv. Anton Padovanski.
17. IV. nedelja po binkonštih. Služba božja po navadi. Popoldne shod III. reda. 21. Sv. Alojzij.
24. V. nedelja po binkoštih. Sv. Janez Krstnik. Služba božja po navadi.
29. Sv. apostola Peter in Pavel. Služba božja obakrat z blagoslovom. Popoldne po litanijah shod Marijine družbe.
Poročeni
Bajželj Jožef, sitar iz Stražišča in Rozalija Kokelj, čipkarica iz Nove Oselice. Poročena 13. V. v Novi Oselici.
2. Pustovsk Donat, ključavničar iz Črnega vrha pri Polhovem gradcu in Pavla Tomažič iz Domžal, poročena 20. maja.
3. Knific Janez, posestnik v Zg. Besnici in Marija Tiringar, posestnika hči iz Stražišča, poročena 16. maja na Brezjah.
Umrli
Ivana Šifrer, zak. hči zemljaka, f 12. V. v Sr. Bitnju. Franc Šilar, hišar v Zg. Bitnju, f 17. maja. Stanislav Pangeršič, samski mesarski pomočnik — ponesrečil na Gor. Savi dne 19. V. na želez, tiru,
Franc Likozar, samski delavec, f 25. V. vDrulovki.
Razno
Popravila v župni cerkvi. S popravili pričnemo v ponedeljek 4. junija. Ob delavnikih se bo vršila služba božja v rožnivenski cerkvi, dokler bo trajalo popravljanje. Ob nedeljak in zapovedanih praznikih pa v župni cerkvi. Če bi pokazala potreba, da bi se tudi ob nedeljah vršila služba božja drugod, bomo že oznanili, kako se vrši služba božja. Ob času popravljanja se bo sv. R. T. vedno hranilo v rožnivenski cerkvi.
Stran 4
KRANJSKI ZVON
Ženska Marijina družba. Zadnja leta je število članic ženske Marijine družbe nekako vedno enako in se mnogo dobrih mlajših žena ni priglasilo za sprejem. Nekatere hodijo k shodom, ža sprejem se pa niso priglasile. Vse mlajše žene vseh stanov v župniji, ki žele biti res dobre krščanske žene in matere, naj bi se priglasile v Marijino družbo za žene. Stanovska kongregacija za žene je zelo potrebna. Tudi matere potrebujejo stanovskega pouka, stanovskih navodil in vzgoje za pravo krščansko življenje. Posebno je porrebno, da se pouče v važnih vprašanjih krščanske vzgoje. Vse te namene izvršuje Marijina družba za žene. Zato vabimo vse žene, posebno mlajše, da se vpišejo v to kongregacijo. V nedeljo, dne 10. junija, je shod za žensko Marijino družbo. Vse žene, ki imajo veselje za to in še niso vpisane, naj se ta dan udeleže shoda ženske Marijine družbe in naj se po shodu priglase kot kandidatinje v družbo.
Romanje k Gospej Sveti. Katoliška akcija je svoj čas sklenila, da letos priredimo župnijsko romanje k Gospej Sveti na Koroško. Zaradi nastalih razmer pa se to romanje ne bo moglo vršiti. Po najnovejših odredbah mora imeti vsak udeleženec takega izleta svoj potni list, pri skupnih potnih listih pa je treba za vsako osebo plačati okrog 100 Din takse. To je pa preveč in tako bo moral ta izlet odpasti. Če bi se morda želelo več oseb udeležiti izleta na Trsat, bi priredili ta izlet. Tja bi vožnja stala okrog 130 Din sem in tja. Malo precej je to, ker moramo računati še druge stroške, za vsako osebo okrog 100 Din. bi stal izlet okoli 250 Din. To je pa za danačnje razmere kar precej. Če bi pa bilo kjub temu dovolj zanimanja, bi priredili izlet na Trsat. Seveda bi se moralo priglasiti najmanj 300 oseb.
S primorskimi ženini in nevestami, ki so italijanski podaniki, imamo vedno velik križ. Nekateri kar ne morejo umeti, da je treba za tako poroko tudi dovoljenja italijanskih oblasti. Zadnji trenutek pridejo v župno pisarno in hočejo v par dneh imeti poroko. To po postavi ne gre. Če se hoče poročiti kak avstrijski ali italijanski državljan pri nas, mora prinesti od svojih državnih oblasti potrdilo, da se more poročiti po zakonih dotične države. Treba si je oskrbeti krstni list, samski list in domovinski list. Vse te listine se potem pošljejo konzulatu dotične države, ki vse nadaljnje oskrbi. Če imata ženin in nevesta po pol leta in še več prej znanje, sta pač imela dovolj časa, da si lahko oskrbi ta te listine.
V katoliško cerkev je vstopil dne 19. maja 1934. v Kranju gospod Izmajlov Nikolaj, roj. 15. novembra 1904. v Konstantinovki — Rusija, sedaj stanujoč v Kranju.
Iz katoliške cerkve je izstopila v Kranju bivajoča Prasser Margareta, rojena 6. aprila 1915. v Eggenbergu pri Grazu in avstrijska državljanka.
Določbe za kranjsko Župnijo.
Za župnijo Kranj se določijo za obisk v svrho pridobitve svetolet. odpustkov poleg žup. cerkve še: rožnivenska cerkev, pungraška cerkev in podružnica na Premskovem. Pričenši z junijem bodo vse te cerkve odprte vsako nedeljo, da morejo verniki sami napraviti predpisane obiske. Tri javne procesije za sveto leto ob priliki oznanimo. Pri župni cerkvi se molijo one molitve, ki naj se molijo pred križem, pred misijonskim križem; one, ki so predpisane, da se molijo pred podobo M. B., naj se molijo pred alta rjem Matere Božje. Pri ostalih treh podružnicah se na en stranski altar postavi vsako nedeljo križ, na drugi altar pa slika ali kip Matere Božje. One nedelje, ko se bodo vršile svetoletne procesije, bomo skrbeli, da bo ta-
krat Sv. Resno Telo tudi v podružnici — to je na Pun' gratu in rožnivenski cerkvi, shranjeno.
Kranj. Procesija sv. R. T. se je izvršila v najleps^ redu in ob obili udeležbi občinstva. Uradi so bili P°'n?" številno zastopani. Zelo se je opazilo, da je mestni oD" činski odbor zastopal novi član odbora g. Rudolf JegllC> posestnik in kamnoseški mojster. Prvič je bila zastopa11 tudi predaška občina po podpredsedniku občine g. Bitenc in dveh odbornikih: Pilarju in Perčiču.
Duh. svetnik France Pokorn:
Kranjski župniki
Povabil je Barago, da je leta 1827» vse tri pu^0" dneve pridigoval v Kranju pri 40 urni pobožnosti.
Sluga je pastiroval v Kranju v prav neprijetnih & Ob času francoske vlade na Kranjskem (1809—1813) L moral narediti za 3000 gld. dunajske veljave dolga zar?*-j vojnih potreb. V župnišču so bivali in se gostili vlS' francoski častniki, v hlevu pa so oves zobali njihovi k° nji. Denar mu je posodil Andrej Orehovnik, dolg je P1'1, čeval 11 let v obrokih. — Imel je pa še druge bridkos • Velikanski požar je dne 18. maja 1811 upepelil velik de mesta. Požar je bil tako silovit, da je „Sava gorela P besedah ljudstva. Od 263 hiš v mestu in predmestjih j1 je zgorelo 184, potem pa še 11 pristav pred mesto111' Ogenj je skočil tudi  čez Kokro in ker je bilo vuia^j
stn"
vreme, uničil tudi vasi Huje in Klanec.2 Zgorele so strehe na cerkvah in na župnišču. Tudi  zvonik me župne cerkve je prišel takrat ob svojo streho. ZadovojJ1" se je moral od takrat do 1836 z navadno „kapo" in se tedaj je prejel sedanjo lepo piramido. Po dovršenem del > ki dekanu Slugi ni napravilo majhnih skrbi in strošk"^ je zapisal Sluga opazko pri tistem računu: „Vse naj b° večji časti božji in služi mnogo let v bodoče Kranjce*11 veselje."
Škodo po požaru so cenili na 300.000 frankov. ^ birali so darove za Kranj po vsej Iliriji. Nabrali so v krL kem 6952 frankov za Kranj. Francoska vlada je dala bv in potem še 30.000 frankov.
Sluga je bil delaven mož. Popravil je ne le župid^ po požaru poškodovano cerkev, marveč tudi zvonik žup1 cerkve. Oskrbel je tudi z dobrotnimi doneski veliki zv jg pri župni cerkvi, okrasil tudi roženvensko cerkev, / pa je zgradil novo kapelico na pokopališču s križevl potom, kjer je tudi njegovo počivališče pri 13. postaji-
Mož je bil blagega srca, pomočnik revežem, tola^ žalostnih, zares spoštovan kot skrben oče in priljuWjL povsod. Bil je ljubezniv družabnik,  znal je družbo d°^
zabavati s krepkimi latinskimi izrazi, katere si je pr'b*
jil v samostanu.  S svojimi kaplani je bil dober, pa
tud'
strog. Nobeden ni smel veliko okrog hoditi, sicer ,IlUe[o kmalu preskrbel drugo službo. Pregledoval jim je Jm cerkvene govore, kako so jih spisovali, in jih hodil P° g, šat v spovednico, kako so govorili. Za pridigo3 mu je ljalo pravilo:
„Ob sie verstanden von der Menge, Ob sie zu milde, ob zu strenge, Ob sie entspricht der hohen Sendung, Ob sie geruhrt bei der Vollendung."
(Dalje prihodnji«)"
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uliernik