Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ Aktualno Sp. Podravje Termeptltj ; Haloze zaraščajo, L SAUL Mr"iTR S .SL DRCnSTC 1 J ' l zlato plava v Dravi O Stran 2 Politika Ptuj • Naslednje leto nižji NUSZ za Gernce? O Stran 7 Ptuj, petek, 11. julija 2014 letnik LXVII • št. 54 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Podravje • Obsežna kriminalistična preiskava razkriva Izdali za pol milijona ponarejenih receptov Ginekolog iz ptujske bolnišnice ostaja priprt zaradi ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, kje so končala draga zdravila, pa ostaja zaenkrat neznanka. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Šport Rokomet • V 1. A-ligi odslej 14 klubov O Stran 11 Janko Bezjak z znanimi o neznanem • Mitja Petkovšek Foto: Črtomir Goznik »A ta M ür Kdaj bo Ministrstvo za gospodarski razvoj o stran 12 izplačalo denar občinam? ^ &e«mm še ena 17-milijonska igra (ministrske) «•-»«■i- mačke z (občinskimi) miškami Koliko zaslužii° v°iaki doma o strani 4 do 6 in koliko na tujih misijah O Stran 3 STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. ^tpío^fe it m orl _o Ti [ruristagent POroVBLflBBGEnCUB jerŠ^m^g RADIOPTUJ ^ 89.8.98.2.1043 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. ■Tlll-' -H oli . flBKi-vli&fV 0--39 ?» 13 r i ¡sn 2 Štajerski Na sceni petek • 11. julija 2014 Spodnje Podravje • Žetev pšenice Cena še naprej ostaja neznanka Kombajni so na njivah. V juniju so želi ječmen, sedaj je v polnem teku žetev pšenice. Kot vsa leta doslej se je žetev pšenice tudi letos začela brez vnaprej dogovorjene cene. Predstavniki žitne verige so se v minulih dneh večkrat sestali, vendar niso dosegli soglasja glede letošnje odkupne cene. Mlinarji so tako v tem tednu začeli kupovati pšenico po izhodiščnih cenah, ki pa so nižje od pričakovanj kmetov. Pod pričakovanji je za zdaj tudi kakovost pšenice. Giblje se med kakovostnima razredoma B1 in B2, o končnem povprečju pa je težko govoriti. Vrhunskega razreda je letos bolj malo, pra- vijo strokovnjaki. Sicer pa pogajanja o ceni potekajo v zelo čustvenem ozračju. Kmetje namreč pričakujejo višje odkupne cene, mlinarji pa opozarjajo na cene pšenice in moke na trgih zunaj Slovenije. Tam so cene nižje, kot pričakujejo slovenski kmetje. Izhodiščne cene, po katerih naj bi v tem te- Uvodnik Milijoni evrov niso dovolj Konec junija se je končal program Zavoda RS za zaposlovanje Prvi izziv 2014, vreden 5.000.000 evrov. Namenjen je bil za zaposlitev 690 brezposelnih mladih za obdobje vsaj 15 mesecev za vzhodno Slovenijo. Program naj bi omogočil vključitev mladih v delovno okolje iti izboljšal njihove zaposlitvene možnosti. Spodbuja njihovo čim hitrejšo zaposljivost ter zmanjšuje neskladje med ponudbo iti povpraševanjem na trgu dela, Cilj programa pa razkriva tudi pomanjkljivosti šolstva, In sicer, da mladi po končanem izobraževanju niso dovolj zanimivi za zaposlitev iti da so torej izobraževalni programi pomanjkljivo zastavljeni, Tudi analize o trgu dela iti brezposelnosti mladih že leta opozarjajo na neusklajenost mreže izobraževalnih programov s potreba mi trga dela, A njihovega klica po spremembah iti opozorila tisti, ki imajo v rokah škarje iti platno, ne slišijo. Lani je bilo v višješolsko iti visokošolsko izobraževatijeponovno vpisanih 90.622 študentov, kar je državo stalo najmanj 271.866.000 evrov (po podatkih Ministrstva za izobraževatije znanost iti šport). In kaj pomeni ta naložba v znanje? Bore malo, z obzirom na milijone iti progra me, ki so po končanem šolanju potrebni za boljšo zaposljivost mladih. Univerze oziroma posamezne fakultete pa se sprememb otepajo iti se branijo z vedno znova ponavljano mantro o avtonomnosti visokega šolstva, o povezovanju z gospodarstvom pa predvsem družboslovne fakultete ne želijo slišati, saj naj bi to pomenilo komercializacijo šolstva, Tako znanje ostaja v akademskem vakuumu, kmečka logika iti razum pa skozi zidove fakultet ne prodreta, Kdaj se je kdo izmed odgovornih vprašal, ali bi morali kakšen program ukiniti ali zmanjšati vpisna mesta? Je res potrebnih najmanj 376 razpisanih mest na pravni fakulteti v prvem letniku, ob tem ko je v evidenci največ brezposelnih s področja pravnih, družbenih, upravnih iti poslovnih ved? Mojca Vtič dnu mlinarji začeli odkupovati pšenico, znašajo trenutno od 185 do 190 evrov za tono najkakovostnejše pšenice razreda A, za razred B1 od 160 do 165 evrov po toni, za razred B2 od 150 do 155 evrov za tono, za razred C pa od 140 do 145 evrov za tono. Pri tem je seveda treba odšteti cene analiz, prišteti pa stroške, ki jih ima organizator odkupa. Kot smo pred kratkim poročali v Štajerskem tedniku, kmetje želijo za kakovost A 205 evrov po toni, za kakovost B 186 evrov za tono ter za razred C 170 evrov za tono. Ob tem želijo, da se kakovostna razreda B1 in B2 združita v enotni kakovostni razred B. MŠ Slovenija • Največ slovenskih vojakov na tujem je Koliko zaslužijo voj Na Slovenskem je 19 delujočih vojašnic, od tega v severovzhodnem delu države tri, in njeno še s 1177 državljani in državljankami. Na misijah v tujini je bilo junija 345 prip Povprečna neto plača v SV znaša 1.029,23 evra. Ta znesek zajema osnovno plačo, dodatka za delovno dobo in stalnost, povečan obseg dela, do- datke po kolektivni pogodbi za javni sektor itd., ta znesek pa ne zajema nadomestil in povračil (prehrana, potni stroški ...). V povprečju za več kot 2.200 evrov višjo plačo imajo pripadniki SV, ki sodelujejo v mednarodnih operacijah in misijah. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske letos v Leto Proračun Ministrstva za obrambo RS Zmanjšanje proračuna glede na 2010 Proračun Slovenske vojske Zmanjšanje proračuna Slovenske vojske glede na 2010 2013 350.704.970€ -196.035.589 € 275.743.112 € -169.725.432 € 2014 335.544.145€ -217.086.005 € 266.264.953 € -187.100.160 € Vir: Slovenska Vojska Povprečna neto plača po kategorijah Povprečne izplačane plače pripadnikov SV v mednarodnih operacijah in misijah po kategorijah: status število Povprečje v evrih Povprečje v evrih Civilne osebe/uradniki 20 1.534,43 3.818,26 vojaki 3160 814,23 2.938,09 Nižji vojaški uslužbenci 357 1.006,32 1.851,95 Podčastniki 1984 1.140,58 3.469,68 Višji vojaški uslužbenci 246 1.266,56 4.315,45 Častniki 1109 1.494,44 4.193,73 Vir: Slovenska vojska Foto: arhiv Mlinarji so te dni začeli odkupovati pšenico po izhodiščnih cenah, ki pa so nižje od pričakovanj kmetov. Zavre • O zaraščanju vinogradov; delu viničarjev in haloškem kamn Haloze zaraščajo, zlato v Dr Prvi julijski teden je v Zavrču potekal mladinski raziskovalni tabor študentov Filozofske fakultete iz Maribora. stavili rezultate dela, ki so več kot zanimivi. Študentje in njihovi mentorji so opravili pomembno delo, saj so zbra Haloze in Podravje pomembne statistične podatke. Leta 1824 je bilo na območju katastrskih občin Hrastovec, Turški Vrh, Goričak in Dreno-vec slabih 188 hektarjev vinogradov. Danes jih je dobrih 188 hektarjev. Da sta podatek o površinah izpred 200 let in današnji skoraj identična, je lahko upravičeno zaskrbljujoče. Leta 2000 je bilo na tem območju nekaj manj kot 226 hektarjev površin, na katerih je bila zasajena vinska trta. Danes, po 14 letih, pa torej le še 188. Vidno je tudi siceršnje opuščanje kmetijskih obdelovalnih površin. Poleg vinogradniških so se v občini Zavrč zmanjšale površine njiv in vr- tov ter površine mešane rabe zemljišč. Najbolj so se povečale površine gozdov, zemljišč v zaraščanju, travnikov, pa tudi sadovnjakov. Predstavljeni podatki so rezultat dela skupine mladih raziskovalcev, ki se je na taboru ukvarjala z geograf-sko-informacijskimi sistemi. Tuji lastniki so imeli do viničarjev boljši odnos kot domači posestniki Mladi raziskovalci so se dotaknili tudi področja etnologi- je in raziskovali način življenja haloških viničarjev v obdobju med obema svetovnima vojnama. V tem obdobju naj bi bilo viničarjev tudi največ. Podatke o življenju in delu viničarjev so člani skupine zbrali z intervjuji na terenu, med informatorji. Zanimivo je, da viničarji niso imeli ključev od vinske kleti. Vino je bilo drago in zaklenjeno v kleteh. Ključe so imeli samo gospodarji. Za liter vina je moral viničar delati cel dan. Rekli so, da liter vina velja enega težaka. Od pomladi do jeseni so viničarji delali v vinogradih. Trgatev v Halozah se je v tistih časih Mladi raziskovalci (študentje) so o Zavrču in območju Haloz na piano potegnili vrsto zanimivih in koristnih podatkov. Na fotografiji so študentje v družbi s svojimi mentorji in predstavniki občine Zavrč. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: RadiaTednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika ozira ma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radiotednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, vpetek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5.2013). Foto: MZ petek • 11. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 na Kosovem aki doma in koliko na tujih misijah sicer v Slovenski Bistrici, Mariboru in Murski Soboti. Poklicnih pripadnikov Slovenske vojske (SV) je 7305, ob tem pa ima SV pogodbo o službi v rezervni sestavi skle-adnikov SV, med njimi je bilo tudi sedem vojakov iz Vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica, v kateri je sicer zaposlenih 394 oseb. okviru mednarodnih operacij in misij delujejo v osmih državah. Največ jih je na Kosovem, približno 300, med njimi tudi sedem pripadnikov iz Vojašnice Vincenca Repnika. Temeljna naloga mednarodnega sodelovanja na vojaškem področju je izvajanje dejavnosti, ki neposredno podpirajo delovanje Republike Slovenije kot partnerice in polnopravne članice Nata in EU. To delovanje obsega vključevanje pripadnikov Slovenske vojske v operacije v podporo miru in humanitarne dejavnosti. Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila v operacijo kriznega odzivanja 14. maja 1997. Prvi so bili na humanitarno operacijo Alba v Albaniji napoteni zdravstvena enota Slovenske vojske in štirje častniki za povezavo, od takrat naprej pa se je število pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske postopoma povečevalo. Danes je težišče delovanja Slovenske vojske v mednarodnih Mednarodna operacija/misija - število pripadnikov Slovenske vojske 2014 februar marec maj junij Afganistan 33 33 4 4 Bosna in Hercegovina 12 14 12 12 Kosovo 315 327 309 307 Makedonija 1 1 1 1 Srbija 1 1 1 1 Mali 3 3 3 3 Libanon 14 14 14 14 Sirija 5 4 4 3 skupaj 384 397 348 345 Vir: Slovenska vojska operacijah in misijah na Kosovu in v Afganistanu, njeni pripadniki pa so prisotni še v Bosni in Hercegovini, Liba- olomu avi Na zaključni li in sestavili prireditvi so pred-različne za Zavrč, začela po 15. oktobru. Pozimi, ko v vinogradnih ni bilo dela, so viničarji iz šibja in slame pletli košare ter popravljali orodje. Za delo v vinogradu so bili plačani s tem, da so bivali v viničariji. Obdelovali so lahko ohišnico, gospodarji so jim v uporabo predali kakšen kos obdelovalne zemlje. Nekateri gospodarji so viničarje nagra- V Dravi se najde tudi zlato. Primerjava rabe tal v občini Zavrč 2000-2014 Raba tal 2000 2014 Razlika Vinogradi 344,8 262,1 - 82,7 Njive, vrtovi 185,7 145,1 - 40,6 Gozd 738,7 800,3 + 61,7 Travniki 431 478,8 + 43,8 Zemljišča v zaraščanju 47,2 89,1 + 41,8 Sadovnjaki 31,9 43,9 + 12,1 Površine so v hektarjih. Vir: rezultati raziskave tabora dili še s plačilom. Odnosi med viničarji in gospodarji so bili zelo različni. Starejši Haložani, ki so bili bodisi sami viničarji bodisi so se rodili kot otroci viničarjev, znajo povedati, da so bili nekateri lastniki posestev zelo skopi, spet drugi pa so za svoje podrejene skrbeli zelo dobro. Najslabši odnos do viničarjev naj bi imeli slovenski lastniki, bili naj bi največji izkoriščevalci. Boljše so za svoje viničarje skrbeli tuji posestniki. Kot dobrih gospodarjev, ki so za podrejene dobro poskrbeli in jih za delo ustrezno poplačali, se ljudje v Zavrču spominjajo graščakov Ulm in treh sester z Dunaja. Po drugi svetovni vojni je viničar-stvo v Halozah zamrlo. Država je posestva nacionalizirala in jih razdelila med tiste, ki so zemljo obdelovali. Viničarji so postali posestniki. (Op. a., današnje zaraščanje vinogradov je najbrž med drugim tudi posledica procesa nasilno odvzetega premoženja in nadaljnjega slabega upravljanja.) V Dravi zlato, v Belskem Vrhu školjke, na Borlu nekoč kamnolom Skupina, ki se je ukvarjala z geologijo, je izpostavila tektonske razpoke, ki jih je moč zaslediti v okolici Švabovega, v Belskem Vrhu so najdišča fosilov školjk, v strugi reke Drave pa je celo zlato. Tega so s posebno tehniko iz rečnega materiala tudi nekaj izprali. Prodniki v reki Dravi so iz avstrijskih nahajališč, na območju so tudi vulkanske kamnine, ki jih je reka prinesla s seboj. Zanimiv je tudi podatek, da je bil pri Borlu nekoč kamnolom. Deloval je do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1928 je bila v kamnolomu posneta tudi razglednica. Skupina, ki se je ukvarjala z geologijo ha-loškega terena, je med drugim predstavila še kamnite tvorbe v Hrastovcu, ki so v prazgodovini najverjetneje služile kot zatočišča oziroma bivališča za ljudi (vhodi v jame). Puhov most prenasičen z razsvetljavo Zanimivi so tudi rezultati dela skupine, ki je na območju Ptuja in Haloz proučevala svetlobno onesnaževanje. Svetlobno je nebo najbolj onesnaženo pri trgovskem središču Qlandia na Ptuju, najmanj pa v naselju Gradišče v občini Cir-kulane. Prenasičen z razsvetljavo je tudi ptujski Puhov most. »Na njem je preveč svetilk, vse oddajajo belo svetlobo, ki se intenzivneje razsiplje v atmosfero in bolj onesnažuje nočno nebo. Na mostu in ob njem je nameščenih 118 samostoječih svetilk, 216 jih je vgrajenih v ograjo. Prenasičenost povzroča bleščanje, kar voznike med vožnjo tudi moti,« so pojasnile članice raziskovalne skupine, ki se je ukvarjala s svetlobnim onesnaževanjem. Ena izmed skupin na taboru se je ukvarjala z ornitologi-jo. Na območju, ki so ga raziskovali, so našteli 44 različnih vrst ptic. Vodja tabora mladih raziskovalcev je bil Srečko Štajnbaher, sodelovalo je 18 študentov in pet mentorjev: Vili Podgoršek, Suzana Vešli-gaj, Milan Vogrin, Tanja Per-moša in Igor Žiberna. Mojca Zemljarič nonu, Siriji, Somaliji, Srbiji in Makedoniji. Slovenska vojska z delom svojih sil deluje še v bojni skupini Evropske unije in Natovih odzivnih silah, ki so namenjene delovanju na operacijah znotraj in zunaj meja zavezništva. Najbolj se varčuje na področju investicij in stroškov dela Sicer pa se Ministrstvo za obrambo in s tem tudi Slovenska vojska sooča z zmanjšanim proračunom za delovanje. »Ministrstvo za obrambo je v finančni krizi, s katero se sooča država, prevzelo veliko breme za stabilizacijo javnih financ, predvsem v smislu rigoroznega zniževanja obrambnega proračuna. Z zniževanjem obrambnega proračuna se je v zadnjih letih v celotnem obrambnem sistemu izvajalo še dodatno varčevanje na praktično vseh področjih, najobsežneje na področju investicij in stroškov dela,« je dejal podpolkovnik Marko Prvinšek, načelnik Oddelka za odnose z javnostmi. Tako je letošnji proračun Slovenske vojske za 187.100.160 evrov nižji od proračuna leta 2010 in znaša 266.264.953 evrov. Mojca Vtič Nominalna osnova plač na mednarodnih operacijah in mi- sijah je nespremenljiva, zato se plača ne spreminja glede na pogoje in obseg dela zaposlenega. Primeri nominalnih osnovnih plač za vojake, podčastnike in častnike: vojak II 1294,58 € vojak I 1.386,25 € desetnik 1.476,96 vodnik 1.658,72 € štabni vodnik 1.930,70 € praporščak 2. 377,78 poročnik 2.110,10 € stotnik 2.643,73 € podpolkovnik 3.083,48 € Vir: Slovenska vojska Nominalne osnove se lahko povečajo za Dodatek za nevarnost na 500 € / 600 € / območju delovanja 1000 € / 1200€ Dodatek za nevarne 500 € / 750 € / naloge 1000€/1500€ Dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja 300 € Vir: Slovenska vojska Foto: arhiv 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. julija 2014 Podravje • Kaj vse so občine naredile z denarjem, ki so ga prejele po 21. členu Zakona o financiranj Še ena 17-milijonska igra (ministrsk Občine že leta prejemajo določen delež denarja po t. i. 21. členu Zakona o financiranju občin. Pristojno Ministrstvo za gospod (skupaj z občinskimi razvojnimi načrti), za katere bi želele koristiti denar iz tega člena. Letos tega poziva še ni bilo. Združenje občin Slovenije je zato že na začetku maja na Ministrstvo za finance (Direktorat za proračun) posredovalo poziv, da se začnejo izvajati vsi potrebni postopki za koriščenje sredstev iz 21. člena ZFO za leto 2014. Doslej se ni zgodilo še nič. pi v • • Finančno ministrstvo: denar je zagotovljen v proračunu MGRT! Na naše vprašanje, kaj in kje se je zataknilo, so na Ministrstvu za finance odgovorili tako: »Sofinanciranje investicij po 21. členu ZFO je v celoti v pristojnosti MGRT, sredstva za sofinanciranje se planirajo v finančnem načrtu tega ministrstva. V finančnem načrtu MGRT so pravice porabe v višini 17.472.114 evrov zagotovljene že od sprejetja državnega proračuna za leto 2014 v decembru 2013 in se med letom niso znižala. Pristojno ministrstvo je sredstva za zakonske obveznosti (tudi morebitna manjkajoča sredstva) dolžno zagotoviti v okviru svojega finančnega načrta in k temu je bilo navedeno ministrstvo že nekajkrat pozvano.« Dodali so še, da za objavo povabila občinam ni potrebna odločitev vlade. Na MGRT dajejo prednost drugim ukrepom ... znanjena tudi javnost.« Dodali pa so še, da so pri financiranju projektov v regijah dali prednost 8. pozivu RRP, v okviru katerega so seveda v večini nosilke projektov občine: »Poleg tega je MGRT letos dalo prednost izvajanju ukrepov na problemskih območjih Maribora z okolico, Pomurja in Zasavja.« Kako in za kaj so občine doslej namenjale denar iz 21. člena ZOF in kaj so s temi sredstvi, ki so letos očitno še zelo v zraku, nameravale narediti letos, pa v nadaljevanju. Sveti Andraž Občina Sveti Andraž je v zadnjem mandatu po 21. členu ZOF prejela sredstva v višini 239.607 evrov. Pridobljeni denar so porabili za različne naložbe, ureditev navezave na avtocesto, obnovo večnamenske dvorane Vitomarci (ki so jo financirali tudi iz RRP) ter modernizacijo nekaj cestnih odsekov (Veseli grič, Slana-Gibina in Mala Slavšina-Ro-škar-Gibina). Občina je iz proračuna za izvedbo vseh naštetih projektov plačala 31.807 evrov. Sicer pa občina za letošnje leto sredstva iz 21. člena ZOF predvideva za modernizacije novih cestnih odsekov, za katere je že pridobila tudi denar iz razpisa 322 - Obnova in razvoj vasi. Projekt bodo morali realizirati ne glede na sredstva iz 21. člena ZOF, vendar pa se bo v tem, najslabšem primeru, občina znašla v težavah. Kaj se pravzaprav dogaja in zakaj še ni objavljeno pova- Lenart bilo, smo povprašali tudi na MGRT, kjer pa pravijo tako: »Glede izvajanja 21. člena ZFO je MGRT pripravilo predlog Vladi RS za zagotovitev manjkajočih sredstev in ga poslalo v razpravo in odločanje. Ko bo odločitev sprejeta, bo z njo se- V Lenartu so v zadnjem mandatnem obdobju po 21. členu ZOF prejeli 685.284 evrov. Ta denar so porabili za sofinanciranje modernizacijo ceste Sp. Porčič-Zg. Senarska, za rekonstrukcijo kulturnega doma in za vodovodno omrežje. Občina je za izvedbo naštetih naložb primaknila še lastna sredstva v višini 840.603 evre. Občina Lenart se je na lanski poziv za črpanje sredstev iz 21. člena ZOF prijavila z dvoletnim projektom rekonstrukcije vodovoda v Voličini (4. faza). Lani je občina za ta namen že prejela 170.392 evrov, letos pa nameravajo enak znesek nameniti za nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda v Zg. in Sp. Voličini. MGRT je občinskemu zahtevku, ki so ga poslali junija, po besedah višje svetovalke Šipkove, že ugodilo. Denar pričakujejo v teh dneh. Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi je v zadnjem mandatu po 21. členu ZOF prejela 329.610 evrov, ki jih je porabila za različne naložbe; za vodovod Lipje in Ormož-Središče, ureditev pločnika z obnovo meteorne kanalizacije na Kolodvorski cesti in lani še za vodovod Obrež. Za izvedbo naštetih naložb so dodali 193.094 evrov. Za letošnje in prihodnje leto pa so sredstva iz 21. člena ZOF predvidevali za izvedbo projekta izgradnja kanalizacije in čistilne naprave. »Ker na MGRT še ne vedo, ali se bodo sredstva po 21. členu izplačevala, in ker investicija že potekal, bomo seveda morali morebitni izpad nadomestil kriti iz lastnega proračuna,« je še povedal župan Borko. v ■ ■ Jursinci Občina Juršinci je v zadnjem mandatnem obdobju po 21. členu ZOF prejela 427.034 evrov, ki so jih namenili za različne naložbe. »Večino denarja Foto: Črtomir Goznik je bilo namenjenega za modernizacijo cest (javnih poti) v občini, delno v letu 2013 pa tudi za urejanje druge infrastrukture (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava),« je pojasnila računovodkinja Ber-lakova in dodala, da je občina za izvedbo naštetih naložb primaknila tudi lastna sredstva v višini 115.137 evrov. Sicer pa občina za letošnje leto denar iz 21. člena ZOF predvideva za rekonstrukcijo lokalne ceste v Rotmanu, ki jo bodo izvedli tudi v primeru, če denarja po 21. členu ZFO ne bo. Trnovska vas Z občine so sporočili, da so v zadnjem mandatnem obdobju po 21. členu ZOF prejeli 282.010 evrov, ki so jih porabili za izvedbo različnih projektov, in sicer za ureditev parkirišča pri pokopališču, za obnovo večnamenske dvorane, za prireditveno ploščad in za modernizacijo nekaj javnih poti. Občina je za izvedbo naštetih naložb dodala še lastna sredstva v višini 231.118 evrov. Sicer pa je občina za letošnje leto sredstva iz 21. člena ZOF predvidevala za izvedbo kanalizacije v Bišu. »Brez teh sredstev ne bo možno realizirati projekta,« je povedal direktor Potrč. Sveta Trojica v Slovenskih goricah Občina je v zadnjem mandatnem obdobju po 21. členu ZOF prejela sredstva v višini 286.679,50 evra, ki so jih namenili za vodovod, kanalizacijo in čistilno napravo Sv. Trojica, za rekonstrukcijo ceste Sp. Verjane-Sv. Trojica, za javno razsvetljavo in za modernizacijo cest. Občina je za izvedbo naštetih naložb primaknila še 317.410 evrov. Za letošnje leto so sredstva iz 21. člena ZOF predvidevali za modernizacijo ene izmed cest, ker pa še ni jasno, ali bodo denar iz omenjenega člena prejeli, trenutno še iščejo rešitev v smeri etapne realizacije projekta. Sveta Ana v Slovenskih goricah V zadnjem mandatnem obdobju so v občini po 21. členu ZOF počrpali sredstva v višini 585.175 evrov, ki so jih namenili za različne projekte: za izgradnjo vodovodov, telovadnice, za investicijsko vzdrževalna dela v OŠ Sveta Ana in za rekonstrukcijo dveh odsekov cest. Občina je za izvedbo naštetih naložb primaknila še lastna sredstva v višini 1.099.667 evrov. Sicer pa občina za letošnje leto sredstva iz 21. člena ZOF predvideva za izvedbo modernizacije občinskih cest, ki pa jih v primeru, če denarja iz 21. člena ne bo, zagotovo ne bodo mogli realizirati. Kidričevo V občini Kidričevo so od leta 2010 do 2013 iz sredstev po 21. členu ZFO prejeli 513.215 evrov, za izvedbo projektov pa so iz lastnega proračuna primaknili še 479.061 evrov. Na ta račun so modernizirali cesto v Apačah, Sp. Jablanah, Mi-hovcah, Pleterjah, v Lovrencu na Dr. polju, zgradili pločnik v Cirkovcah ter most čez Fram-ski potok v Zg. Jablanah. Letos nameravajo modernizirati cesto v Kungoti pri Ptuju v vrednosti 168.212 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranje občine 138.118 evrov. Markovci V občini Markovci so v mandatu od leta 2010 do 2013 po 21. členu ZOF prejeli 298.438 evrov, in sicer za izgradnjo se- petek • 11. julija 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 u občin (ZFO) e) mačke z (občinskimi) miškami? arski razvoj in tehnologijo (MGRT) za ta namen vsako leto objavi posebno povabilo občinam, da mu posredujejo svoje projekte kundarne kanalizacije Stojnci, za rekonstrukcijo ceste Bukov-ci-Novi jork, za izgradnjo novega vrtca v Markovcih ter za izgradnjo dvigala v občinski stavbi. Iz lastnega proračuna so za izvedbo naštetih naložb dodali še dobre 3,5 milijona evrov. Za letošnje leto imajo prijavljen projekt menjave primarnega vodovoda v Stojn-cih, projekt pa bodo realizirali, tudi če denarja iz 21. člena ZOF ne bodo prejeli. Ormož Zavrč Občina Ormož je za obdobje 2010-2013 po 21. členu ZOF prejela 2.029.718 evrov, leta 2010 so prejeli še 361.263 evrov za leto 2009. Sredstva so porabili za modernizacijo občinskih cest - javnih poti in lokalnih cest. Za izvedbo investicij so iz občinskega proračuna k znesku, ki so ga dobili od države, dodali 1.107.061 evrov. Letos predvidevajo z denarjem, ki jim pripada po 21. členu, izvesti modernizacijo občinskih cest, projekte bodo realizirali, tudi če jim država tega denarja ne bo namenila. Sv. Tomaž Občina Sv. Tomaž je v zadnjem mandatu od leta 2010 investicij ne bodo izvedli, saj jih sami ne bodo zmogli financirati. Dornava Občina Dornava je v obdobju 2010-2013 po 21. členu ZOF prejela 373.480 evrov. Tudi v tej občini so večino sredstev namenili za modernizacijo občinskih cest: Brezov-ci-Petek, Slomi Šuen-lovski dom, Brezovci Slodnjak-križ, Dornava-Borovci, Mlinarič-Žižek, Dornava Lah, Veselič-Golob, Dornava-pokopališče, Strmec-Micheti, Peršak-Ku-kovec Prerad, mlekarna-Hr-gov klanec Mezgovci in Po-lenšak-Slomi. Za modernizacijo naštetih cest je občina iz lastnih proračunskih sredstev primaknila 118.277 evrov. V letu 2013 so sredstva 21. člena namenili za sofinanciranje gradnje vaško-kulturnega centra v središču občine. Tudi letošnja sredstva po 21. členu (predvidoma 92.371 evrov) bi vložili v gradnjo kulturnega centra. Občina Dornava je z državo dvoletno pogodbo za ta sredstva sklenila v letu 2013. »Pogodbo in sklep smo že dobili v lanskem letu, tako da imamo sredstva zagotovljena. V skladu s pogodbo smo že oddali zahtevek za izplačilo. Tudi v primeru, če tega denarja ne bo, bomo gradnjo objekta končali, čez 14 dni je predviden tehnični prevzem. Glede na to, da imamo za ta sredstva sklenjeno pogodbo, bomo v primeru, da država ne izplača pogodbenega zneska, sprožili sodni spor,« je povedal župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Gorišnica Občina Gorišnica je po 21. členu ZOF v zadnjem mandatu občinskega sveta prejela 342.611 evrov. Sredstva so namenili za rekonstrukcijo cest Moškanjci, sekundarno kanalizacijo Formin in prvi del kanalizacije v Cunkovcih. Iz lastnega proračuna so za izvedbo naštetih naložb namenili 107.611 evrov. Letos nameravajo iz sredstev 21. člena financirati gradnjo drugega dela kanalizacije v naselju Cunkovci. Naložbo bodo izvedli, tudi če država sredstev ne bo nakazala. Poljčane Občina Poljčane je v okviru 21. člena ZFO od leta 2010 do vključno leta 2013 prejela 482.929 evrov. Pridobljeni denar so porabili za rekonstrukcije lokalnih cest Poljča-ne-Laporje, Vrhole -Laporje ter javnih poti Kohne-Lju-bično-Zalonč in Brezje-Po-holka. Iz lastnega proračuna je za izvedbo naštetih naložb občina prispevala še 219.411 evrov. V letu 2014 s sredstvi 21. člena ZFO načrtujejo sofinanciranje nakupa opreme za novozgrajeni vrtec Poljčane. »Žal se nam obeta, da bodo razpoložljiva sredstva mnogo nižja od načrtovanih in planiranih. Glede na to, da želimo, da je projekt izgradnje novega vrtca končan, pri tem pa je nakup opreme za vrtec zadnja faza, bomo projekt realizirali,« so na vprašanje, ali bodo projekt realizirali, četudi denarja ne bodo dobili, odgovorili na občini. Makole Občina Makole je na podlagi 21. člena ZOF v obdobju od 2010 do vključno 2013 pridobila 499.691 evrov. S pridobljenim denarjem je občina leta 2010 izvedla rekonstrukcijo lokalne ceste skozi kraj Stopno ter asfaltirala krajše odseke na cestnem omrežju občine, za vrtec Makole, za obnovo vodnih zajetij in za obnovo stavbe nekdanje KS v Makolah. K omenjenim projektom je občina Makole prispevala še 409.658 evrov. »Za leto 2014 imamo z državo sklenjeno pogodbo za sofinanciranje obnove stare stavbe KS v višini 122.704. V letu 2013 smo namreč prijavili dvoletni projekt. Glede nato, da imamo z državo pogodbeno razmerje, menimo, da bo država ta sredstva tudi morala izplačati,« je dejal direktor občinske uprave Igor Erker. Majšperk Občina Majšperk je v zadnjem mandatu (od leta 2010 do 2013) po 21. členu ZOF prejela 962.701 evro. S tem denarjem so financirali vodovod zahodne Haloze II. faza, pločnik Breg, Kulturno-poslovni center Majšperk, modernizacijo Foto: Črtomir Goznik do 2013 po 21. členu ZOF prejela 524.435 evrov. Sredstva so namenili za modernizacijo javnih poti (med drugim Korači-ce-Rakovci, Hranjigovci-Vuk, Mezgovci graba, Koračice mejna in Savci-ribnik). Iz lastnega proračuna so za izvedbo naložb dodali 206.013 evrov. Če bodo letos po 21. členu prejeli sredstva, jih bodo namenili za sofinanciranje gradnje vrtca, ki je že v izvedbi. Občina Zavrč je v obdobju od 2010 do 2013 po 21. členu ZOF prejela 323.785 evrov, denar so namenili za pre-plastitev dela lokalne ceste Borl-Zavrč, modernizacijo poti Hrastovec-lovski dom, Belski Vrh-Labiš, Korenjak-Skok in Korenjak-Vesenjak, za ureditev poti, razsvetljave in vodovodnega priključka na pokopališču, gradnjo pločnika in javne razsvetljave do gasilskega doma v naselju Go-ričak in sistem fekalne kanalizacije naselja Hrastovec sever. Iz lastnega proračuna so za navedene investicije dodali 350.616 evrov. Če bodo letos po 21. členu sredstva prejeli, bodo obnovili dve javni poti: Turški Vrh-Majur in Goričak-Petrovič. Če denarja po 21. členu ne bodo prejeli, potem Tabela porabe sredstev iz 21. člena ZFO po občinah Občina Prejeta sredstva v obdobju 2010 - 2013 v € Dodana sredstva v obdobju 2010 - 2013 v € Predviden projekt za sofinanciranje v 2014 Izvedba projekta ne glede na sredstva iz ZFO Sveti Andraž 239.607 31.807 ceste DA Lenart 685.284 840.603 vodovod DA Središče ob Dravi 329.610 193.094 kanalizacija DA Juršinci 427.034 115.137 cesta DA Trnovska vas 282.010 317.410 kanalizacija NE Sveta Trojica 286.679 317.410 cesta DA Sveta Ana 585.175 1.099.667 ceste NE Kidričevo 513.215 479.061 cesta DA Markovci 298.438 3.500.000 vodovod DA Ormož 2.029.718 1.107.061 ceste DA Sveti Tomaž 524.435 206.013 vrtec DA Zavrč 323.785 350.616 ceste NE Dornava 373.480 118.277 kulturni center DA Gorišnica 342.611 107.611 kanalizacija DA Poljčane 482.929 219.411 oprema v vrtcu DA Makole 499.691 409.658 objekt KS DA Majšperk 962.701 5.477.798 park Breg DA Podlehnik 612.004 486.091 kanalizacija NE Videm 1.113.464 578.939 kanalizacija DA Cirkulane 603.401 - cesta - Žetale 501.533 176.500 cesta DA Slovenska Bistrica 2.315.511 653.428 ceste DA Hajdina 213.421 624.143 kanalizacija DA MO Ptuj 810.055 3.384.621* Mestni trg DA * v znesku ni zajeto leto 2010 vir: občine Podravja 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. julija 2014 lokalne ceste Grdina-Sitež in Rekreacijski center Majšperk ter lokalno cesto Sevce-Ptuj-ska Gora, javno pot Belšak-Do-brava in pločnik Lešje II. faza. Za izvedbo naštetih naložb je občina iz lastnega proračuna namenila 5.477.798 evrov. Letos nameravajo v Majšperku z denarjem, pridobljenem na podlagi 21. člena, urediti park Breg. Projekt pa bo izveden, četudi občina ne bo prejela so-financerskega denarja. Podlehnik Občina Podlehnik je v triletnem obdobju po 21. členu ZOF uspela pridobiti 612.004 evrov. Pridobljeni denar so porabili za sanacijo plazov, modernizacijo lokalnih cest in javnih poti, za izgradnjo vrtca in za urejanje okolice OŠ Pod-lehnik. Za izvedbo naštetih naložb je občina prispevala 486.091 evrov. Letos imajo pripravljen projekt izgradnje kanalizacije Podlehnik-Sedlašek. Če občina denarja iz naslova 21. člena ne bo prejela, potem projekta tudi ne bo izvedla. Videm modernizacije in rekonstrukcije več cest (Žerak, Tržec-Skrbinšek, Videm-Markovci, Lancova vas-Rajh, Bukvič-Dolena, Topolovec-Ljubsta-va), za ureditev vaškega jedra in izgradnjo mrliške vežice v Vidmu. Za izvedbo omenjenih projektov je občina Videm iz proračuna dodala še 578.939 evrov. Letos nameravajo s prejetim denarjem po 21. členu ZOF sofinancirati ureditev kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Kot so povedali v vodstvu občine, morajo ta projekt realizirati ne glede na to, ali bodo dejansko prejeli denar iz 21. člena ZFO ali ne, ker za izvedbo hkrati črpajo tudi sredstva iz RRP. Izvedba mora biti končana do 30. septembra letos. »Če sredstev iz 21. člena ZOF ne bomo prejeli, se lahko znajdemo v likvidnostnih težavah,« so še sporočili iz Vidma. Zetale V občini Videm so po 21. členu ZFO v letih od 2010 do 2013 skupno prejeli 1.113.464 evrov. Denar so porabili za V Žetalah so v treh letih po 21. členu ZOF prejeli 501.533 evrov, ki so jih vložili v rekonstrukcije skupno 6,5 kilometra cest (Kapela-Kančec, Ro-gatnica-Gajšek, Žale-Režek, Žerak-Fišer, Stopnica-Gater, Stopnica-Grabe, Jesenica-Lo-žec, Pšetna graba-Zalopata-Jurji vrh). Za izvedbe vseh teh cestnih odsekov so dodali še 176.500 evrov iz proračuna. Letos nameravajo z denarjem po 21. členu ZOF modernizirati del ceste v Nadolah in Kočicah, za katere si je občina z uspešno kandidaturo na razpisu 322 - Za obnovo in razvoj vasi že zagotovila sofinancer-ski delež, a je ta prenizek za pokritje vseh stroškov naložbe. Naslednje leto pa nameravajo denar iz tega člena porabiti pri izgradnji večnamenske dvorane v občini. Župan Anton Bu-tolen glede možnosti izpada ali znižanja sredstev za občine po 21. členu ZOF še dodaja, da bodo cesto morali modernizirati ne glede na to, saj sicer lahko izgubijo sofinancerski delež iz razpisa 322, vendar v tem primeru pričakuje finančne težave s poplačili. Cirkulane V Cirkulanah so po 21. členu ZOF v letih do 2010 do 2013 skupno prejeli 603.401 evro. Znesek so porabili za cestne odseke (Janškač-Meje, Mali Okič, Paradiž-Šincek, Veliki Vrh in Pristava-Pohorje) ter za izgradnjo večnamenske turistično-prireditvene dvorane. Letos po 21. členu ZOF pričakujejo 148.181 evrov (toliko kot v letu 2013), z njimi pa naj bi sofinancirali modernizacijo ceste Brezovec-Levičnik. Foto: Črtomir Goznik Slovenska Bistrica Občina Slovenska Bistrica je v obdobju od 2010 do vključno 2013 po 21. členu ZOF pridobila 2.315.511 evrov. S tem denarjem so sofinancirali naslednje projekte: rekonstrukcija Partizanske ulice z rondo-jem in ceste Urh-Ramšakov križ, obnovili lokalno ceste Slovenska Bistrica-Pečke, izgradnjo sekundarne kanalizacije (izdelava projektne dokumentacije) - dvoletni projekt, izgradnjo vodohrana Kropec in cesto Veliko Tinje-Planina, gradnjo doma starejših občanov in začeli so urejati območje Zagrad v mestu. Za izvedbo naštetih projektov je občina iz proračuna dodala 653.428 evrov. Letos so se odločili za izvedbo treh projektov prav tako s področja cestne infrastrukture, in sicer obnove lokalnih cest Črešnjevec-Pre- trež 2. faza, Tinje-Urh 2. faza in Slovenska Bistrica-Pečke 2. faza. Predvidena vrednost teh treh projektov je 410.000 evrov, od tega namerava občina prispevati 100.680 evrov, po 21. členu pa pričakujejo 309.320 evrov, projekte pa na bistriškem že izvajajo. Ptuj Hajdina Občina Hajdina je po 21. členu ZFO skupno prejela 213.421 evrov. Denar so namenili za sofinanciranje projekta kanalizacije na Hajdini, Zg. in Sp. Hajdini ter v Slovenji vasi in Gerečji vasi. Občinski delež za omenjene naložbe je v obdobju 2010/2013 znašal 624.143 evrov. Letos na podlagi 21. člena ZFO nadaljujejo sofinanciranje projekta izgradnje kanalizacije v občini Hajdina. Projekt je fizično končan, od sredstev, ki jim pripadajo v višini 53.141 evrov v letu 2014, pa so že porabili 40.000 evrov. V MO Ptuj so po 21. členu ZFO-1 v obdobju 2010-2013 prejeli 810.015 evrov. V MO Ptuj so vsa leta na ta poziv prijavljali projekte, ki so imeli večinski del že sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) - RRP. S tem so tako doslej rekonstruirali Potrčevo cesto, vrtec Pod-lesek, dominikanski samostan (kongresno-kulturna dvorana) in opravili energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave. Letos sredstva iz 21. člena ZFO namenjajo za prenovo Mestnega trga. Projekt rekonstrukcije Mestnega trga na Ptuju se izvaja skladno s terminskim planom in bo končan ne glede na (ne)sofinanciranje iz ZFO-1, še dodajajo v MO Ptuj. Monika Levanič, Mojca Zemljarič, Mojca Vtič, Martin Ozmec, Majda Goznik, Simona Meznarič »Spoznaj in okusi« v Termah Ptuj Sklop petih dogodkov, ki bo popestril ptujsko poletno dogajanje, čeprav se ne dotika le geografske znamke Ptuj. Projektna ideja zajema celotno regionalno desti-nacijsko organizacijo (RDO); v tem smislu se bodo zvrstile posamezne predstavitve geografskih znamk, ki bodo (vsak vikend ena) kraljevale pred Termami Ptuj in znotraj njih. Zaključni dogodek bo 9. avgusta. V soboto, 28. ¡unija 2014, ¡e potekal prvi izmed petih dogodkov, in sicer v prijetnem ambientu Term Ptuj. Te so zraven ZRS Bistra Ptuj, Javnih služb Ptuj in Radia-Tednika Ptuj tudi v organizacijskem odboru projekta. Z ome- njenim poletnim dogajanjem želimo povezati celotno podravsko-ptujsko-ormoško regionalno destinacijsko organizacijo, ustvariti povezavo v omenjeni turistični destinaciji in tako z okoliškimi občinami zaokrožiti in popestriti turizem v regiji s svežimi dogodki in večjo prepoznavnostjo same regije tudi med turisti. Uvodni dogodek je predstavil geografsko znamko Ptuj. Pred Termami Ptuj so se predstavljala turistična društva in manjši ponudniki lokalnih izdelkov, vinarji, možna pa je bila tudi degustacija in prodaja nekaterih izdelkov. Na ta način spodbujamo in podpiramo lokalne proizvajalce. Tokrat so se predstavili: Kmečka pekarna Marija Me-tličar, Arhitekt Dekor (dekoracije, poslikave, štukature, restavriranje, imitacije, pozlatitve), Twildekor (darilni izdelki iz različnih vrst tekstila in volne), Vinogradništvo Cvitanič z vrstami vin: renski rizling, dišeči traminec, muškat otonel, šipon suhi jagodni izbor in drugimi, Skrinjica unikatovz unikatnimi, ročno izdelanimi izdelki, naravna trgovina Dotik narave (med, medni izdelki, zeliščni čaji, super živila, naravna kozmetika, prehranska dopolnila), 3 ptice z okolju prijazno modo oblikovalke Anite Pukšič in Unikat by Amadeja z unikatnim, ročno izdelanim nakitom. Obiskovalce je pozdravila podžupa-nja MO Ptuj Helena Neudauer, podžupan občine Hajdina Franc Mlakar in Franc Kukovec (TD Polenšak). Za vmesno javljanje s terena v živo je poskrbela ekipa Radia Ptuj, ki je tudi povezovala program v Termah. Zraven ponudnikov, ki so svoje izdelke predstavljali pred Termami, je tudi znotraj Termalnega parka potekala animacija in napoved bližnjih dogodkov v destinaciji, ki so jo pripravila turistična društva. Tudi tukaj je bilo možno poskusiti nekatere dobrote, vse sodelujoče skupine pa smo lahko spoznali še podrobneje, se z njimi pogovorili ali jih videli nastopati na odru. V notranjem Termalnem parku je potekalo dogajanje s: TED Lukarji, TD Polenšak, Hajdinskimi kletarji in Hajdo-škimi pletarji, društvom Arsana. Pri Rimljankah s Hajdine smo poskusili specialitete starih Rimljanov, zraven njih pa so se predstavila še Društva žena Hajdoše, Gerečja vas in Dra-ženci s svojimi zeliščarkami. Zbor učiteljic in vzgojiteljic OS Hajdina se je predstavil s popularnimi pesmimi, ogledali pa smo si tudi odlomek iz monokomedije Tajnica Lolita (igra Katja Markež). Za otroško animacijo sta poskrbela brata Malek iz Rekre-acijsko-ustvarjalnega društva Eleja. V kotičku TIC Ptuj in RDO Ptuj so zraven dogajanja informirali goste o turistični ponudbi na Ptuju in v njegovi okolici. Uvodni dogodek je privabil veliko tujih in domačih gostov, lokalnih obiskovalcev in gostov Term Ptuj. Lokalni ponudniki se bodo na vseh prihajajočih dogodkih predstavljali v dopoldanskem času na ptujski mestni tržnici (od 9.00 do 11.00), kjer bo možna degustacija in nakup lokalnih izdelkov, od 14. ure naprej pa bo osrednji program potekal v Termah Ptuj, (prodaja lokalnih izdelkov na stojnicah pred Termalnim Parkom, znotraj Termalnega Parka bo potekal družabni program s turističnimi društvi, pevskimi zbori, komedijanti posamezne geografske znamke ter okusnimi kulinaričnimi dobrotami, ponudbo vinarjev). Naslednji dogodek bo že v soboto, 12. 7., in sicer se bo podrobneje predstavila geografska znamka Je-ruzalem-Ormož. 19. 7. boste lahko "spoznali in okusili" še Slovenske gorice, 26. 7. pa Haloze, projekt pa se bo zaključil s ponovno predstavitvijo Ptuja 9. avgusta. V sklopu dogodkov "Spoznaj in okusi v Termah Ptuj" je za prebivalce občin geografskih znamk Ptuj, Jeru-zalem-Ormož, Haloze in Slovenske gorice možen nakup vstopnic za Termalni Park po znižani ceni, ki znaša za odrasle 10 € (redna cena je 15 €) in za otroke od 5. do 15. leta starosti pa 5 € (redna cena je 9,90 €). Vstopnice veljajo 1 leto od dneva nakupa, nakup znižanih vstopnic je možen do 9. 8. (oz. do 16.8.2014, če bo takrat izpeljan zadnji dogodek v primeru slabega vremena). Prodajna mesta vstopnic: TIC Ptuj, TIC Ormož, TIC Lenart in Občina Sveti Andraž. petek • 11. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 7 Ptuj • Sprememba odloka o NUSZ Pesek v oci ali resnična sprememba? Mestni svetniki naj bi na 42. seji, ki bo v ponedeljek, predvidoma podprli spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), s katero naj bi se plačilo za območje dela Žabjaka v ČS Rogoznica, t. i. Gernce, zmanjšalo za okrog 30 odstotkov, ker bo razvrščeno v 3. stanovanjsko cono. Predlog je pripravljen za obravnavo po skrajšanem postopku. V drugi stanovanjski coni je trenutna cena po m2 površine 0,065265 evra, v tretji pa 0,042725 evra. Pri dosedanjem plačilu okrog 200 evrov bo to po novem nižje za dobrih 69 evrov. Sprememba odloka, če jo bodo svetniki podprli, naj bi začela veljati s 1. januarjem leta 2015. Na problematiko naselja Gernce je v lanskem letu opozoril Jani Golob, ki se je zavzel za to, da se jim NUSZ zniža, oziroma da se jih uvrsti v nižji razred za plačilo, saj ne morejo biti skupaj s tistimi, ki razpolagajo z vsem infrastruk-turnim standardom oz. plačevati več, nimajo pa ničesar, kar bi jih uvrščalo med razvitejša območja MO Ptuj. V vseh in- frastrukturnih naložbah, ki se jih odgovorni lotevajo v tem Foto: Črtomir Goznik Prebivalci Gernc, predela Zabjaka, gre za hišne številke od 30 do 38, naj bi v letu 2015 plačali za okrog 30 odstotkov manj nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. okolju, so izpuščeni. Na svojo pobudo o znižanju plačila NUSZ Golob v lanskem letu ni prejel želenega odgovora, „preprečila" ga je predvidena uvedba nepremičninskega zakona, ki je pozneje padel. Odgovor MO Ptuj je bil, da s spremembo, ki bi jo takrat naredili, ne bi mogli posegati retrogradno v že izdano odločbo, ker vsaka sprememba velja za eno leto naprej. Takrat so ocenili, da bi bila takšna sprememba brez pomena, ker bi, če bi bil nepremičninski davek uveden, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča tako in tako nehal veljati. Letos bodo plačali še po starem, naslednje leto itak že davek Če bodo mestni svetniki spremembo potrdili, bodo Gernčani plačevali nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Jani Golob, ki je prebral predlog spremembe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ocenjuje, da je ta sprememba samo 'mazanje oči' oz. predvolilna poteza. V odloku sicer piše, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku MO Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja leta 2015. To pomeni, da bodo letos kljub temu še plačali nadomestilo za razvrstitev v 2. cono, v letu 2015 pa bo po vsej verjetnosti tako ali tako začel veljati zakon o davku na nepremičnine in bo ta sprememba odloka po njegovem brezpredmetna. Položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bodo že v kratkem prejeli pravni subjekti, kdaj pa fizične osebe, se še v tem trenutku ne ve, ker se podatki še preverjajo. MG Podravje • Slabo obiskani tabori za osnovnošolce V Ormožu štirje, v Bistrici osem udeležencev Minuli teden je Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož, organiziral že 12. počitniške naravoslovne dneve, ki so se jih udeležile le štiri osnovnošolke. V Slovenski Bistrici pa se je poletnih ustvarjalnih delavnic udeležilo le osem mladih interesentov. V Ormožu so se sicer dekleta na enotedenskem druženju naučila marsikatero koristno stvar, kot je na primer izdelava plašča iz odpadnih vrečk. H v ■ I V V, , Dežni plasci iz odpadnih vrečk Da bi približali naravoslovne vede, je RKS OZ Ormož tudi letos pripravil enotedenski tabor s pestrim programom delavnic. Udeleženke so med drugim spoznavale barvila in jih ločevale s postopkom papirne kromatogra-fije ter se družile z ormoškimi ribiči, kjer so spoznale ribiški pribor in si ogledale tekmo ribičev. Odpravile pa so se tudi na ekskurzijo v Maribor. »V Evropskem kulturnem in tehnološkem centru so iz- delale krmilnico za metulje in spoznale zbirko fizikalnih eksperimentov, del teh pa so preizkusile še v Mestni četrti Foto: Mojca Vtič Vsaj osem (od več kot 1000) osnovnošolcev je raje kot računalniško miško ali televizijski ekran izbralo ličje. Magdalena,« je pojasnila Maja Botolin Vaupotič iz RKS OZ Ormož in dodala, da so zadnji dan druženja namenili ekologiji: »Študentka likovne pedagogike Tadeja Ozmec je z dekleti izdelovala dežne plašče iz odpadnih vrečk ter dekletom pokazala, kako lahko stvari ponovno uporabimo in s tem ohranjamo naravo.« Torte, ptiči in zmaji »Glavico naredite tako, da zgornji del ličja napolnite z vato, nato pa zavežite z rafijo,« je sedmim mladenkam in enemu fantku (štiriletnemu Otu) dejala Mirjana Kresnik, ki je minuli torek vodila delavnico Figuri- Sveti Jurij ob Ščavnici • Kritično o razvoju turizma v občini Veliki potenciali, a nič koristi Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici je pripravilo okroglo mizo, na kateri so udeleženci glavnino pozornosti namenili možnostim nadaljnjega razvoja turizma, saj s sedanjim stanjem na tem področju v občini Sv. Jurij niso zadovoljni. Kot so poudarili, imajo sicer zelo dobre pogoje, da bi kaj iztržili tudi na račun turizma, vendar je njihova ponudba skromna in nekakovostna. Nadalje so ugotovili, da je občina s pridobitvijo avtoceste leta 2008 pridobila ugodno prometno lego, ob tem jo bogati še zgodovinska in kulturna preteklost. V neposredni bližini občine sta tudi dva kopališka kompleksa z nastanitvenimi zmogljivostmi - Bioterme Mala Nedelja in Terme Radenci, zato bi bilo po mnenju razpravljavcev umestno, da bi sodelovanje navezali s sosednjimi občinami. Po mnenju župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša v turizmu prinašata le povezovanje in skupna promocija. Predsednik Turističnega društva Janeza Mir je prepričan, da na področju turizma premorejo velik potencial, a ga ne znajo izkoriščati na pravi način. Rešitev vidi v profesionalnem pristopu vodenju nekaterih poslov. »Člani društev smo volonterji, zato nam ob svojih delovnih obveznostih zmanjkuje časa in energije za zadostno in predvsem kakovostno obravnavanje gostov, ki se želijo seznaniti z našo turistično ponudbo. Žal na območju občine nimamo nobenega kmečkega turizma, ne vinotoča, kaj šele nočitvenih kapacitet.« Precej lastnih sredstev je v razvoj turizma vložil Mario Her-cog, lastnik zemljišč ob Blagu-škem jezeru: »Brez konkretnega sodelovanja bo moja vizija razvoja turizma zelo težko uresničljiva, saj jezero nima osnovne infrastrukture. Brez tega pa bo turista z nekaj domače hrane in pijače težko zadržati za dlje ce iz ličja v bistriškem gradu v okviru Poletnih delavnic. Teh se je udeležila tudi enajstletna Meta. »Delam papigo z rumenim, zelenim in modrim perjem, saj navijam za Brazilijo,« je še pojasnila med brskanjem po kupu obarvanega ličja. Za sodelovanje v delavnici se je odločila, ker raje preživi čas s prijateljicami kot pred računalnikom. Mirjana z zadruge Pomelaj iz Prekmurja si je vzela čas za vsakogar in mu z učiteljsko potrpežljivostjo kazala, kako mora zavezati ličje, kako ga ukriviti, porezati ... Nato pa je pomagala še Otu izdelati rožico iz ličja za njegovo mamico, saj se je mlad in majhen ustvarjalec hitro naveličal ožemati ličje. Najbolj pa ga je navdušilo lepilo, ki ga je Oto slišal prdniti. Mir-jana se ustvarjanja iz ličja uči dobrega pol leta. »Vedno sem rada ustvarjala iz ličja, verjetno imam to v genih, saj so moji starši iz Prekmurja.« Povedala je tudi, da je cekar iz ličja iz prekmurske delavnice kot darilo romal celo v Rim. V okviru Poletnih ustvarjalnih delavnic v bistriškem gradu, ki so se končale danes (v petek), je osemčlanska skupina spekla torto v grajski kuhinji s Pijo Debeljak, ustvarjala iz ličja, spoznala čebelarja in njegovo delo. V četrtek so udeleženci delavnic sodelovali na glasbeni delavnici z Nadjo Stegne, danes pa so izdelovali zmaje. »Že več let prirejamo te delavnice, ki trajajo dve uri dnevno, ob tem pa so vedno tematsko vezane na grajsko zbirko in dediščino,« je dejala Ursula Hribernik iz Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Doplačilo za cel teden je bilo pet evrov, druge stroške je kril Zavod. In čeprav se je povabilu na delavnico odzvalo zgolj sedem osnovnošolk in štiriletni Oto (na dveh osnovnih šolah v mestu Slovenska Bistrica je približno 1000 učencev), je Hribernikova dejala, da so v Zavodu zadovoljni s številom, saj da je z malo skupino lažje delati, je še dodala. Mojca Vtič, Monika Levanič časa,« je dejal Hercog. Direktorica zavoda za kulturo, turizem in promocijo v Gornji Radgoni Norma Bale pa je povedala, da je za prepoznavnost tovrstnega področja nujno razviti ustrezno blagovno znamko in poudarila, da je za razvoj turizma na celotnem pomurskem območju izrednega pomena sodelovanje z velikimi turističnimi ponudniki. »Majhni moramo imeti dovolj, da bomo lahko zalagali velike,« je dejala. NŠ Foto: Maja Botolin Vaupotič Takole so na 12. počitniških naravoslovnih dnevih osnovnošolke spoznavale zelišča v okolici Ormoža. 8 Štajerski Na sceni petek • 11. julija 2014 Prvenci • Slovesnost ob spomeniku padlim partizanskim kurirjem Sami sebi smo okupatorji Ob spomeniku padlim kurirjem ob domu gasilcev in krajanov v Prvencih je bila prvo julijsko soboto spominska slovesnost, na kateri so v svoje vrste sprejeli še štiri nove člane, k spominskemu obeležju pa so v opomin vsem rodoljubom položili venec in prižgali svečke. Okoli 200 nekdanjih borcev in simpatizerjev borcev za vrednote NOB je najprej pozdravil Franc Toplak, predsednik občinske organizacije ZZB za vrednote NOB občine Markovci. Predsednik območnega odbora ZZB za vrednote NOB Ptuj Stane Lepej pa je ob obujanju dogodkov iz NOB opozoril tudi na znana in boleča dejstva, ki danes bodejo vse domoljubne Slovence: »Danes bi nekateri radi izničili žrtve in boj za slovenstvo. Če se kasnejša leta partizanskega upora skuša povezovati s komunistično revolucijo, je ustanovni sestanek osvobodilne fronte ne le simboliziral, temveč tudi udejanjil idejo združevanja različnosti v svoji najboljši obliki. To je dejanje, za katero danes žal težko verjamem, da bi ga bili sposobni ponoviti. Razklan narod, ki se nenehno ozira v svojo prete- _ Foto: M. Ozmec V opomin vsem rodoljubom so k spomeniku štirim padlim partizanskim kurirjem v Prvencih položili venec in prižgali spominske sveče. klost, ne more biti uspešen.« Sicer pa je Lepej ugotovil, da danes k sreči nimamo zunanjega okupatorja, proti kateremu bi se morali boriti, zato pa smo okupatorji sami sebi. V imenu Občine Markovci je zbrane nagovorila Marinka Bezjak Kolenko, direktorica občinske uprave, v imenu domačega prosvetnega društva pa še Anton Zver, nato pa so v svoje vrste sprejeli še štiri nove člane, Marto Lešnik, Martina Kuharja, Branka Korošca in Marijo Šegula. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili pevci KD Staneta Petroviča s Hajdine, vsi člani ZZB NOV ter mladi iz Prvencev in Strelcev, pa so k spomeniku padlim kurirjem položili venec in prižgali sveče. M. Ozmec Slovenska Bistrica •Dan državnosti 0 ceneni politični trgovini Slovenjebistriški župan Ivan Žagarje prvo julijsko soboto na Zgornji Ložnici na prireditvi ob dnevu državnosti, ki je bila posvečena tudi spominu na zavzetje vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici, zbrane pozval k združitvi moči na bistvenih in usodnih slovenskih vprašanjih ter dodal, da ta ne smejo biti predmet cenene politične trgovine. Na prireditvi, ki sta jo organizirala občina Slovenska Bistrica in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica, je slavnostni govornik še dejal: »Sanje o samostojni državi nam je uspelo uresničiti zato, ker smo bili enotni, ne glede na različne politične in ideološke poglede. Znali smo izbrati med tistim, kar nas združuje, in ne med tistim, kar nas ločuje.« Ob tem je spomnil, da samostojna država mora živeti, ker si to zaslužijo vsi, ki so si zanjo priza- devali pred 23, 70, 100 leti in več. K temu pa je dodal, da se slovenska resničnost razlikuje od sanj prelomnih dni. »Kriza moralno etičnih vrednot se odraža v finančno ekonomski krizi, ki hromi in zavira razvoj naše družbe, ob tem pa jo na vseh nivojih hromi še birokratski kaos. Treba bo spremeniti način razmišljanja in obnašanja, ki sta predpogoja za kakršnekoli strukturne spremembe na vseh ravneh družbe,« je še dejal Žagar. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Slovenjebistriški župan je pozval k poenotenju in razumskosti. Sveti Andraž • S seje občinskega sveta Rojs odstopil kot svetnik Nedavno se je svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sestal na 22. redni seji, na kateri so svetniki in svetnice obravnavali tudi točko Sofinanciranje investicije OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj - Sporazum. Občinski zbor se je s podpisom sporazuma strinjal, in sicer pod pogojem, da se pred tem podpiše pogodba za zagotavljanje sofinancerskega deleža na novozgrajenem objektu. Župan je pri točki Sofinanciranje investicije OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj - Sporazum izpostavil, da so se deleži sofinanciranja večkrat usklajevali in da delež občine Sv. Andraž glede na število prebivalcev znaša 1,74 %. Svetniki in svetnice so soglasno sprejeli sklep, da se s podpisom Sporazuma za izgradnjo OŠPP dr. Ljudevita Pivka s telovadnico strinjajo, in sicer pod pogojem, da se pred tem podpiše pogodba za zagotavljanje so-financerskega deleža na novozgrajenem objektu OŠ dr. Ljudevita Pivka s telovadnico v predloženi vsebini. Pod točko Pobude in vprašanja je svetnika Rojsa zanimalo, kako je z obnovo strehe na bloku. Župan Franci Krep-ša je odgovoril, da so čakali na razpis, s katerim bi lahko oplemenitili denar, ki se je nabral na tej postavki. »Žal razpisa ne bo. Obnovili bomo okna, trenutno se izvaja nova notranja elektro inštalacija, kar bo stalo okrog 3.500 evrov. Dobili smo že tudi ponudbo za streho in menjavo oken. Za fasado pa je premalo denarja, saj bi to znašalo kakih 12.000 evrov ali več,« je pojasnil župan. Svetnika Rojsa je še zanimalo, ali bodo investicijo sofinancirali lastniki. Po besedah župana Krepše je tudi to ena varianta. A v mislih naj bi imel sklenitev po- godbe za obročno plačevanje ali kaj podobnega. Sicer pa je svetniški zbor na seji soglasno sprejel tudi Letni program kulture 2014 in Letni program športa 2014. Ob koncu je Rojs še dejal, da odstopa kot svetnik in končuje politično kariero v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah zaradi drugih zasebnih interesov ter se je vsem zahvalil za sodelovanje. Monika Levanič Ptuj • Izgradnja kanalizacijskega si Se bo zaliva V Peršonovi ulici na Ptuju, kjer kleti oz. hiše pa vseh težav v tej fazi še ne bodo odpravila ?mm Izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema v Peršonovi se je začela 19 Poljčane • Rebalans proračuna Za vzdrževa Svet občine Poljčane je na julijski seji potrdil membe terminskega načrta in posledično fina je teh odhodkov manj za 642.710 evrov. Za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest in javnih poti je rebalans odvzel 35.000 evrov, kar pomeni, da na tej postavki ostane 155.00 evrov, se bodo pa povečala sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest za 18.741 evrov na 67.241 evrov. Razlog je odobritev sredstev od Ministrstva za kmetijstvo in okolje za prvo fazo sanacije potoka Bela. V okviru 20.641 evrov vrednega projekta bo občina uredila most preko potoka, v smeri proti cerkvi. Za 38.450 evrov se je zmanjšala vrednost postavke Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, saj se projekt Obudimo in poveži-mo tržnice ob slovensko-hrva-ški meji za spodbujanje prodaje lokalnih pridelkov in krepitev turistične ponudbe letos ne bo izvajal. Za 122.150 evrov bo tudi manj denarja za varovanje okolja in naravne dediščine, saj občina ne bo izvedla projekta Trajnostni pristopi k ravnanju z odpadnimi vodami v ruralnih območjih. Razpolovil se je tudi denar, namenjen za investicije na pokopališčih in mrliških vežicah, ki sedaj znaša 5.500 evrov, razpolo-vljen znesek je sprejet tudi za vzdrževanje kulturnih spomenikov, in sicer 7.100 evrov. Na drugi strani pa so svetniki za projekt izgradnje vrtca potrdili dodatnih 109.307 evrov. Skupno zmanjšanje odhodkov za 643.000 evrov Investicijski odhodki so bili v tem letu načrtovani v višini petek • 11. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 istema v Peršonovi ulici nje kleti ob dežju končno nehalo? zaliva ob večjih nalivih že skoraj 30 let, so se 19. junija končno začela dela pri izgradnji ločenega kanalizacijskega sistema, ki Zalivanja kleti bo manj Krajani sicer še vedno menijo, glede na dosedanjo vgradnjo in obstoječo kanalizacijo, da ni nobenega zagotovila, da ne bo ob večjih neurjih objektov, ki jih je že doslej poplavljalo, tudi v prihodnje poplavljalo. „Zaradi že znanih težav z odvajanjem, predvsem padavinskih voda iz Peršonove ulice, smo se odločili, da ohranimo tudi obstoječi kanal. V nov kanal bodo navezane komunalne vode, že zbrane v javni kanalizaciji nad gostiščem Grabar, z delom meteornih voda iz zaledja in padavinske vode s cestišča Peršonove ulice. Nov kanal z zbranimi komunalnimi in padavinskimi odpadnimi vodami torej v nobenem primeru ne bo ogrožal obstoječih objektov na najbolj kritičnem delu Peršono-ve ulice. V obstoječi kanal bodo ostale navezane komunalne odpadne vode izključno individualnih objektov, iz katerih pa ne bo dovoljeno dodatno priključevanje padavinskih vod. Po koncu izvedbe bo torej obstoječ kanal, na katerega so navezane stanovanjske hiše, razbremenjen, pogostost zalivanja kleti iz kanalizacije pa s tem bistveno zmanjšana." MG nje cest 35.000 evrov manj rebalans proračuna, ki predvideva manjši primanjkljaj, ob tem pa tudi manj investicijskih odhodkov. Slednje predvsem zaradi spre-nciranja pri projektu oskrbe z vodo, prav tako pa so se zmanjšala sredstva, namenjena za energetsko sanacijo OŠ Poljčane, skupno 5.759.332 evrov in so predstavljali 68,57 odstotka vseh odhodkov. Največji delež, to je 4.924.402 evrov oz. 89,4 odstotka v tej skupini odhodkov predstavljajo odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. Sledijo jim odhodki za nakup opreme v višini 199.017 evrov ter študije o izvedljivosti projektov in projektna dokumentacija v višini 190.903 evrov. V proračunu za leto 2014 je največ sredstev med temi odhodki namenjenih za izgradnjo vrtca, ki se je začela v letu 2013, in za izvedbo projekta oskrbe z vodo. Z rebalansom so zmanjšani investicijski odhodki v višini 642.710 evrov. Zmanjšanje je predvsem posledica spremembe termin-skega načrta pri projektu oskrba z vodo, kar pomeni, Foto: Črtomir Goznik junija. Na sanacijo cestišča in vodovodnega omrežja pa bo treba še počakati. V sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja je v Peršonovi ulici predvidena izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema z ohranitvijo obstoječega kanala. S tem se bo zagotovila maksimalna varnost pri odvajanju meteornih vod. Za to izgradnjo so sredstva zagotovljena iz kohe-zijskega sklada in Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Kanalizacija tudi z evropskim, vodovod le z občinskim denarjem O gradnji kanalizacije v Peršonovi ulici na Ptuju, kjer ni problem samo kanalizacija, temveč tudi vodovodno omrežje, sta direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec in vodja oddelka za oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo v MO Ptuj Andrej Trunk povedala: »Zaradi nujnosti dokončanja kanalizacijskega sistema v Peršonovi ulici do konca septembra ter s tem črpanja sredstev iz kohezijskega sklada in Ministrstva za kmetijstvo in okolje bomo v tej fazi uredili le kanalizacijski sistem. Zaradi same logistike in trenutne gradnje, obnova vodovoda namreč zahteva ločene postopke gradnje, predvidevamo obnovo pred ureditvijo cestišča Peršonove ulice. Ta obnova se bo izvedla s sredstvi mestnega proračuna." Rekonstrukcija ceste naslednje leto V sklopu omenjenih del ni predvidena rekonstrukcija cestišča: »Letos predvidevamo asfaltiranje posegov na cestišču, ki jih bomo pustili čez zimo, če bi prišlo do morebitnih posed-kov. Začetek ureditve cestišča in drugih komunalnih vodov je planiran v letu 2015." V novo zgrajeno kanalizacijo se bodo prevezale vse odpadne vode iz obstoječe kanalizacije nad gostiščem Grabar. Ta del obstoječe kanalizacije je grajen pretežno v ločenem sistemu, vanj pa se odvaja tudi del zalednih padavinskih vod: »Na območju, kjer bomo kanal izvajali na novo (Peršonova ulica), bomo nanj navezovali izključno padavinske vode s cestišča. V star obstoječi kanal bodo ostale navezane komunalne odpadne vode iz obstoječih priključkov individualnih hiš. Pri tem bodo obstoječi priključki, za katere se bo med gradnjo ugotovila poškodovanost in neustrezna navezava, sanirani." da se denar sofinanciranja v višini 43.824 evrov prenese v proračunsko leto 2015. Prav tako se zmanjšajo sredstva, namenjena za energetsko sanacijo OŠ Poljčane zaradi manjše vrednosti projekta, ki jo je ponudil izvajalec, izbran na javnem razpisu, je zapisano v rebalansu. Energetska sanacija OŠ Poljčane je od predvidene vrednosti nižja za 195.150 evrov in tako znaša 416.000 evrov. Skupaj bodo prihodki v proračunu po rebalansu znašali 5.629.110 evrov, predvideni so bili v višini 5.830.890 evrov, odhodki bodo znašali 7.552.823 evrov, ob sprejetju proračuna pa so bili odhodki načrtovani v višini 8.398.739 evrov, ob tem pa se bo občina zadolžila za 1.300.000 evrov. Mojca Vtič Energetska sanacija OS Poljčane je od predvidene vrednosti nižja za 195.150 evrov. Foto: Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 11. julija 2014 Ptuj • Radio Ptuj na poti sprememb O novostih v poletni programski shemi Radio Ptuj je na območju Spodnjega Podravja najbolj poslušana radijska postaja. Vodenje redakcije je nedavno prevzela odgovorna urednica Polona Ambrožič Bombek, ki za programski del napoveduje nekatere novosti. Že jutri bodo poslušalci lahko prisluhnili prenovljeni otroški oddaji Za male in velike. Novost je ta, da se oddaja deloma seli tudi na teren, saj bodo otroci skupaj s svojimi starši ter voditeljicama oddaje Manjo Kokol in Matejo Toma-šič na različnih lokacijah iskali skriti zaklad. Oddaja ohranja enak termin kot doslej, torej ob sobotah med 9. in 10. uro dopoldan. »Prvič bodo majhni pustolovci skriti zaklad iskali v Termah Ptuj. Vsi, ki želijo sodelovati, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov radioptuj@radio-tednik.si s pripisom Otroška oddaja,« je povedala odgovorna urednica Polona Ambrožič Bombek. Naslednja novost ustvarjalce in poslušalce programa Radia Ptuj čaka v nedeljo zvečer, ko se začenja serija poletnih pogovornih večerov. Potekali bodo v obliki javnih radijskih oddaj z naslovom Poletni (v) eter Radia Ptuj. »Gre za naš poletni projekt, s katerim bi radi popestrili večere v našem mestu, hkrati pa približali radio ljudem. Dogodki, ki bodo javne radijske oddaje, bodo potekali na več ptujskih lokacijah, z več zanimivimi gosti. Prireditve bodo odprte za javnost in brezplačne, tudi obiskovalci bodo lahko sodelovali z vprašanji. Prva javna radijska oddaja bo to nedeljo, 13. julija, na terasi Gostilne PP v centru Ptuja. Tokrat bo z nami karizmatični glasbenik Zlatko. Dogodek bo povezovala voditeljica Mateja Arnuš, ki je tudi idejni vodja projekta. Naslednjič, 27. julija, se bomo zbrali v kavarni Bodi, nato pa 10. avgusta v Kavarni ptujskih študentov, ko bosta z nami Tone Kregar in Jernej Dirn-bek iz zasedbe Mi2,« dodaja Ambrožičeva. Kuharska oddaja bo ponovno kontaktne narave Javna radijska oddaja Poletni (v)eter ne bo edina novost v nedeljskem programu Radia Ptuj. Poslušalci bodo lahko prisluhnili še prenovljeni kuharski oddaji. Dolgoletno oddajo Kuharski nasveti bo nasledila oddaja Kuharije Radia Ptuj. Oddajo bo pripravljala in vodila Estera Korošec, ki bo v goste vabila kuharje in okoliška društva podeželskih žena in deklet. »Nov koncept oddaje temelji na povezovanju s poslušalci, ki bodo lahko aktivno sodelovali pri ustvarjanju oddaje. Ideje, želje in recepte nam lahko poslušalci posredujejo na elektronski naslov kuharije@radio-tednik. si_ali po klasični pošti na naslov Radio Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, s pripisom za oddajo Kuharije. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu se bomo družili v prostorih Radia Ptuj na kulinarični izmenjevalnici jedi in receptov. Ta srečanja bodo potekala v živo, oddaja bo kontaktna.« Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči Poletna programska shema Radia Ptuj torej prinaša vrsto novosti in osvežitev. »Med drugim imamo nekaj lahkotnih rubrik, kot sta recimo Mala šola tujega jezika in Razglednica z dopusta. Nekaj novosti je tudi v Štajerski budilki, kjer nas občasno zabava stand up komičarka Ptujčanka Martina Ipša,« dodaja urednica Ambrožičeva._ V začetku avgusta se bo družba Radio-Tednik predstavila na Ptujski poletni noči. »Naš oder bo pred ptujsko upravno enoto. Oba večera, 1. in 2. avgusta, bo izjemno zanimivo. V petek bomo pripravili glasbeno tekmovanje neuveljavljenih glasbenikov. K sode- lovanju vabimo vse pevce in skupine, ki bi radi uspeli na glasbeni poti. Prijavljeni bodo v petek, 1. avgusta, nastopili na našem odru, zmagovalec bo za nagrado prejel medijsko podporo naše družbe v znesku 2.000 evrov. Prijave za sodelovanje lahko glasbeniki pošljejo do 20. julija na elektronski naslov radioptuj@ra-dio-tednik.si s pripisom Ptujska noč. Prav nič manj pestro in zanimivo pa ne bo v soboto, ko bo na našem odru prav tako nastopilo več glasbenih izvajalcev.« Mojca Zemljarič r Polona Ambrožič Bombek je vodenje Radia Ptuj kot odgovorna urednica prevzela 18. junija letos. Je diplomantka univerzitetnega študija novinarstva, na področju medijev in novinarstva ima za seboj desetletje izkušenj. Kot poudarja, si bo prizadevala za nadgradnjo radijskega programa s ciljem med poslušalce pritegniti različne generacije. »Želimo si tudi čim več sodelovanja z regionalnim okoljem in veliko veselih druženj, tako prek radijskih valov kot tudi v živo na različnih prireditvah in dogodkih.« V_J Dornava • Festival BaRock - od baroka do rocka Festival z dobrodelno noto Dvorec Dornava bo naslednji teden dni gostil glasbeni festival BaRock. Ime festivala je povezano z lokacijo (baročnim dvorcem) in glasbenimi zvrstmi, s katerimi se bodo predstavili izvajalci - od baroka do rocka. Ptuj • Rezultati poklicne mature Večina je bila uspešna Sedmega julija so dijaki, ki so opravljali poklicno maturo, izvedeli za rezultate svojega dela. Poklicno maturo je letos opravljalo 11.156 kandidatov s 152 šol. Statistična analiza rezultatov spomladanskega roka poklicne mature bo znana 14. julija. Kandidati, ki pa želijo izboljšati rezultat s spomladanskega roka, in tisti, ki želijo prvič opravljati poklicno maturo v jesenskem roku, so lahko prijavo oddali na svoji šoli do torka, 8. julija. V ptujskih srednjih šolah so z rezultati poklicne mature zadovoljni. V Strojni šoli Ptuj jo je opravljalo 36, uspešno jo je opravilo 35 (97,2 odstotka), en kandidat je bil neuspešen. Zlati maturant Strojne šole v šolskem letu 2013/2014 je postal Silvo Lovrenčič. V Ekonomski šoli Ptuj je k poklicni maturi pristopilo 80 kandidatov, uspešnih je bilo 74 ali 92,5 odstotka. Vse točke na maturi (23) so letos v programu Ekonomski tehnik dosegle Petra Kolednik, Lea Lah, Simona Muhič in Nastja Rajh (diamantna maturantka), zlate, z 22 doseženimi točkami, pa so bile Valentina Škrjanec (Ekonomski tehnik), Lara Janžekovič, Vanesa Medved in Lea Trunk (Aranžerski tehnik) ter Selvi-je Brojaj (Poklicno tehniško izobraževanje). V Biotehniški šoli je poklicno maturo opravljalo 39 dijakov, uspešnih je bilo 37 (14 okoljevarstvenih tehnikov, 17 kmetijsko-polje-delskih tehnikov in šest hor-tikultunih tehnikov) ali 95 odstotkov, dva dijaka imata po en popravni izpit. Na Elektro in računalniški šoli Ptuj je k poklicni maturi pristopilo 84 dijakov, uspešnih je bilo 77 ali 92 odstotkov. K zaključnemu izpitu je pristopilo 14 dijakov (elektrikarji in mahetroniki operateriji), uspešnih je bilo 13 ali 93 odstotkov. Zlata maturanta sta Boštjan Mlakar (elek- trotehnik) in Matej Moravec (tehnik računalništva). Že tradicionalno se je slovesnosti, na kateri so razglasili rezultate poklicne mature na Elektro in strojni šoli Ptuj, udeležil predsednik uprave družbe Elektro Maribor Boris Sovič, ki s šolo sodeluje že od njene ustanovitve, vpisa prve generacije v šolskem letu 1983/1984. Trem dijakom, Nejcu Gradišerju, Darku Herganu in Smiljanu Lampretu, je izročil denarne nagrade za izjemne dosežke na strokovnem področju. Ptujski župan Štefan Čelan pa je nagradil dijaka Marka Ha-merška in Kristijana Medveda, ki sta s svojim vzornim in prizadevnim delom skozi vsa leta šolanja prispevala tudi k ugledu šole na lokalni ravni. Nagrada ptujskega župana je spodbudna za njuno nadaljnje ustvarjalno delo. MG Festival je tudi dobrodelnega značaja, saj bodo po evro od vsake prodane vstopnice namenili za različna društva, organizacije in ustanove. Prejemniki sredstev bodo Vrtec Dornava, društvo Ozara Slovenija, Zavod dr. Marjana Borštnerja Dornava, društvo Soroptimist Ptuj, Slovenska karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Sožitje Ptuj in Rdeči križ Slovenije. Prvi v ciklu koncertov bo na vrtu za dvorcem nocoj, nastopili bodo člani tria Eroika. Jutri sledi akustični koncert novomeške zasedbe Dan D, v nedeljo pa koncert klape Kastav. Prihodnji teden od ponedeljka do petka se bodo zvrstili koncerti Adija Smolar-ja, Nine Pušlar, Gala in Severe Gjurin ter Alfija Nipiča. Na ogled bo tudi humoristična predstava Reporter Milan. Vsi koncerti in predstava bodo ob 21. uri. V sklopu festivala bo jutri v Dornavi potekala celodnevna likovna kolonija. Slikarji bodo ustvarjali na temo življenja v občini Dornava. Motivi, ki jih lahko prenesejo na slikarska platna, bodo bodisi kulturne znamenitosti občine bodisi utrinki ali tematika z dorna-vskili tradicionalnih prireditev: liikarskega in gobarskega praznika, praznika žetve in podobno. Vodja kolonije je Samo Vrabič, dogodek bo finančno podprla občina Dornava. Likovna dela, ki bodo nastala v sklopu kolonije, bodo izobesili v prostorih novega vaško-kulturnega centra v središču občine, ki te dni dobiva svojo končno podobo. Mojca Zemljarič Na spomladanski rok poklicne mature je bilo na Ljudski univerzi Ptuj prijavljenih 30 udeleženk oz. udeležencev v programih predšolska vzgoja in ekonomski tehnik, ena udeleženka k maturi ni pristopila. Uspeh je bil 96,55 odstoten. Foto: MZ Organizator festivala Stanislav Ciglar in župan Dornave Rajko Jan-žekovič vabita na enotedenski cikel koncertnih večerov, ki bodo potekali v idiličnem okolju baročnega dvorca Dornava. Rokomet V 1. A-ligi odslej 14 klubov Stran 12 Mitja Petkovšek »Federer je naj športnik današnjega časa« Stran 12 Nogomet Nemci četrtič ali Argentinci tretjič? Stran 13 Kolesarstvo Miha Muršec osvojil medaljo na velodromu Stran 13 Nogomet Poletna šola nogometa 2014 na Hajdini Stran 14 Nogomet Veterani Grajene nanizali sedem zmag Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Dobra podoba Zavrča v Zagrebu HRVATSKI DRAGOVOUAC - ZAVRČ 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Dugolin (20.), 0:2 Kelenc (32.), 0:3 Antolek (70.) ZAVRČ: Ranilovič, Dugolin, Datkovič, Sambolec, Kurbus, Šafarič, Matjašič, Težak, Eršek Kelenc, Smrekar. Igrali so še: Kovačič, Fijačko, Benič, Hočevar, Lešnik, Antolek, Kokol, Sršen. Trener: Željko Orehovec. Predzadnjo pripravljalno tekmo pred začetkom tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije za sezono 2014/15 so nogometaši Zavrča odigrali v Zagrebu. Tam so nadigrali ekipo Hrvatskega Dragovolj-ca, ki je trenutno v fazi sestavljanja ekipe (priprave na novo sezono so začeli 1. julija, op. a.). Domačini so zato kombinirali svojo postavo, ki pa ni bila dorasla razpoloženim Zavrčanom. Že v peti minuti so imeli gostje prvo priložnost, vendar je Kelenc slabo končal akcijo. Skozi večino tekme zelo razpoloženi Matjašič je tri minute kasneje zadel, vendar je bil njegov zadetek razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. Isti igralec se je izkazal v 18. minuti, saj je Nogomet • NK Aluminij Rodič odločil v korist Olimpije Tenis • Blaž Rola Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc je na tekmi v Zagrebu dosegel enega izmed treh zadetkov za svojo ekipo. odlično streljal s kakšnih 25 metrov, vendar je njegov poizkus pristal v prečki. Je pa dve minuti kasneje prikazal lep prodor po levi strani Du-golin, ki je prišel v kazensko prostor in s strelom po tleh dosegel vodilni zadetek. Ta je ves čas visel v zraku, saj so Zavrčani igrali zelo dobro v polju in so si ustvarili niz priložnosti ter polpriložnosti, medtem ko so bili domačini v sila podrejenem položaju. To premoč je z vodstvom za 2:0 kronal Kelenc, ki je po lepi akciji zadel iz bližine. Edino pravo priložnost je Hrvatski Dragovoljac imel ob koncu prvega polčasa, vendar se je z obrambo izkazal vratar Ranilovič. V nadaljevanju je prvi nevarno poizkusil ponovno Matjašič, nato pa se je igra nekoliko umirila in je potekala med obema kazenskima prostoroma. Antolek je v 70. minuti dosegel tretji zadetek za Zavrč, ki je v Zagrebu pokazal dobro predstavo. Pred začetkom prvenstva bodo varovanci Željka Orehovca v petek odigrali še prijateljsko tekmo s češko ekipo FC Slo-vačko, nato pa sledijo le še zaključne priprave za tekmo uvodnega ligaškega kroga s Celjem. David Breznik Ubranil tri zaključne žoge, četrte ni uspel ... Blaž Rola je ta teden nastopal na ATP-turnirju serije 250 na peščeni podlag v Stuttgartu. V glavni turnir (28 igralcev) se je uvrstil neposredno, 1. nosilec pa je bil Italijan Fabio Fognini (15. na ATP). Blažu je žreb v 1. krogu namenil kvalifikanta, Filipa Davidenka (658., gre za nečaka Nikolaja Davidenka). Ta je v kvalfikacijah dosegel tri zaporedne zmage, med drugim je izločil tudi 1. nosilca kvalifikacij, Argentinca Facunda Bagnisa (112.). Dvoboj bi moral biti po prvotnem razporedu v torek, a je dež prikrojil vrstni red igranja povsem drugače. Tako je najboljši slovenski igralec na igrišče stopil šele v sredo. 21-letni Rus, ki živi in trenira v Nemčiji, je že od začetka pokazal zobe in 1. niz z enim samim breakom odločil v svojo korist (4:6). Še bolj izenačen in razburljiv je bil drugi niz, v katerem je Davydenko hitro prišel do prednosti 1:3. Rola se je močno trudil izničiti zaostanek, kar pa mu vse do izida 4:5 ni uspelo in Rus je serviral ATP serije 250 v Stuttgartu: 1. krog: Blaž Rola - Filip Davidenko (Rusija) 4:6, 6:7(8). za zmago. Pri vodstvu 40:30 je prišel do prve zaključne žoge, a se je Blaž čudežno vrnil in se s tremi zaporednimi osvojenimi točkami in rebre-kom vrnil med žive (5:5). Niz se je končal v podaljšani igri, kjer znova ni šlo brez dramatičnosti. Bolje je začel ptujski igralec, ki je povedel 2:0, a se je Rus vrnil in si pri izidu 5:6 priigral drugo zaključno žogo. Blaž je ubranil tudi to, pri izidu 6:7 pa še tretjo! Nato je pri vodstvu 8:7 sam servi-ral za izenačenje v nizih, a je storil dvojno napako ... Rus je to nezbranost izkoristil in zmagal 8:10. V 2. nizu je sicer več točk osvojil Rola - 48:46, po uri in 40 minutah igre pa je vendarle napredoval tri leta mlajši tekmec, ki ga v 2. krogu čaka dvoboj s Kolumbijcem Santiagom Giraldom (34). JM Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Ljubljane so se morali za zmago v Kidričevem zelo potruditi. ALUMINIJ - OLIMPIJA 0:1 (0:0) STRELEC: Rodič (79.) ALUMINIJ: Lipovac, Panikvar, Topolovec, Medved, Levstek, Kr-ljanovic, Vrbanec, Pečovnik, Nu-nič, Grezda, Cesar. (2. polčas): Murko, Klobučar, Lonzarič, Vin-diš, Kozar, Strel, Kajtna, Planin-šek, Brence, Cafuta, Podbrežnik. Trener: Damijan Romih. OLIMPIJA: Ivačič, Majer, Živ-kovic, Pesevski, Bartolic, Bajric, Djurkovic, Gajic, Jurčevic, Silva, Mlinar Delamea. (2. polčas): Ivačič, Jovič, Mitrovic, Bajric, Ba-telic, Kapun, Matič, Omladič, Va-lenčič, Vukčevič, Rodič. Trener: Darko Karapetrovic. V sredo sta se v Kidričevem v prijateljskem srečanju pomerila Olimpija in Aluminij. V preteklosti je že kar nekaj igralcev iz Kidričevega odšlo v smeri Ljubljane (Kmetec, Dugolin, Lipovac, Jovič, Mlinar Delamea ...), zato so med kluboma stkane močne vezi. Za Olimpijo je bila to ena zadnjih preizkušenj pred začetkom prvenstva v 1. ligi (19. 7.), za Aluminij pa po dobrem tednu treningov šele druga pripravljalna tekma. V 1. polčasu je domači strateg v močnem nalivu v igro poslal izkušenejšo enaj-sterico, v kateri sta bila tudi Leon Levstek in Denis Kr-ljanovic (nazadnje Krka), ki sta v Kidričevem na preizkušnji. Za goste so začeli zvečine igralci na preizkušnji in nekateri mlajši. Igra je bila dokaj enakovredna, najlepše priložnosti pa za domačine v 34. minuti ni uspel realizirati Cesar (Ivačič je njegov strel ubranil). Ob polčasu se je vreme zjasnilo, oba trenerja pa sta zamenjala enajsterici: tokrat so domačini igrali s pretežno mlajšo ekipo (razen Murka in Lonzariča), gostje pa z vsemi udarnimi silami, tudi z Jovi-čem, Omladičem, Valenči-čem . (manjkal je le vratar Šeliga). S takšno zasedbo so bili zmajčki nevarnejši, a so tudi domači mladci nekajkrat zapretili. Predvsem sta se v napadu trudila Strel in Pod-brežnik, a nekaj obetavnih akcij nista najbolje zaključila. Gostje so prišli do edinega zadetka na tekmi v 79. minuti, ko je po preigravanju in podaji Valenčiča v polno iz bližine zadel izkušeni Aleksander Rodič. Pred koncem srečanja bi lahko zadel še Nik Omladič, a je Murko njegov strel odlično ubranil. »Glede na to, da je za nami šele nekaj skupnih treningov, Olimpija pa je že tik pred prvenstvom, smo lahko z igro zadovoljni. Kljub vsemu bo treba v nadaljevanju še trdo delati, da bomo dobro pripravljeni in uigrani pričakali prvenstvo,« je po tekmi povedal Eros Grezda. JM Robert Kurež Srečanje med Aluminijem in Olimpijo si je ogledal tudi Robert Kurež, ki mu je z Aluminijem letos potekla pogodba. V vmesnem času je treniral z Olimpijo in zanjo odigral tudi prijateljsko srečanje. »Z njimi sem samo treniral, nismo se še pogovarjali o sodelovanju,« je o tem povedal Kurež. 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 11. julija 2014 Rokomet • 1. A SRL (m) NEZNANO O ZNANIH V 1. A-ligi odslej 14 klubov Na izrednem zasedanju zbora članov Rokometne zveze Slovenije je bilo odločeno, da se po neuspešnih pogajanjih Celja PL, Gorenja iz Velenja ter Maribora z regionalno ligo SEHA, 1. A SRL poveča na štirinajst klubov. Odločitve za ligo s tako velikim številom ekip niso sprejeli na podlagi strokovnih meril, ampak po sili razmer, potem ko se je izjalovilo sodelovanje slovenskega trojčka v SEHA ligi. Ekipam 1. A SRL iz sezone 2013/14 se bosta tako pridružili še najuspešnejši ekipi 1. B-lige, Slovenj Gradec in Škof j a Loka. Klubi bodo tako odigrali 26 tekem rednega dela sezone, nato bo sledila končnica štirih najboljših s polfinalom na dve zmagi in finalom na tri zmage. Želje določenih klubov so bile končnica osmih najboljših ekip s četrtfinalom, vendar se ta želja na škodo ljubiteljev rokometa, ki bi zagotovo napolnili dvorane po Sloveniji, ni uresničila. Iz lige bosta izpadli zadnjeuvrščeni ekipi. Začetek sezone je predviden za 5. in 6. septembra, ko bodo na Hardeku pri Ormo-žanih gostovali Krčani. Ekipa Krškega je zadnji dve sezoni obakrat osvojila zadnje mesto, a je po vseh peripetijah v slovenskem rokometu obakrat ostala v elitni druščini. Še prej - 30. avgusta - bodo na RZS pripravili tekmo Su-perpokala med Celjem PL (državni in pokalni prvak) ter Svišem iz Ivančne Gorice. Tekma bo odigrana v Portorožu (na teniškem igrišču), kjer bo vzporedno z zanimivim dogodkom potekala predstavitev lige in vseh štirinajstih klubov. Rokometaši Jeruzalema bodo priprave na novo sezo- Mitja Petkovšek: »Roger Federer je največji športnik današnjega časa Rokomet • Kadetska reprezentanca Dobri nastopi Barbare Borovčak Kadetska ženska slovenska rokometna reprezentanca se je pod vodstvom selektorja Milana Ramšaka zbrala na mini pripravah, ki so zajemale tri treninge in dve prijateljski tekmi. Vpoklic v reprezentanco je dobila tudi članica RK Tenzor DP Logik Ptuj Barbara Borovčak. Po končanem ligaškem tekmovanju je večina deklet trenirala manj in trenutno niso v top formi, vendar so se z izjemo štirih igralk, ki trenutno nastopajo za mladinsko vrsto na evropskem prvenstvu, zbrale na pripravah vse najboljše mlade slovenske rokometašice. Igralke so prvi dan opravile dva treninga v Hrpeljah, nato pa drugi dan še enega v Umagu, kjer so tudi odigrale dve prijateljski tekmi s Hrvaško. Ta je v polnem teku priprav za nastop na kadetskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec julija v Makedoniji. Obe tekmi so Slovenke izgubile, kar je bilo glede na stanje pripravljenosti reprezentanc tudi pričakovati. Rezultat prve tekme je bil 39:19, druge pa 29:23. Na prvi tekmi je Barbara Borovčak dosegla šest zadetkov, na drugi pa tri in je bila nedvomno ena najboljših posameznic v reprezentanci. David Breznik Foto: Maj Pavček Foto: Črtomir Goznik Mitja Petkovšek Rokometaši Jeruzalema Ormoža se bodo v naslednji sezoni merili v številčno močnejši 1. A-ligi. no začeli v sredo, 30. julija, ko bo tudi dokončno znan seznam novih in starih igralcev ter igralcev, ki so zapustili ormoško barko. Uroš Krstič Razpored tekem RK Jeruzalem Ormož: 1. krog, 6. 9.: Jeruzalem Ormož - Krško 2. krog, 13. 9.: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 3. krog: 20. 9.: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 4. krog, 27. 9.: Jeruzalem Ormož - Izola IP 5. krog, 4. 10.: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 6. krog, 11. 10.: Jeruzalem Ormož - Krka N. mesto 7. krog, 18. 10.: Celje PL - Jeruzalem Ormož 8. krog, 25. 10.: Jeruzalem Ormož - Sevnica 9. krog, 8. 11.: Maribor - Jeruzalem Ormož 10. krog, 15. 11.: Jeruzalem Ormož - Škofja Loka 11. krog, 22. 11.: Slovan L. - Jeruzalem Ormož 12. krog, 29. 11.: Jeruzalem Ormož - Sviš Iv. Gorica 13. krog, 6. 12.: Ribnica RH - Jeruzalem Ormož Padalstvo • Tekma v Prijedorju (BiH) Aeroklubu Ptuj skoraj vsi možni pokali Ptujski padalci so se konec tedna odpravili na tekmo v Bosno in Hercegovino, natančneje v Prijedor, na 19. Petrovdanski padalski pokal. Ptujčani se te tradicionalne tekme udeležujejo že kar nekaj let zapored in vsakič znova navdušijo, tako - za padalske razmere - nenavadno številčno publiko kot svoje navijače. Ob izjemnem vzdušju in sprejemu naših odličnih padalcev, ki so se ob navdušenju domačinov počutili kot prave male zvezde, so tokrat ptujske in slovenske barve zastopali Peter Balta, Boris Jan-žekovič, Matevž Cestnik, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič. Kot posameznika sta v gosteh v ekipi Mix International skakala Igor Vido-vič in Tomaž Korpar. Kot so fantje pravilno pričakovali pred tekmo, je tudi letos veliko vlogo pri ločevanju povprečnežev od smetane padalstva imelo težavno vreme. Izjemno močna termika in občasni močnejši sunki vetra so zahtevali popolno zbranost in mirno nogo vseh deset serij. Ekipo AK Ptuj so v Prijedorju zastopali Peter Balta, Boris Janžekovič, Matevž Cestnik, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič. Še posebna preizkušnja za živce sta bila polfinalni in finalni skok, ki se na tekmah za svetovni pokal posebej ne izvajata. Na tekmi je sodelovalo 50 tekmovalcev iz držav bivše Jugoslavije. Fantje so tekmo izpeljali povsem suvereno, kot da sploh ni možno, da ne bi organizatorjem tudi tokrat pobrali skoraj vsega, kar bi se sploh pobrati dalo. Kot najboljša ekipa so se zavihteli na najvišjo stopničko, srebro so odnesli gostitelji, bron pa člani reške ekipe. Vrhunskost je kot posameznik spet dokazal Peter Bal-ta, ki si je s tretjo zaporedno zmago prehodni pokal prislu- žil v trajno last. Na drugo mesto se je uvrstil njegov klubski kolega Tonček Gregorič, tretje meto je pripadlo Nedjeljku Br-darju z Reke. Svoj niz zbiranja kolajn nadaljuje tudi mladinec Matevž Cestnik, ki se s tekme vrača domov z bronasto medaljo. Vesna Osterc 1. Prve tri asociacije na Ptuj? Grad, kurent in Nina Kolarič. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Prijaznost, dobra volja in poštenost. 3. Katere osebnostne lastnosti najbolj cenite pri sebi? Disciplina, solidarnost in dobrodušnost. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Opazujem svoje otroke. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Krompir. 6. Kam hodite najraje na dopust? Hrvaško morje. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Slovenščina in matematika. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Roger Federer. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Rock in blues. Pink Floyd, The Doors, Eric Clapton, Muddy Waters in mnogo drugih. 10. Kateri film ste si ogledali nazadnje in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Machete. Steven Seagal. Malo za šalo, malo zares ©. 11. Katero knjigo ste prebrali nazadnje in katera je vaša najljubša knjiga? Fundamentals of financial management. A fool and his money. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Daleč na prvem mestu je mati mojih dveh otrok, Mojca Rode, čeprav me kdaj razjezi ©. 13. Kakšne so vaše sanje? Da bi tudi po koncu športne kariere lahko živel mirno, ljubezni polno družinsko življenje. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Ljudi bi že v osnovi napravil manj sebične. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Še ne vem. Morda ostanem v športu, morda nekaj v povezavi s študijem (ekonomija, finance). Močno me zanima tudi tehnologija izjemno varčnih hiš. Upam, da me bo veselilo. Janko Bezjak petek • 11. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 13 Nogomet • SP 2014 Kolesarstvo • DP za mlajše kategorije na velodromu Različna polfinala, različna finalista Miha Muršec osvojil medaljo na velodromu Težko pričakovana polfinal-na obračuna med predstavnikoma Južne Amerike in Evrope sta se končala na povsem različna načina. Vprašanje je, ali so ljubitelji nogometa bolj uživali ob osmih doseženih zadetkih na tekmi med Brazilci in Nemci ali ob taktičnem dvoboju brez zadetkov, doseženih iz igre, na tekmi med Argentino in Nizozemsko. Pomoč vračev?!? Zase lahko rečem, da sem želel po 30 minutah dvoboja med domačini in elfom, ko so Nemci vodili s 5:0, ugasniti televizor (pa sem potihoma celo navijal za Nemce), saj je bilo prav mučno gledati trpljenje brazilske reprezentance in z njim celotnega naroda. Selektor Scolari s svojo postavitvijo in igralci s svojo izvedbo na igrišču niso uspeli odgovoriti na brezhibno nemško izvedbo tike-take. Skoraj neverjetno je bilo spremljati, kako Brazilci nemočno lovijo Nemce, ti pa s tehnično brezhibno igro z njimi igrajo »pepčeka«. Pred 20 leti in več je bilo to praktično nepredstavljivo, saj so Peleja, Zica, Socratesa, Ronaldinha, Ronalde in druge brazilske umetnike z žogo lovili kvečjemu tekmeci. Pa so tokrat imeli Brazilci celo odkrito pomoč vseh priznanih domačih vračev in šamanov, ki so tudi z vudu tehnikami želeli onesposobiti Nemce in jim »zavezati noge«. Očitno so slabo opravili svoje delo in je njihova pomoč »zašla« v nasprotni tabor ... Sam takšnega psihološkega in fizičnega zloma ene od reprezentanc še nisem doživel, pa čeprav spremljam nogomet že praktično od rojstva. Velika pričakovanja 200-milijonske-ga nogometnega naroda so bila za te igralce očitno preveliko breme. Kaj bi bilo, če bi igrala Silva in Neymar? Na to vprašanje ne bomo dobili odgovora, lahko pa poskušamo odgovoriti z novim vprašanje: bi Nemci dobili sedem golov, če za njih ne bi smeli igrati Schweinsteiger, Müller, Kroos in še Neuer povrhu? Ta odgovor pa poznam: zagotovo ne . Rezultati, polfinale: Brazilija - Nemčija 1:7 (0:5) Nizozemska - Argentina 2:4 (0:0, 0:0, po 11-m) Tekma za 3. mesto (sobota, 12. julija, ob 22.00): Brazilija - Nizozemska Finale (nedelja, 13. julija, ob 21.00): Nemčija - Argentina Zid Nizozemci so bili pred srečanjem z Argentino tihi favoriti, saj so bili doslej prepričljivejši. A so si očitno slabo ogledali četrtfinalno srečanje med Argentino in Belgijo, v kateri Mascherano in druščina Belgijcem niso dovolili praktično nobenega strela na gol. Igrali so izjemno zrelo, disciplinirano in taktično brezhibno. Podobno igro so ponovili tudi proti izbrancem Luisa van Gaala, ki so se kljub nesporni kakovosti v napadu in zvezni vrsti brezuspešno zaletavali v »argentinski zid«. Podobno je bilo tudi na drugi strani, kjer so Messija običajno obkrožali trije ali štirje igralci v oranžnem. Ker napak v obrambi na nobeni strani ni bilo, je bilo neizbežno izvajanje enajstmetrovk. Te vedno »izvržejo« enega junaka - golmana zmagovite ekipe. Tokrat je bil to gavč Sergio Romero (Monaco), ki je zaustavil strela Vlaara in Sneiderja. Nizozemci so še enkrat več pokleknili pred zadnjo stopnico, ki jim v bogati nogometni zgodovini še edina manjka. Nemci četrtič ali Argentinci tretjič? Za prestižno lovoriko se bosta tako v nedeljo merili Nemčija in Argentina. Čeprav sta obe na poti do finala svoje tekmece premagovali na različne načine, bo obračun vendarle povsem nova zgodba. Gre za finale SP, kjer je zmagovalca praktično nemogoče napovedati z veliko gotovostjo in so možnosti izenačene 50:50. Tekmeca sta se doslej v podobnih srečanjih pomerila že dvakrat, vsaka ekipa pa je bila uspešna v enem: Argentinci v Mehiki leta 1986 (3:2), Nemci pa v Italiji leta 1990 (1:0). Kdo bo uspešen tokrat? Se bodo Nemci oki-tili s četrtim naslovom prvaka ali Argentinci s tretjim? Jože Mohorič Kolesarski klub Sava Kranj je na Velodromu v Stražišču pri Kranju organiziral državno prvenstvo na velodromu za mlajše starostne kategorije. Kolesarski klub Perutnina Ptuj je imel svoje tekmovalce v kategorijah dečkov A, B in C. Ptujske barve so zastopali Žan Žnidarič, Žan Aljaž Po-ropat, Luka Markovič, Filip Teo Vidovič, Aljaž Ljubec, Nace Malovič, Tilen Žagar in Žan Ljubec. Kolesarji so tekmovali v štirih disciplinah: v vožnji na končni čas - scratch race, vožnji na čas na 1200 oziroma na 2000 metrov, vožnji na točke in vožnji na čas 500 metrov. Na tokratnem prvenstvu se je iz KK Perutnina Ptuj v kategoriji dečki C najbolj izkazal MIha Muršec, ki je dosegel tretje, dvakrat četrto in enkrat peto mesto. Muršec je na 3. mestu končal v tekmi Foto: Marjan Kelner Miha Muršec (KK Perutnina Ptuj) je na DP mlajših kategorij na velodromu osvojil 3. mesto. na 1200-metrski vožnji na čas, Klasinc je bil peti. V vožnji drugi ptujski kolesar Enej na čas je bil Muršec četrti, Kla- Rokomet • 22. Eurofest 2014 Združeni« do srebra Se bodo v nedeljo veselile(-i) Nemke(-ci) ali Argentinke(-ci)? » Na že 22. turnirju Eurofest, ki je od 1. do 6. julija potekal v Izoli in Kopru, je sodelovalo 170 ekip iz 14 držav iz evropskega in azijskega kontinenta. V devetih starostnih kategorijah je bilo odigranih 500 tekem, ki jih je odsodilo 44 sodnikov. Za razliko od minulih Eurofestov so tokrat gostitelji poskrbeli za precej boljše sojenje in samo organizacijo tekmovanja, ki je bila na visokem nivoju. Mladi rokometaši iz naše okolice so se že v preteklosti redno udeleževali turnirja v Izoli, ki je poznan po prelepem odprtju, ki poteka po izolskih ulicah, od svetilnika do glavnega igrišča na Rivijeri. Letos so na turnirju nastopile štiri ekipe iz naše okolice. Ženski rokometni klub Ormož je sodeloval z ekipama deklic letnika 2000 (starejše deklice B) in deklic letnika 2003 (mini rokomet). Z dvema ekipama je nastopila tudi združena ekipa iz Ormoža in Velike Nedelje. Fantje so nastopali v konkurenci letnikov 2001 (mlajši dečki A) in letnikov 2002 (mlajši dečki B). Mlajši dečki A: Končno 6. mesto Letniki 2001 so med 13 sodelujočimi ekipami iz sedmih držav zasedli 6. mesto. Ekipe so prihajale iz Madžarske, Češke, Slovaške, Francije, Italije, Belgije in Slovenije. V pisani mednarodni druščini je ekipa odigrala šest tekem in zabeležila tri zmage ter tri poraze. Zmagovalka turnirja je bila odlična madžarska ekipa Obudaia, ki je našega predstavnika v skupini premagala s kar 23:12. Za letnike 2001 so nastopali Tilen Pfeifer, Vid Munda, Tobi To-rič, Žan Toplak, Niko Sovič, Uroš Horvat, Aljaž Kosi, Elvino Kuhar, trenerja sta bila Jernej Kosi in Branko Bokša. REZULTATI: Elita (Belgija) 20:5, Koper 2013 6:13, Tatran Stupava (Slovaška) 16:3, Ta-varnelle (Italija) 21:15, Obudai (Madžarska) 12:23; tekma za 5. mesto: Alen Mihalj Slovenj Gradec 8:10. Zanimivo srečanje so Ormožani odigrali z vrstniki iz Tajvana. Mlajši dečki B: Po bronu še srebrna medalja Izredno močna in številčna je bila konkurenca pri letnikih 2002, saj se je za prvaka Euro-festa potegovalo 17 ekip iz devetih držav (Hrvaške, Madžarske, Rusije, Tajvana, Francije, Slovaške, Avstrije, Srbije in Slovenije). Ekipa, ki je letos na državnem prvenstvu osvojila 3. mesto, je na osmih tekmah zabeležila šest zmag in dva poraza. Le prva tekma proti Čakovcu je bila nekoliko lažja, vsa preostala srečanja pa izredno močna in kakovostna. Prav na takšnih tekmah ekipa napreduje in udeležba združene ekipe mlajših dečkov iz Ormoža in Velike Nedelje na Eurofestu je bil zadetek v polno. Po prvem mestu v skupini so »Združeni« v četrtfinalu premagali hrvaški Trsat s 13:7, v polfinalu je v dramatičnem zaključku padla ekipa Long Jinga iz Tajvana z izidom 18:17. V velikem finalu, ki je bil odigran na glavnem igrišču na Rivijeri, so bili Izolčani premočan tekmec -gostitelji so se veselili zmage z izidom 19:11. Za letnike 2002 so nastopali Aleš Zemljič, Ian Mesarec, Alen Kosi, Žiga Borko, Jure Lukman, Anej Kovačec, Žiga Herga Riz- man, Domen Šoštar, Gašper Cvetko, Lan Kokol, Tadej Ozmec, trenerja sta bila Jernej Kosi in Davorin Kovačec. REZULTATI: Čakovec B (Hrvaška) 20:4, Koper 2013 17:13, Protvino Moskva (Rusija) 13:11, Banqiao (Tajvan) 13:11, Trnje (Hrvaška) 12:17; četrtfinale: Trsat Reka 13:7, polfinale: Long Jing (Tajvan) 18:17; finale: Izola 11:19. Starejše deklice B: V okrnjeni zasedbi do petega mesta V konkurenci 10 ekip iz Češke, Madžarske, Avstrije, Francije in sinc pa šesti. Prav tako četrti je bil Muršec v vožnji na 500 metrov na čas, medtem ko je bil Klasinc sedmi. Po točkah je Miha Muršec osvojil skupno peto mesto. Med deseterico je bil pri dečkih B dvakrat Aljaž Ljubec, ki je bil sedmi na 500-metrski vožnji na čas in osmi na 2000-metrski vožnji na čas. Trikrat je bil med deseterico pri dečkih A Nace Malo-vič, ki je bil najvišje na šestem mestu na 2000-metrski vožnji na čas. Izmed ptujskih kolesarjev sta mu družbo v veliki deseterici delala v posameznih disciplinah še Žan Ljubec in Tilen Žagar. Ena uvrstitev na stopničke in veliko mest v deseterici predstavlja za KK Perutnina Ptuj v mlajših kategorijah soliden uspeh. David Breznik Slovenije so Ormožanke zasedle končno 5. mesto. Letos četrta ekipa državnega prvenstva je na Eurofestu nastopila v okrnjeni zasedbi, kar se je poznalo pri končni uvrstitvi. Na petih tekmah je ekipa dosegla tri zmage in doživela dva poraza. Zmaga v tej kategoriji je pripadla češki ekipi Ivančine. Za Ormožanke so v Izoli zaigrale Nika Polič, Eli Hergula, Minea Kolenko, Nika Polak, Urška Rodi, Rebeka Belšak, Neja Polak, Lorela Kolenko, Ana Tya Cvetko, trener je bil Ernest Puč-ko. REZULTATI: Izola 15:19, Že-ravice (Češka) 14:18, Vecses (Madžarska) 23:20, Doubs (Francija) 24:17; za 5. mesto: Piran 22:17. Mini rokomet: Bron je odpotoval v Ormož Na turnirju v mini rokometu za deklice so sodelovale le štiri ekipe, ki so igrale po dvo-krožnem sistemu vsaka z vsako. Največ znanja so pokazale Čehinje, saj je ekipa Kunovic slavila na vseh šestih tekmah. Najmlajše Ormožanke so turnir končale pri izkupičku dveh zmag in štirih porazov, kar je zadostovalo za končno 3. mesto. Barve Ormoža so zastopale Kaja Korpar, Ana Tya Cvetko, Tajda Kreč, Liza Kandrič, Neja Polak, Lorela Kolenko, trener je bil Ernest Pučko. REZULTATI: Kunovice (Češka) 3:18, 7:15, Piran 16:10, 14:4, Alen Mihalj Slovenj Gradec 9:13, 9:10. Uroš Krstič Ekipa ormoških deklic s trenerjem 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 11. julija 2014 Šport mladih • Nogomet Poletna šola nogometa 2014 na Hajdini Letošnje poletne nogometne šole na Hajdini se je udeležilo več kot 130 otrok. Športna zveza občine Hajdina je skupaj z Otroško nogometno šolo Golgeter Hajdina uspešno organizirala že 14. Poletno šolo nogometa za otroke, stare od 5 do 13 let. Letošnje brezplačne šole nogometa se je udeležilo več kot 130 otrok, ki so se v prvem tednu letošnjih počitnic »podili« po dveh igriščih NK Hajdina. »Osnovni namen šole je popestritev oz. zapolnitev prostega časa najmlajšim, zabava za otroke ter ne nazadnje tudi navdušiti čim več mladih za aktivno igranje nogometa. Strokovni kader so večinoma sestavljali trenerji ONŠ Golge-ter Hajdina, ki so takšnih projektov iz preteklosti že vajeni. Kljub velikemu zanimanju otrok, ki so na 'tedensko nogometno zabavo' prišli tudi iz krajev izven občine Hajdina (Ptuj, Zlatoličje, Videm in Kidričevo), je bilo po organizacijski plati za projekt odlično poskrbljeno, otroci so se primerno zabavali, se igrali nogometa ter drugih 'nogometnih iger',« je povedal Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze Hajdina. Organizatorji so za zadnji dan pripravili vrhunec dogajanja: zabavo z žonglerjema bratoma Malek, animacije z baloni, pizze, skupinsko slikanje za zgodovino ter podelitev spominskih majic vsem udeležencem. »Otroci so bili seveda z vsem ponujenim zelo zadovoljni, navdušenja pa niso skrivali niti njihovi starši. Vsi skupaj so obljubi- Foto: Matija Brodnjak Mladi so se na zabaven način spoznavali z osnovami nogometne igre, predvsem pa so se družili z vrstniki. Nogomet • NK Grajena Veterani Grajene nanizali sedem zmag Letos so veterani tekmovali v treh ligah pod okriljem MNZ Ptuj: v vzhodni in zahodni skupini +40 in enotni ligi +35. V slednji so v konkurenci osmih ekip nastopali tudi veterani Grajene. Ti so slabo začeli sezono 2013/14, saj v prvem delu prvenstva (v prvih sedmih krogih) niso zabeležili niti ene zmage. Povsem prerojeni so bili v spomladanskem delu, ko so zmagali na vseh sedmih preizkušnjah in vknjižili 21 točk! Med drugim so v 12. krogu ugnali kasnejše prvake iz Vidma in se na koncu veselili 3. mesta. JM Veteranska ekipa NK Grajena je odlično odigrala spomladanski del prvenstva. Nogomet • Pripravljalna tekma: Veržejci so se merili s srbskimi prvaki CRVENA ZVEZDA -FARMTECH VERŽEJ 4:2 (2:0) FARMTECH VERŽEJ: Andreje, Lukač, Kek, Domjan, Pelcl, Kouter, Rola, Ropo-ša, Kaučič, D. Vinkovič, Tr-stenjak (Duh, Mauko, Ajlec, Meznarič, Kapun, Gliha, Vi-dovič, Kuzma). Trener: Zlat-ko Gabor. Nogometaši beograjske Crvene zvezde, ki so na pripravah v Čatežu, so v Brežicah odigrali prijateljsko tekmo s članom 2. SNL Farmtechom iz Veržeja. V prvem polčasu so Beograjčani dvakrat zadeli v polno, v nadaljevanju pa je Veržejcem uspelo izenačiti z zadetki Trstenjaka (52.) in Keka (63.) z 11 m. V končnici tekme (87., 90.) so igralci iz Beograda vendarle prišli do zmage. NŠ Športni napovednik Nogomet • V Podvincih 1. turnir na travi Nogometni klub Podvinci organizira 1. nogometni turnir na travi. Ta bo potekal v soboto in nedeljo na travnatem igrišču v Podvincih. Informacije: 031 687 717 (Branko), 031 826 868 (Kristijan). Boks • Revija pred BK Ring Boks klub Ring prireja v soboto, 12. 7., od 16. ure naprej pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici tretjo revijalno boksarsko revijo. Organizatorji pričakujejo okrog deset boksarskih dvobojev. DB Mali nogomet Foto: Matija Brodnjak li, da se bodo še vrnili na ta projekt, velika večina udeležencev pa, da bodo redno igranje nogometa nadaljevali v ONŠ Golgeter Hajdina. Vsekakor je to zelo spodbudno za nadaljnji razvoj te šole, ki po sedmih letih delovanja drvi k novim in višjim ciljem nasproti. Pa da ne bo pomote, naši cilji niso usmerjeni zgolj v doseganje najboljših možnih rezultatov na najvišjih nivojih ob strogem disci-pliniranju otrok in staršev ter nemajhni mesečni članarini, pač pa ravno obratno. Tudi z 'večletno nogometno zabavo za otroke, mladostnike in tudi za starše' je ob kakovostnem delu ter majhnem in sprejemljivem finančnem vložku možno doseči pozitivne učinke,« je povedal Sandi Mertelj, ki je mlade povabil v ONŠ Golgeter, občini Hajdina pa se je zahvalil za sodelovanje. UR PLMN Miklavž pri Ormožu: Napeto na vrhu Igralci Tomaža so dobili dve pomembni tekmi, proti gostiteljem lige iz Miklavža pri Ormožu in lanskoletnem prvaku Kogu, ter se z istim izkupičkom točk kot Akord zavihteli na sam vrh lestvice. Akord je v 5. krogu pričakovano zabeležil tri točke proti Stori Gori, derbi kroga med Kogom II in Lordi iz Ivanjkovcev pa se je končal z remijem. V 6. krogu, ki bo na sporedu v petek, 11. julija, bosta odigrana dva derbija: ob 19.00 Lordi Ivanjkovci (3) - Akord (2) in ob 21.30 Tomaž (1) - Kog II (4). REZULTATI 5. KROGA: Tomaž - Mladost Miklavž I 4:2, Kog I -Tomaž 2:4, Stora Gora - Akord 2:4, Mladost Miklavž I - Mladost Miklavž II 9:0, Kog II - Lordi Ivanjkovci 2:2. 1. TOMAŽ 2. AKORD 3. LORDI 4. KOG II 5. MLADOST I 6. KOG I 7. STORA GORA 8. MLADOST II 4 3 1 3 1 2 2 2 2 2 0 1 0 0 0 0 0 0 23:13 0 10:6 0 22:13 0 20:14 2 20:12 3 14:14 4 8:28 4 2:40 Razpored tekem 6. kroga (petek, 11. julija): ob 19.00: Lordi Ivanjkovci (3) - Akord (2), ob 19.50: Stora Gora (7) - Mladost Miklavž II (8), ob 20.40: Kog I (6) - Mladost Miklavž I (5), ob 21.30: Tomaž (1) - Kog II (4). uk Planinski kotiček Triglav (2864 m) 26. in 27. julija 2014 IZHODIŠČE: Rudno Polje (1350 m) SESTOP: Mojstrana - čez dolino Kot (1000 m) PRENOČITEV: Dom Planika pod Triglavom (2401 m) TURA: Kot vsa prejšnja leta gremo ptujski planinci tudi letos na najvišji vrh Slovenije. Tokratni pohod bomo izjemoma začeli na Rudnem polju, pri starem vojaškem hotelu. Pot bomo nadaljevali proti Studorskemu prevalu (1892 m). Vmesni cilj do Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m) bo Tosc (2275 m) ob lepem vremenu ali pa Viševnik (2050 m) ob slabem - v megli, brez razgledov. Na vrhu Tosca se nam bo odprl prekrasen pogled na okoliške gore, nad katerimi kraljuje naš očak, Triglav. Po postanku pri Vodnikovem domu na Velem polju, kjer si bomo napolnili baterije ter tudi zaloge vode, se bomo odpravili proti Domu Planika. Tukaj bomo prespali. Zgodaj zjutraj bomo krenili na vrh Triglava po dveh različnih poteh. Ena skupina bo krenila proti Triglavski škrbini ter nadaljevala po zahodnem grebenu na vrh, druga skupina pa po klasični poti čez Mali Triglav. Na vrhu obvezen krst prvopri-stopnikov. Po javljanju v eter Radia Ptuj se bomo spustili proti Triglavskemu domu na Kredarici (2515 m), kjer bo počitek. Nadaljevali bomo preko Rži (2538 m) proti Domu Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m). Daljšemu postanku bo potem sledil le še spust skozi Pekel proti Mojstarni skozi dolino Kot. Avtobus nas bo čakal na najbližji točki, do katere lahko pripelje. Če bo še čas in volja, si bomo ogledali Planinski muzej v Mojstrani. Po prijetnem in osvežujočem počitku ter vseh opravilih, ki nas čakajo pri zamenjavi opreme, se bomo odpravili proti domu, ki ga bomo dosegli v poznih večerni urah. ODHOD: v soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju PRIHOD: v nedeljo v večernih urah ZAHTEVNOST: obe poti zahtevata samovarovalni komplet ter čelado CENA IZLETA: 52 EUR ROK PRIJAVE: torek, 22. julija, v pisarni PD PTUJ (do zasedenosti avtobusa). Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopni-ke). OPREMA: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, samovarovalni komplet, oblačila, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano. IZLET VODI IN ORGANIZIRA Jože Dajnko s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva, pri vodji izleta na tel. 040 754 499 in na spletu www.pdptuj.si 4 4 4 4 4 petek • 11. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Nova vas • Ohranjanje tradicije in običajev Košnja, srečanje Novih vasi Dogajanje se je začelo v soboto rano zjutraj, ko so se kosci čez staro strugo Drave odpravili kosit v Šturmovce. Zbrali so se pri gasilsko-va-škem domu v središču vasi. Čez strugo jih je brodar peljal z leseno ladjo, na travniku so kosili do prihoda gospodinj. Te so v pletenih košarah na travnik prinesle domačo juž-ino: kislo juho, domači rže-ni kruh in vzhajane skutine pogače. Po južini so kosci in gospodinje sveže pokošeno travo pograbljali in naložili na vozove, ki jih je vlekla konjska vprega. Člani BCS teama so nato s svojimi BCS kosilnicami pokosili še sosednji travnik. Za njih so malico pripravila mlada dekleta. Dopoldanska košnja je bila uvod v bogato dvodnevno dogajanje. Pod prireditvenim šotorom pred gasilsko-vaškim domom je v nadaljevanju dne- 3 www.sloga.si V Slogi je moč ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj in konjeniška parada Zadnji junijski konec tedna so krajani Nove vasi pri Markovcih pripravili bogato dogajanje. Vasica ob Dravi se je za dva dni dobesedno spremenila v živi etnografski muzej. •Srečanje NOVIH VASI Slovenije -Sobota, 28. 6 va potekalo srečanje krajanov Novih vasi. Domačini so pripravili kulturni program, v katerem so med drugim predstavili svojo vas, zapeli in zaigrali so člani Hišnega ansambla DU Markovci, goste so pozdravili župan občine Markovci Milan Gabrovec, predsednik Foto: MZ Predsedniku Konjeniškega društva Nova vas Antonu Kekcu so predstavniki Nove vasi pri Blokah poklonili legendarne lesene bloške smučke. Krajani Nove vasi vsako poletje v Šturmovcih prikažejo košnjo trave na star način. Konjeniškega društva Nova vas Anton Kekec, predsednik PGD Nova vas Tomaž Šilak in predsednik Vaškega odbora (VO) Nova vas Aleš Bezjak. Popoldansko druženje je minilo v znamenju družabnih iger, domačini so svoje goste po vasi popeljali s konjsko vprego in starodobnimi traktorji, prav tako so ob tej priložnosti, tako kot nekoč, ta dan po strugi Drave gor in dol vozile ladje oziroma ranče. V nedeljo se je dogajanje na prireditvenem prostoru pa začelo v popoldanskih urah. Obiskovalci so lahko spremljali kulturni program, blagoslov s priporočilom za dobro letino je opravil markovski farni župnik Janez Maučec. Največ zanimanja in pozornosti obiskovalcev je pritegnila parada konjenikov ter starodobne in novodobne kmetijske mehanizacije. V paradi so sodelovali konjeniki jahači, vozniki konjskih vpreg in zapravljivč-kov, vozniki starodobnih traktorjev, avtomobilov in mopedov, vozniki novodobnih traktorjev in člani BCS-teama s svojimi BCS-kosilnicami. Da se za prihodnost kmetijstva v Novi vasi ni bati, so oba dni dokazali najmlajši v vasi. Nedeljsko dogajanje v Novi vasi se je sklenilo z veselo zabavo, posebnost prireditve je bil bogat srečelov. Med glavnimi nagradami sta bila dva žrebič-ka. Organizatorji dvodnevne prireditve v Novi vasi so bili Konjeniško društvo, PGD in VO Nova vas, BCS-team in Občina Markovci. Mojca Zemljarič Foto: MZ Prvenci • 13. žetev na stari način Ob delu obujali spomine na mlada leta Člani prosvetnega društva Prvenci-Strelci so v soboto, 5. julija, pripravili tradicionalni prikaz žetve in mlačve na star način ter ob ljudskih pesmih skupaj z obiskovalci obujali spomine na stare, sicer bolj skromne, a lepe čase. Kljub vročemu sobotnemu popoldnevu so se »žanjice in žjeci« iz Prvencev, Strelcev, Nove vasi, Markovcev in Stojncev do gospodarjeve domačije kot pred leti na »lojtrskih« vozovih s konjsko vprego pripeljali dobre volje. Ko so se zbrali na kmečkem dvorišču, jim je gospodar Ivan zaželel dobrodošlico s kupico domačega, gospodinja Jerica pa jim je ponudila kos kruha in prvo jutranjo južino - kruh z zaseko in čebulo. Ko so si za prvo silo privezali duše, jih je gospodar napotil na njivo jim razdelil mesta in izrazil željo, naj požanjejo dobro, otrokom pa zabičal, naj za njimi pridno pobirajo zrnje, da ga bo več za v kaščo. Sicer pa je delo na žitni njivi potekalo na stari način, kot so to počeli pred štirimi ali celo petimi desedetji. Moški so z nabrušenimi kosami žito ročno kosili, oziroma želi, ženske pa so za njimi pobirale žitno klasje in ga vezale v snope ter spletale »povresla«. Ker je bilo soparno, se je tu in tam oglasil gospodar in natočil kak kozarec domačega. Kljub trdemu težaškemu delu pa so našli še dovolj moči in časa za ljudsko pesem in tudi kakšno »ta hecno.« Po končanem delu jih je gospodinja spet povabila k hiši, kjer jim je postregla z obilno domačo južino, nato pa so še v starem skednju prikazali, kako so včasih žito mlatili, da so ločili zrnje od plev. Da je bilo luštno in veselo, da so vmes tudi kakšno zapeli in ušpičili in da so lahko dobrote domače kuhinje in kleti poskusili tudi obiskovalci, tega menda ni treba posebej poudarjati. M. Ozmec Foto: M. Ozmec V Prvencih je želo na stari način več kot 30 »žanjic in žjecov« iz Prvencev, Strelcev, Stojncev, Nove vasi in Markovcev. 16 Štajerski Na sceni petek • 11. julija 2014 Kuharski nasveti Govedina Govedina je ena najkakovostnejših vrst mesa, seveda imamo v mislih mlado pitano govedino, to je meso 14 do 15 mesecev starih, na poseben način pitanih bikcev in ju-nic, ki tehtajo od 450 do 500 kg. Meso starejših živali se uporablja za mesne izdelke, golaže in podobne jedi. Za pripravo kakovostnih jedi uporabljamo kose, kot so bržola, rostbif, goveji file, nekateri deli stegna in plečeta. Goveje meso je vir polnovrednih beljakovin, nekaj maščob, nekaj vitaminov in nekoliko več mineralnih snovi. Govedino lahko pripravljamo na veliko načinov in ravno to ji v naši prehrani daje pestrost. Da je jed oziroma meso po toplotni obdelavi mehko, je pomembno, da je primerno uležano in marinirano. Govedino najpogosteje mariniramo v olju. Pljučna pečenka ali file je brez dvoma najboljši kos govedine, ta kos govedine v skoraj vseh državah imenujejo enako in ga zelo podobno tudi pripravljajo. Pljučno pečenko lahko pečemo v celem, jo lahko narežemo na turnedoje, bifteke ali majhne stejke in nato kuharjeva domišljija naredi najboljše mesne jedi. Pri tem je pomembna stopnja pe-čenosti; če v imenu jedi zasledite besedico angleško, bodite pozorni, saj to pomeni, da je v sredini meso lepe roza barve oziroma ne prepečeno. Tako pripravljene jedi pogosto pripravljajo v Grčiji, kjer ne malo naših Slovencev preživi dopust, in če vam to ni všeč, opozorite, da želite prepečen biftek. Posej okusni bifteki so bifteki po angleško z zelenim poprom z gorgonzolo. Iz konice govejega fileja pa pripravljamo tatarski biftek. Goveji file je idealne kos za pečenje na žaru, res pa je, da je cenovno neugoden. Ampak boljših jedi, kot jih lahko pripravimo iz govejega fileja, ki je dobro uležan in mariniran, na žaru skoraj ne moremo pripraviti. Pri tem seveda pazimo, da mesa ne spečemo preveč, saj naredimo večjo škodo kot obratno. To lahko ugotovimo tudi, ko meso pečemo z otipom, najmehkejše je napol presno, najmanj mehko pa popolnoma pečeno meso. Če govedino pečemo v pečici, številni strokovnjaki menijo, da je za to primeren hrbet, in sicer kos s štirimi do sedmimi rebri, ki ga običajno pečemo celega. Seveda ne smemo pozabiti, da potrebujemo res mlado govedino, prej omenjeno ali pohorje bif. Če kos Foto: Črtomir Goznik pečemo s kostmi vred, ostane lepo sočno, je lepo na pogled in iz tega kosa lahko vrežemo velike, lepe sočne stejke. Eden izmed najkakovostnejših kosov govedine je tudi rostbif, ta je že nekoliko bolj dostopen. Lahko ga pečemo v celem kosu, klasično ali po angleško. Po angleško pečen in narezan na izredno tanke rezine je odličen za hladne plošče, ko rezine mesa nadevamo z različnimi mesnimi solatami, tipa ruske ali francoske solate. Iz njega pripravljamo tudi odlične porcijske jedi, kot so ramsteki in entrecote, zopet nepogrešljivi ramstek na žaru, vsaj enkrat na sezono si pripravite piknik s temi jed-mi. Okusen in mehek rostbif dobimo le iz dobro uležanega mesa; preden damo meso peč, ga moramo dobro obrezati, odstraniti kite in odvečni loj. Veliko kakovostnega mesa vsebuje tudi stegno, mlado stegno je prav tako primerno za najkakovostnejše jedi iz govedine. Nekateri deli notra- njega stegna so tako oblikovani, da sami po sebi ponujajo pripravo in peko na žaru, v pečici ali ga pretaknemo in dušimo. Iz stegna pripravimo tudi kakovostne goveje zrezke v različnih omakah, skupaj z zelenjavo ali porcijske rula-dice. Zunanje stegno po želji pretaknemo, opečemo na vroči maščobi in dušimo, tako da dobimo okusno, sočno jed. Za pretikanje lahko uporabimo čvrsto zelenjavo, kot so korenje, zelena, peteršiljeva korenina, slanina in podobni izdelki. Pri dušenju pazimo, da postopek dušenja izvajamo počasi, da se meso počasi mehča in tako ostane sočno po toplotni obdelavi. Iz goveje bržole najpogosteje pripravimo porcijske jedi, kot so čebulna bržola v različnih omakah, pečena na žaru. Govedina se po okusu ujema z gobami, čebulo, slanino, pečeno papriko, bučkami, maslom, rdečim vinom ter ocvrtim krompirjem. Vlado Pignar Tačke in repki Diagnostika alergijskih stanj pri psih Gospod Miran, lastnik angleškega buldoga iz Maribora, nam je poslal kratko vprašanje, in sicer, kako lahko veterinarji ugotovimo vzrok alergijam pri malih živalih in kako jih zdravimo. Sam ima precej težav s svojim 8 let starim ameriškim buldogom in bi rad prišel stvari do dna in ugotovil, na kaj je njegov buldog v resnici alergičen. Obiskal je že kar nekaj veterinarjev, ki so si po večini edini, da ima njegov kužek težave z alergijo, vendar napredka pri zdravljenju in preprečevanju ponovitev bolezni ni videti. Alergije so kakor pri človeku tudi pri psih problematika današnjega časa. Zaradi najrazličnejših vplivov okolja in hrane (alergenov) prihaja do obilice manifestacij različnih alergičnih stanj pri malih živalih. Alergije se pojavijo lahko nenadoma, v katerem koli življenjskem obdobju, tudi pri starejših živalih, ki do izbruha niso imele nobenih zdravstvenih težav in niso bile uvrščene med alergike. Alergije zdravimo pri posamičnih izbruhih najpogosteje simptomatsko, kar pomeni, da zdravimo simptome oziroma posledice, ki alergije povzročajo. Zdravila so usmerjena v blokiranje alergične reakcije in kasneje v njeno preprečitev. Pogosto je treba tudi pozdraviti škodo, ki je nastala zaradi samopoškodovanja živali, zaradi intenzivnega praskanja in lizanja. Glavni simptom alergičnih stanj pri živalih je namreč srbenje kože. Pri praskanju in lizanju srbečih mest si živali povzročijo poškodbe na povrhnjici kože, v katere vdrejo bakterije in povzročijo blažja ali hujša vnetna stanja na koži. Pogost spremljevalni dejavnik takih stanj na koži so tudi glivice, ki dodatno zakomplicirajo zdravljenje, saj so zelo trdovratne in potrebno je dosti truda lastnika, da jih odpravi s svoje živali. Najbolje in najlažje lahko preprečimo alergijo, če poznamo njen vzrok. Prav tu pa se težave začnejo, saj do vzroka ni enostavno priti. Obstajajo najrazličnejša testiranja živali in alergijski kožni testi in testi sline, ki so bolj ali manj zanesljivi in pogosto zelo težko izvedljivi. Najprimernejša je metoda, pri kateri odvzamemo oboleli živali kri in nato na podlagi ugotovljenih protiteles na iskane alergene v krvi v visoko specializiranih laboratorijih v Evropi ugotavljajo vzrok alergije pri naši živali. Naredijo se tako imenovani presejalni testi, pri katerih se zajamejo alergeni okolja, hrane, najrazličnejših trav, dreves, bolh, glivic itd. Ko se ugotovi vzrok alergije pri naši živali, ga poskušamo odstraniti iz življenjskega prostora naše živali. Kadar to ni mogoče, se lahko izdela tudi serum, ki desenzibilizi- ra našo žival, kar pomeni, da se le-ta več ne odzove z alergijo na določen alergen, ki je prej grenil življenje njej in prav tako njenemu lastniku. Edina slabost omenjene metode je še vedno relativno visoka cena, ki je okoli 300 do 500 evrov. Vendar je lahko samo taka alergijska diagnostika odgovor na vprašanja Zdravstveni nasveti Zaščita pred soncem (4.) Sonce omogoča življenje na Zemlji; pod vplivom sončnih žarkov smo bolje razpoloženi in imamo več energije, prav tako pa se tvori za zdravje nepogrešljivi D-vitamin. Za sintezo vitamina D telesa ni treba posebej izpostavljati soncu. Zadošča že nenamerna izpostavljenost z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pretirana izpostavljenost soncu nič ne pomaga za zimske mesece, saj se vitamin D ne skladišči za toliko časa. Melanom sodi med najbolj nevarne oblike kožnega raka in Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. je dokazano posledica prekomerne izpostavljenosti soncu oziroma UV-žarkom. Tudi izpostavljenost umetnemu soncu v solarijih močno zvišuje tveganje za razvoj melanoma. Maligni melanom verjetno nastane zaradi poškodbe melanocitov ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Tveganje je večje pri ljudeh, ki so soncu čezmerno izpostavljeni, in tistih, ki živijo na območjih z intenzivnejšo sončno svetlobo. Večja možnost obstaja pri zelo svetlopoltih ljudeh in pri tistih, ki jih sonce opeče, nikoli pa ne porjavijo, ter pri osebah z zelo velikim številom kožnih znamenj. Hude sončne opekline v otroštvu podvojijo tveganje za pojav malignega melanoma v odrasli dobi. Maligni melanom se pojavi kjerkoli na telesu, najpogosteje na delih, ki so izpostavljeni soncu. Raste lahko kot ploščata lisa v ravni kože ali pa kot privzdignjena bulica. Pri starejših osebah se lahko pojavi lentiginozni melanom, ki raste v ravni kože, je rjavkaste barve in je podoben pegi. Kar 90 odstotkov kožnih rakov je ozdravljivih, če je bolezen odkrita pravočasno. Zato dermatologi pozivajo, da si sami kožo in pigmentna znamenja redno pregledujemo, in sicer po metodi ABCDE: - Asymmetry / ASIMETRIJA - maligni melanom ima praviloma asimetrično obliko - Boreder / ROB - nevaren je nepravilen rob z izrastki - Color / BARVA - maligni melanom je večbarven, od svetlo rjave do črne - Dimension / VELIKOST, PREMER - melanom ima premer večji od 6 mm - Evolution / RAZVOJ - spreminjajo se velikost, oblika, barva in debelina znamenja V lekarni imamo plakat, kjer je vse zapisano predstavljeno tudi slikovno. Zelo pomembno je, da pri vsaki spremembi takoj obiščete svojega zdravnika, ki vas bo po potrebi napotil k dermatologu. Posebej pozorno naj si znamenja pregledujejo tisti, ki imajo v družini kožnega raka in osebe z velikim številom kožnih znamenj. Če ste kljub vsem naštetim opozorilom in ukrepom dobili sončne opekline, je treba takoj ukrepati. Takoj se umaknite v senco in se ne izpostavljate, dokler si koža popolnoma ne opomore. Kožo hladite z obkladki, lahko tudi pod tekočo vodo. Na poškodovano površino nanesite kremo, peno ali gel, ki vsebuje veliko vode, in pantenol ali aloe vero. Tako boste kožo hladili in hkrati pospešili njeno obnovo. V primeru hujših opeklin in povišane temperature pa svetujemo obisk zdravnika, zlasti pri otrocih. Koža je naš pomemben organ, zato poskrbimo, da ostane zdrava. Ne izpostavljamo se soncu več, kot je potrebno, in tudi takrat se ustrezno zaščitimo. Zvečer, po umivanju, pa jo izdatno navlažimo z negovalnimi izdelki, ki vsebujejo veliko vode in pantenol. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. lastnika buldoga, saj lahko le tako trajno oziroma za dolgo časovno obdobje preprečimo nezaželen izbruh alergije pri svojem ljubljenčku. Ko poznamo vzrok, se mu lahko izognemo, če pa to ni mogoče, pa žival s posebej za njo narejenim serumom desenzibiliziramo, tako da se alergija ne ponavlja več. Vse se izvaja po programu, ki ga določi lečeči veterinar. Metoda je zelo uspešna in jo vsekakor toplo priporočam. Drug način borbe zoper ponavljajoče se alergije pa je dolgotrajna uporaba imu-nosupresivnih zdravil, to je zdravil, ki blokirajo delovanje imunskega sistema. Zaradi obilice stranskih učinkov take terapije jo uporabljamo redkeje, oziroma samo v specifičnih situacijah, kjer vse druge variante zdravljenja odpovedo. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 11. julija 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje . Odštevanje pred festivalsko eksplozijo V Turistični zvezi Slovenije te dni končujejo zbiranje prijav za sodelovanje v tradicionalnem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ptuj je tudi letos podal pobudo, da se ga kot mesto, ki ima okrog 17.000 prebivalcev, uvrsti v kategorijo srednjih mest, ne pa med zdraviliške kraje, kamor so ga razvrstili glede na statistiko po prenočitvah, ki jih večinoma ustvarijo v Termah Ptuj, kar pa še ne pomeni, da gre za izključno zdraviliške goste. Po sedanji razvrstitvi so srednja mesta Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Slovenska Bistrica, Vrhnika, Trbovlje, Zagorje ob Savi..., ne pa tudi Ptuj, ki je najstarejše slovensko mesto z izjemnimi kul-turno-zgodovinskimi spomeniki. Turistična zveza bo tudi letos izbirala najlepše staro mestno, vaško in trško jedro, kjer pa so zbiranje prijav končali konec junija. Upati je, da bodo letošnjo pobudo upoštevali, v prejšnjih letih je niso. Ptuj in okolica pa se že pripravljata na festivalsko dogajanje, v Dornavi bo v znamenju baroka, organizatorji festivala Art Stays so program letošnjega dogajanja predstavili včeraj, pred tem pa tudi že Arsana in ustvarjalci festivala Dnevi poezije in vina. Aktivno se v ptujsko poletno dogajanje vključujejo tudi v Termah Ptuj, kjer se bodo jutri v okviru projekta Spoznaj in okusi predstavile občine Jeruzalem - Ormož. Nedeljsko mestno dogajanje pa bo to nedeljo prvič obogatila prireditev Poletni (v)eter Radia Ptuj, ki se bo začela ob 20. uri v gostilni PP na Novem trgu. Gost prvega večera bo reper Zlatko. Team Railworks Slovenia v Mestnem Vrhu 56 a pri Ptuju, ki je na dan odprtih vrat prvič povabil 14. in 15. junija, po novem vabi Foto: Črtomir Goznik Prvi podatki o letošnjem turističnem obisku niso najbolj spodbudni. vsako prvo nedeljo v mesecu, od 13. do 18. ure, v primeru slabega vremena pa ga bodo odprli naslednjo lepo nedeljo, za skupine ga odpirajo po predhodnem dogovoru. V Turistični zvezi Slovenije pa so začeli tudi že priprave na septembrsko dogajanje v Mercatorjevih centrih, kjer želijo pripraviti prava mala sejmišča na temo krompirja in čebule, ki jih bodo povezali s prikazom in pokušino jedi iz čebule in krompirja, prodajo izdelkov iz čebule, kulturnim programom, pred- stavitvijo kraja in tekmovanjem v praženem krompirju. V vseh Mercatorjevih centrih po Sloveniji naj bi prazniki krompirja in čebule potekali sočasno. Konec maja je Statistični urad Slovenije objavil končne podatke o prihodih turistov v Slovenijo v prvih treh mesecih letos. Bilo jih je skoraj 562 tisoč, kar je en odstotek več kot lani v enakem obdobju. V tem času so turisti ustvarili več kot 1,58 milijona prenočitev ali dva odstotka manj kot lani v prvih treh mesecih. Juršinci • Dan Osnovne šole Sezimo do zvezd Ob koncu junija smo v Juršincih praznovali dan šole. Proslavo smo poimenovali »Sezimo do zvezd«. Nastopale so »zvezdice in zvezde« naše šole in vrtca in nam predstavile delček svoje ustvarjalnosti. Otroci Vrtca Juršinci in učenci OŠ Juršinci so pod vodstvom razrednikov in mentorjev pripravili in predstavili pevske, plesne in glasbene točke. Prireditev so povezovali učenci 8. razreda. Vezna beseda med spoznavanjem naših »vzhajajočih zvezdic« je tekla o zvezdah kot nebesnih telesih in zvezdah v poeziji. Slišali smo veliko zanimivosti o zvezdah in z verzi slovenskih pesnikov odpotovali« mednje. Med prireditvijo so učence in občinstvo nagovorili ravnateljica Jelka Svenšek, župan Alojz Kaučič in podžupanja Dragica Toš Majcen. Slednja sta tudi podelila občinska priznanja učencem, ki so predstavljali občino Juršinci izven njenih meja. Posebna priznanja so prejeli devetošolci, ki so bili vsa leta odlični. Učitelj športa Stanko Podvršek je razglasil športnico šole; to je letos Janin Gomilšak iz 9. razreda . Prireditev je izzvenela v prijetnem druženju staršev, otrok in delavcev šole in vrtca ob zakuski, ki so jo z mentoricami in delavkami šolske kuhinje pripravili učenci 8. razreda. Sabina Lenart Število prihodov domačih turistov se je v prvem četrtletju letos zmanjšalo za en odstotek, število prenočitev pa za tri odstotke. Tuji turisti so ustvarili za tri odstotke več prihodov in za en odstotek manj prenočitev kot lani v prvih treh mesecih. V Sloveniji, kjer skoraj nič več ne poteka normalno, vse je podrejeno politiki, stari in že tudi novi, četudi se volilni obračun še ni končal, so nekateri že pohiteli z nasveti in pozivi novi politiki. Tako so jo v Turistično gostinski zbor- Prejeli smo niči Slovenije pri GZ Slovenije pozvali k zagotovitvi učinkovite promocije turistične Slovenije in k vzpostavljanju ugodnih pogojev za konkurenčno turistično ponudbo. Na ta način naj bi v naslednjih petih letih nastalo kar 10.000 novih delovnih mest. Gre za panogo, ki ustvari 12 odstotkov BDP, predstavlja več kot osem odstotkov vsega izvoza in več kot 40 odstotkov vsega izvoza storitev. V turizmu Slovenije je redno zaposlenih 42.000 ljudi. Za učinkovito turistično promocijo Slovenija potrebuje najmanj 20 milijonov evrov, potrebuje pa tudi samostojno turistično organizacijo, ki jo je obljubila že odhajajoča vlada. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje o uspehih Ptuja na mednarodnih tekmovanjih v urejanju oko- lja, skrbi za kulturno dediščino nismo prejeli pravilnega odgovora. V Združenih arabskih emiratih, v mestu Al Ain, na tekmovanju Narodi v razcetu (Nation in Bloom), je leta 1998 Ptuj osvojil dve najvišji priznanji v kategoriji mest in v skrbi za kulturno dediščino, leta 2000 pa je v Washingtonu v ZDA prejel najvišje priznanje na področju upravljanja z okoljem. Z udeležbo na teh tekmovanjih je Ptuj častno zastopal Slovenijo in poskrbel za promocijo mesta oz. države. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji festival sodobne umetnosti Art Stays. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o ptujski obrti. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj. Kanalizacija in podeželje Že nekaj let se govori, da EU zahteva okoljevarstveni poseg z izgradnjo kanalizacijskih omrežij. Seveda, v mestih ni problemov okoli tega. Večina podeželja je svoje probleme reševalo z greznicami ob hiši, največkrat z odtočnimi, za višek vode. Nova-stara uredba EU zahteva od nas, da bodo te greznice vodo -nepropustne, kar bi lahko pomenilo odvoz skoraj enkrat mesečno. Predrago, s kaznimi še dražje. Rešitev problema so male čistilne naprave, predvsem individualne, pri posameznikih. To pa bo zelo draga zadeva, saj so samo naprave, odvisno od števila uporabnikov, od 2000 € In daleč navzgor. Rok za Izgradnje takšnih naprav ob hišah je leto 2015 oz. še do 2017. to pa ie že »JUTRI«. Nihče ne obvešča podeželje o vseh možnostih, katere predvideva zakon. To pa je najprej možnostsubvenclonlranja Izgradnje In njena višina, tam kjer ne bo omrežja. Kljub proračunu M0P od 33 Mlo €, ta nima sredstev za podeželje, je prezadolžena z Investicijami v mestu (Dominikanski samostan, preureditev trga, Izgradnja nepotrebnih krožlšč In še In še....). Tako za podeželje ne ostane skoraj nič. Zaradi prezadolženostl se niti ne potrudi za EU sredstva za podeželje, ker vsa sredstva rabi za polog za omenjene investicije. Za delež pri sredstvih za podeželje, pa sredstev ni več. Ne pove niti tega, kje ne bo omrežja. Ker nas na podeželju MOP ne obvešča niti o rokih, kaj šele o možnih sredstvih za subvencije izgradnje malih čistilnih naprav(MČN), sem pridobil obvestilo od Ministrstva, da v področju (o njem govorim): Kr-čevine pri Vurberku, vsaj delu nad regionalno cesto: »NI PREDVIDENO KANALIZACIJSKO OMREŽJE«. Ker tukaj ne gre za nekakšna majhna sredstva, ampak za investicijo vsaj 3-5000 € po hiši, kar je danes, ob tej revščini veliki zalogaj, bi radi izvedeli najprej o možnostih subvencij oz. nepovratnih sredstev od MOP ali morda kakšnih drugih virov pomoči. Ker je rok kratek, smo v skrbeh, kje najti sredstva v tako kratkem času, brez subvencij kogarkoli. Obstaja tudi seznam dovoljenih tipov MČN, menda je odvisno od posameznih občin, katere bo dovolila. Kam z morda napačno kupljeno? Največji od vseh problemov je nevarnost dvojnega plačila. Namreč, če bi se občina(e) morda odločila(e) e za naknadno izgradnjo omrežja, kjer danes ni predvideno, da nam ne bodo zahtevale priključitev individualnih MČN in dodatno plačilo priključitve? Ministrstvo trdi, da tega ne bo! Vendar obstajajo podobni pri- meri pri vodovodih, ko so dodatno morali plačevali še priključke lastnih vodovodov na omrežje. Lahko se nam zgodi z MČN, dvakratno plačevanje! Kdo nam garantira da se to NE BO ZGODILO??? Namreč lahko pride nova vlada, novi svetniki na občini, pa najdejo podeželje kot molzno kravo (kot vedno). Na večkratno opozorilo naši ČS Grajena, dobim odgovor, da so zadevo obravnavali, odstopilo MOP in tam so si vzeli čas za razmislek (spet nekaj mesecev) za to. Ker čas beži, MČN so drage, če jih ne boš imel pa visoke kazni ali mesečno praznjenje (pa ne kar v naravo kot sedaj) se bojim navijaških cen izvajalcev del. Zaradi tega NUJNO rabimo objavo podatkov: kje ne bo omrežja, kakšne so možnosti subvencij, katere tipe bo inšpekcija po vgradnji priznala, pa morda še kaj... Kako je v drugih občinah??? Upajmo, da bodo novo izvoljeni (ne več stari) svetniki bolj naklonjeni tudi podeželju, saj smo menda VSI -ŠE PREBIVALCI MOP. Sicer pa razmislimo! Še je čas! Predvolilni golaž se hitro poje ali pa ohladi in je uporaben še za naslednje volitve. Kužnik Vladimir, Ptuj Foto: SL 18 Štajerski Na sceni petek • 11. julija 2014 Poletni koktejl Z Blažem Vidovičem Blaž Vidovič je postal širši javnosti znan z nastopom v šovu Slovenija ima talent, kjer se je uvrstil v najožji izbor, njegova ljubezen do glasbe pa je v njem že od zgodnjega otroštva. Je zelo pozitiven fant, ki mu glasba ne pomeni zgolj možnosti izražanja, pač pa do nje goji tudi odgovornost in veliko spoštovanje. V poletno osvežitev nam je priporočil več pesmi, in sicer Gimme shelter in Beast of burden skupine The Rolling Stones ter Želim si na Jamajko v izvedbi skupine GuGu. Na youtubu je mogoče videti in slišati kopico tvojih izvedb drugih glasbenikov. Kako to, da si se odločil in te izvedbe javno objavil? »Coverje« delam že dolgo. Ljudem moraš ostati zanimiv in vsake toliko narediti kaj novega, pa če je to nova pesem ali samo tvoja izvedba skladbe kakšnega drugega izvajalca. Na youtubu pa jih je kar veliko zaradi izbora skladb za polfinalni in finalni nastop šova Slovenija ima talent. Potrebno je bilo posneti več skladb, jih dati na youtube in na podlagi tega je Pop TV izbrala tisto, ki se jim je zdela najprimernejša. Tako sem v polfinalu šova pel pesem Uptown girl, v finalu pa Crazy little thing called love. To je po svoje pogumno početje. Narediti novo interpretacijo skladb takih izvajalcev, kot sta skupini Queen ali The Beatles, ni lahka naloga. Pri tem se sicer držiš izvirnika, a zaznati je tudi nadgradnje. Se ne bojiš, da bi kakšni feni obeh skupin jezno pripomnili: »Kaj se pa gre ta, da si upa peti take mojstrovine«? To je ravno zabavno. Stopiti v velike čevlje. To pritegne ljudi. Ker če bi pel pesmi neznanih izvajalcev, najbrž ne bi pritegnil toliko pozornosti. S tem "dvignem prah" in tudi če sledi kakšna slaba kritika, jo dobro sprejmem. Mladim želim približati staro dobro glasbo, kajti tisti, ki poznajo samo glasbo 21. stoletja, ne vedo, kaj je dobra glasba. To je glasba, ki jo imam rad in tudi če ljudem ne bi bila všeč, bi še vedno ostal na tem, kar sem. Naprej moram biti zadovoljen sam, potem pa lahko to zadovoljstvo prenašam na druge. Neka poslušalka je pod pesmijo Prepozno na youtubu zapisala, da so tvoje izvedbe v angleščini boljše od slovenskih. Pohvalno pa je, da si pri objavah pa tudi sicer pri petju našel neko ravnovesje. Izvajaš namreč tako slovenske kot tudi tuje komade. Se ti zdi med poslušalci slovenska glasba dovolj cenjena? To je zanimivo mnenje, vendar menim, da jezik, v katerem pojemo, sploh ni toliko pomemben. Gre za izražanje ... To, da mi angleščina bolj leži, menijo samo tisti, ki so navajeni angleških skladb. Slovenščina je prelep jezik in pesmi v maternem jeziku lahko izvajam enako dobro kot v angleščini. Glede ravnovesja je tako, da če hočeš uspeti v Sloveniji, moraš peti slovenske skladbe. Poznam malo slovenskih skladb, vendar sem odkril kakšne, kot so Sovražnik ne spi Martina Krpana ali pa Želim si na Jamajko skupine GuGu, ob katerih zelo uživam. Slovenske glasbe je v primerjavi z angleško seveda veliko manj, ampak ne glede na to, bi morala biti bolj spoštovana, saj je zdaj premalo. Če sva že pri singlu Prepozno ... Kako je nastala ta pesem? Nekje sem prebral, da je v njej veliko avtobiografskih elementov. So takšne, oseb-noizkušenjske pesmi po tvoje v pop vodah uspešnejše pri poslušalcih? Med zadnjo avdicijo in pol-finalom sem se razšel s takratnim prvim dekletom in ker je skladba Prepozno nastala malo po Talentih in velja tudi za moj prvi singel, so vsi mislili, da sem jo napisal jaz - prav za to dekle. Prepozno je res oseb-noizkušenjska, vendar jo je napisal Borut Ipavec in skladba je bila takšna na željo založbe Menart. Sem samo izvajalec, ki v pesmi pripoveduje o razočaranju v ljubezni. Osebne izkušnje pa gotovo prispevajo k temu, da lahko skladbo bolje interpretiram. Izjavil si tudi, da si po šovu Slovenija ima talent bolj prepoznaven - da te prepoznavajo na ulici, da deliš avtograme in fotografije. Zakaj je po tvoje glasba zadnja desetletja vse bolj povezana tudi s tem vizualnim konceptom - kako se boš fotografiral in s kom, kaj imaš oblečeno, koliko prijateljev imaš v socialnih omrežjih in podobno? Potrebno je biti »celoten paket«. Informacijska tehnologija je posegla tudi na glasbeno področje. V začetku sedemdesetih so se začeli snemati videospoti. Tudi prej je bilo pomembno, kaj si imel oblečeno in s kom si se fotografiral. Mogoče se je vse to tudi dogajalo, zato da se je ljudem začela odvračati pozornost od nekvalitetne glasbe, ki je je danes veliko. Dejstvo je, da starim dobrim, malo hrešče-čim vinilnim ploščam ni čisto nič manjkalo. Lahko si užival v glasbi enako kot danes. Vendar si ljudje danes ne vzamejo več časa za poslušanje glasbe, saj je to postala dejavnost, ki se po navadi izvaja ob kateri drugi. Jaz sem vseeno bolj »stara šola«, ki prisegam na to, da je glasba v ospredju. Najbrž ti pozornost do neke mere godi, pa vendar so tudi določene meje. Se ti je kdaj zgodilo, da si bil utrujen od vse te pozornosti in te je to pričelo motiti? Ne še. Oboževalci so vedno nasmejani in zelo prijazni. Čeprav sem že kdaj dal po dvesto avtogramov in fotografij, se tega še nisem naveličal. Rad imam ljudi, ki me želijo spoznati. Se pa vedno zgodi, da me od av-togramov na primer boli roka. Ampak to so takšne majhne stvari, ki izginejo ob misli, da se tudi na ta način ustvarja moja zapuščina. Zdaj se predstavljaš predvsem kot pop izvajalec, deloma tudi rock, a te mikajo še kake glasbene zvrsti? V moji krvi bo vedno rock. Pop izvajalec sem, ker sem po mnenju menedžerja z rock glasbo komercialno nezanimiv. Je pa rock sam po sebi ob dance glasbi najbolj razširjen žanr in tam najdem vse, kar je potrebno, da po vseh teh letih še vedno lahko uživam. Poslušam The Rolling Stonese, ki spadajo pod dobri stari rock'n'roll. Zatečem se lahko h Queenom, ki so igrali vse od starega težkega metala do teatralnega rocka. Kasneje še fante druge britanske invazije, skupino Duran Duran, z rock glasbo, ki se meša z elektronsko glasbo, kar pa poznamo kot žanr New wave. Me pa včasih odnese v džez in bigband vode, ko nastopam s kakšnim večjim orkestrom. Zanimivo je, da tvoja izobraževalna pot ni povezana s glasbo, vsaj ne v tem ustvarjalnem smislu. Kako to, da se nisi odločil recimo za študij glasbe? Za študij glasbe se nisem odločil, ker klasična glasba ali džez nista moje področje. Imam nižjo glasbeno izobrazbo iz klavirja, kar je osnova, in kar nekaj ur učenja solo petja. Problem po študiju glasbe je v zaposlitvi, sicer pa sem že dovolj ustvarjalen. Manjka mi podjetniška žilica, ki bi mi povedala, kako bi se bolje tržil. Srednješolska izobrazba tehnika računalništva mi je pomagala, da sem ostal v koraku s časom, s tehnologijo in tako sam urejam vsa svoja socialna omrežja, ki so najpomembnejši stik z oboževalci. Blaž Vidovič na odru in Blaž Vidovič v domačem, privatnem okolju, z družino ali prijatelji ... Se zelo razlikujeta med seboj? Na odru, ne bom rekel, da igram, kot je daleč nazaj rekel Freddie Mercury, poskušam pa delovati čim bolj drzno in ka-rizmatično. Rad kakšno ušpi-čim, da pritegnem pozornost, kot je recimo skok z odra na enem od zadnjih nastopov. Na odru sem običajno tudi resnejši, ker glasbo jemljem resno. Vendar pa imam zaradi tega včasih nekaj težav z oboževalkami, ker se velikokrat zgodi, da ne upajo pristopiti in prositi za avtogram ali fotografiranje. Doma sem pa bolj miren in sproščen ter komaj čakam na priložnost, da lahko spet nastopam in sprostim tako pozitivno kot tudi negativno energijo. Če bi moral našim bralcem priporočiti kakšen dober glasbeni komad drugega izvajalca takole za poletno glasbeno osvežitev ... Kateri bi to bil? Poletje je čas počitnic. Mladi to vidijo kot čas za zabavo, jaz, ki pa se zabavam tudi čez leto, pa si ta čas običajno vzamem za počitek in sprostitev. Zato predlagam Gimme shelter in Beast of burden skupine The Rolling Stones ter Želim si na Jamajko skupine GuGu. David Bedrač d j OVEN (21.3. - 20.4.) Marljivo se boste morali soočiti obveznostmi. Po- .g membno bo, da boste naredili kaj JI dobrega za svoje zdravje in obi-a skali salon dobrega počutja. Di-"s namična energija vam bo švigale 1 sem in tja. Ključno vlogo boste 1 odigrali v ljubezni in na omenjen področju našli obilico romantike. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Koristne učinke bo imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se boste v teh vročih dneh poglabljali v zakonitosti življenja. Iskali boste tudi smisel in se pripravljeni boriti za pojem resnice. Na delovnem mestu bo čas za oddih. Narava bo naravni vir navdiha in sprostitve. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Prijeten teden bo pred vami. Zvezde sreče bodo močno sijaje tako v ljubezni kot v službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. jo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: vaše telo bo klicalo po vodi. Sprostite se! k J Napredovali boste v pogledu komunikacije. Pogovor bo prinesel določeno čarobnost. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla čarobnost in romantične izzive na bolje. \ RAK (21.6. - 22.7.) Blesteli boste v pogledu denarja. Zadeve na tem področju se vam bodo obrnile v vašo korist. Prijetno bo tudi v ljubezni. Seveda bo tu neizbežno prilaganje. Dinamika časa bo na delovnem mestu. Poiskati boste morali salomonske rešitve. Sprehodi ob mirni reki bodo prinesli ravnovesje. m (24.10. - 22.11.) Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Jasno bo nakazano, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot in možnost harmoničnih odločitev. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) Pred vami je teden ugodnih poslovnih odločitev. Zadeve se bodo odvijale tako, da se boste veselili prihajajočih dneh. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam pričara ravnovesje. Prijetno in radovedno bo tudi v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih dejavnostih. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Odkrili boste, kaj vas bo veselilo. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo treba nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati s svetle plati. Po drugi strani bo tako, da vas bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti. LEV (23.7. - 22.8.) Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili z drugim. Obdobje bo v lastnem bistvu ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se daleč pride. , DEVICA ' (23.8. - 22.9.) Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti in tako bo čas za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu in na tem področju bodo kapljale nove ideje. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in tako vam bo lažje. VODNAR (21.1. -18.2.) Notranji mir vam bo prinesel neko radovednost. Brezpogojna ljubezen vam bo v samopomoč pri duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem mestu bo razigrano. Poiskati bo treba še neko drugo dimenzijo bivanja. RIBI (19.2. - 20.3.) Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pred pravimi počitnicami si boste morali pošteno zavihati rokave. Toda zvezde vam bodo v tem pogledu naklonjene. Zdi se, da si boste morali na drugi strani začrtati novosti. Iskanje bližnjic se bo nadaljevalo - toda našli jih ne boste. petek • 11. julija 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC LEPLJIV IZCEDEK IGLAVCEV 3648 RAČUNALNIŠKA PROGRAM. OPREMA NASELJE PRI MAKOLAH REŠITEV OD ZAKLETJA RAZPOSAJEN OTROK (POG.) IZVIRNEŽ, POSEBNEŽ PREBIV. ŠPRINCA WALTER ADLER ZBADLJIVE ŠALE DRUŽINA ŽUŽELK TELOVADNA PRVINA, ODSUNEK NAŠ NOGOMETAŠ (NIKI) TITANOV MINERAL OVČJE OGLAŠANJE ŽUPANČIČEVA ZBIRKA ZA OTROKE ČRTA DOTI-KALNICA RUDI TROJNER OMEJENOST DEDNA MASA NAŠA SLIKARKA MAREŽ ENOTA ZA DELO POLITIK (IGOR) ŽENIN IN KRASTE VKOPANJE NAŠA PEVKA VRČKOVNIK DRAGO KOS ŽLAHTNI PLIN OMENITEV TOVORNI ZABOJ NAŠ BIVŠI ROKOMETAŠ (GREGOR) VAS PRI NEGOVI NOŽIČ LUŽNINA OGRADA MODEL VW RELIGIJA NATAŠA ERJAVEC MORSKA RIBA LOMLJENJE GERMANIJ OČKA 28. RUSKA ČRKA KORUZNI STORŽ NAŠ OPERNI BASIST (JOŽE) MERSKA ENOTA, NEWTON ZGOLJ NAŠA STRELKA (NINA) ORGANSKA SPOJINA LETALSKA AKROBACIJA LUPING FIGURA MOLIVCA PREPREKA, NAPOTA STARA CELINA IZ BESEDE POVERA NAŠA PEVKA GERŽINA UGANKARSKI SLOVARČEK: ANATAZ = titanov mineral, AUDEN = angleški pesnik (Wystan), IHOVA = vas pri Negovi, INUIT = Eskim, KETON = organska spojina, LEKIC = slovenski nogometaš (Niki), LOOPING = letalska akrobacua, luping, LUPO = model volkswagna. WN -VdoaA3 -va|A0 lNvao <9N|d001 | -NV13S -N3inrN 'raavis '39 'A3HIAI01 'vavdo '3N 'Dm ">13ZON 'VAOHI 'OH 'N03N 'y\Q '31NIH9 'dOM 'V1S3A3N '9d3 'VNVmaV Isonavz '3dVMUOS 'NVONIddS lIHNI 'VASUi 'N3anv 'VIOIAIS :ouAejopoA "3>HNVZia>H 31 A3HS3d 1 Filmski kotiček Transformerji: Doba izumrtja V filmih Michaela Baya, zlasti v njegovi franšizi o transformerjih, je kakršnokoli razmišljanje o zgodbi, kaj šele o sporočilnosti, seveda popolnoma odveč, zato o tem ni vredno zapraviti niti ene besede. Zgodba je popolnoma nepomembna in najbrž najbolj v celotni ameriški studijski produkciji kaže na to, da je tu le zato, da omogoči nekakšen kilavi izgovor za skorajda že pornografski spektakel uničevanja, ki gledalcu zdrobi vse čute. Zato je tudi za zdaj zadnji film o transformerjih treba ocenjevati z drugačnimi merili, predvsem s stališča tehnoloških dosežkov. S te plati je treba priznati, da si lahko o Bayevih filmih mislimo, karkoli hočemo, ne moremo pa zanikati, da Transformerji: Doba izumrtja Izvirni naslov: Transformers: Age of extinction Igrajo: Mark Wahlberg, Nicola Peltz, Jack Reynor, Stanley Tucci, T.J.Miller, Kelsey Grammer, Sophia Myles, Titus Welliver, Abigail Klein, Bingbing Li, Peter Cullen Režija: Michael Bay Scenarij: Ehren Kruger Žanr: akcijski Dolžina: 165 minut Leto: 2014 Država: ZDA je fant na čelu tehnološkega razvoja, če seveda odmislimo zadnje čase vedno bolj priljubljeno metodo zajemanja gibanja in računalniško animiranih filmov. Transformerji 4 tako še bolj neusmiljeno tolčejo po gledalcu in ga umsko popolnoma uničijo s svojimi neskončnimi akcijskimi vrhunci, a ne moremo si kaj, da ne bi občudovali režiserjeve zdaj že značilne metode, ki so tokrat pripeljane do vrhunca. Vedno gibajoča se in leteča kamera s povečanim zumom, ki rada po spi-elbergovsko kroži okoli presenečenih obrazov, ki že tako nasičene prizore še bolj nadgradijo s tistim, česar ne vidimo. Da je Bayev najljubši film legendarni muzikal Zgodba z zahodne strani, niti ne preseneča, saj so tudi Transformerji v svojem bistvu plesni film, ki je naravno izvrstno koreogra-firan. Zmes računalniških robotov in živih igralcev je tako popolna, da nikoli niti za delček sekunde ne dobimo občutka, da so bili roboti kasneje vsiljeno dodani v prizore. K temu dodajmo še značilno in morda mestoma prehitro spotovsko montažo, naravno perfektno kadri-ranje, ki si vsake posamezne sličice filma naredijo umetniški akvarel in rezultat je občutek globoke vsebine in morda že pretirane vizualne komunikacije, ki pa je v svojem bistvu zaradi rapidnosti dogajanja seveda povsem votla. Zato so filmi o transformerjih le filmska različica ameriške kulture hamburgerjev. Na prvi pogled so pri- vlačni, slastni, poceni in resnično nasitijo, a le za pol ure, nakar je želodec (ali um) znova prazen, saj je konec koncev dobil le prečudovito okrašen balon zraka. Da so tovrstni filmi tako priljubljeni in prinašajo milijardne dobičke, torej ni težava, ampak je težava v obči kulturi, ki je vanje pripravljena zmetati toliko milijard. Seveda z ogledi in uživanjem v takšnem filmu ni nič narobe, a številke nakazujejo, da ogromno ljudi gleda le takšne filme, kar pa je morda vseeno malce skrb vzbujajoče. A po drugi strani ne moremo reči, da bi si vso to tehnološko čarobnost želeli videti v sklopu pomenljivega filma, ker takšna mešanica enostavno ne bi funkcionirala. Tehnološka plat je namreč enostavno preveč divja in bi vse ostale plati filma povozila. Avtorji Tranfsformerjev torej (še vedno) natančno vedo, kaj delajo, četudi se kakšen del gledalcev morda s tem ne strinja. Matej Frece Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 1. predlog: OMAR NABER - SLADEK STRUP 2. predlog: MANOUCHE - RAZPRODAJA 3. predlog: KATJA feat. ARMANI - OBALA NORI 4. predlog: DIMETRA MALALAN - DANES SI TU 5. predlog: NANA MILIČINSKI - POLETNE IMPRESIJE VAŠIH TOP POP 5 1. predlog: BILBI - TO NI BLUES 2. predlog: ALEX VOLASKO - PRIŽIGAM LUČI 3. predlog: IN&OUT - DA VIDIŠ KOT JAZ 4. predlog: ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 5. predlog: REBEKA DREMELJ - PUNCE GREMO ŽURAT NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 11. julija 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (24.) V objemu slapov Beseda Iguazu izvira iz besednjaka prvotnih prebivalcev Guarani in Tupi in pomeni 'velika voda'. Ko te slapove vidiš v živo, spoznaš, da je ta besedna zveza tu povsem na mestu. Slapovi ali 'cataratas' Iguazu, ki jih ustvarja istoimenska reka, veljajo za ene najlepših na svetu, saj so razdeljeni v 150 do 300 slapov (odvisno od količine vode), v višino merijo več kot 80 metrov, skupna širina pa znaša okoli 3 kilometre. Mejijo na Argentino in Brazilijo, Paragvaj pa se je moral zadovoljiti zgolj z mejno reko in z eno turistično atrakcijo manj. Največjo vodno zaveso na svetu pa sicer premorejo Viktorijini slapovi, ki predstavljajo mejo med Zimbabvejem in Zambijo v Afriki, širina padajoče vode pa znaša zavidljivih 1.600 metrov. Do tja vsakih 10 minut vozi prepoln avtobus, vhod v park pa me je spet razjezil z visokimi razlikami v cenah za vstop. Pojdite se solit ... Po parku je ogromno poti za tiste aktivnejše, največ ljudi pa se odloči za različne aktivnosti in prevoze s čolni in za transport z vlakcem do najlepšega dela slapov. Vozijo te po mirnem vodotoku, kjer lahko vidiš kakšno žival, peljejo pa te lahko tudi v osrčje slapu in te malo namočijo. Midva s Carolino sva se najprej naložila na vlak, še prej pa sva se dodobra opremila s pijačo. Park je poln divjih živali, zato se je mestoma vlakec moral ustaviti, da je kak medvedek prečkal tire. Ves čas slišiš neko pokanje in šelestenje iz gozda. Potke so povečini postavljene na kolih, spremljajo pa jih zanimive označbe, kot so na primer znaki, ki opozarjajo na prisotnost kač in drugih nekaterih neljubih prebivalcev te džungle. Od zadnje postaje vlaka je bilo potrebno hoditi še dober kilometer, da si prišel do najzanimivejšega dela slapu, ki mu pravijo kar 'Hudičevo žrelo' (šp. Garganta del Diablo). To je ogromen vodni krater, ob katerem ti za trenutek zastane dih. Kaj si ja nor, česar vse ne premore narava! Toliko vode, ki povzroča neznanski hrup, v isti sapi pa še lahko vidiš na desetine drugih slapov! Argentinska stran je za oglede veliko bolj zanimiva, saj lahko prideš zelo blizu slapov, se pa naho-diš, če hočeš obiskati prav vse. Na brazilski strani je mogoče uživati v panoramskem pogledu na slapove, vendar si precej oddaljen. V vsakem pri- Foto: Dani Zorko Začetek 'Hudičevega žrela' Foto: Dani Zorko Tako so nas peljali tuširat Foto: Dani Zorko V parku je 150 - 300 slapov. Foto: Dani Zorko 'Glejte ga, barabina!' kot bi rekel športni komentator Andrej Stare. meru pa ob sončnem vremenu lahko uživaš tudi v neštetih mavricah, ki se kar prepletajo med sabo. Midva sva hodila kar peš po urejenih potkah. Neštetokrat prečkaš reko, hodiš po gozdu in srečaš veliko različnih ptičev, ogromnih metuljev, opic in drugih živali. Zares poseben občutek, ko vsa ta bitja vidiš v njihovem naravnem okolju. Med drugim nama je uspelo videti tudi tukana, enega najlepših pernatih prijateljev z velikim rdečim kljunom, ki pa se nama je vseskozi izmikal. Vsake toliko lahko na bližnjem drevesu zaznaš neko aktivnost in že se čez pot požene kakšna opica. Ob prečkanju dela reke sem se enkrat malo zazrl v vodo in sem zagledal precej obilno pošast. Kajmana namreč. Meril je vsaj dva metra Foto: Dani Zorko Ce hočeš videti vsaj polovico slapov, se pošteno nahodiš. v dolžino in je predrzno opre-zal gor na potko. Kakšen ocvrt Slovenček bi mu verjetno zelo teknil . Mah, gremo vstran. Da pa nisva samo hodila, sva se odločila tudi za vožnjo s čolnom, ki te pelje prav noter v slap in te pošteno stušira. Stvar sicer ni tako poceni, ampak kaj hočem, morda je to edina priložnost v življenju. Morala sva iti čisto do dna k reki, kjer so naju opremili z zaščitno in varnostno opremo, potem pa na čoln. Huuu, kako je bobnelo, ko smo se bližali slapu. Vodnik nas je peljal najprej do enega manjšega slapu na 'uvajanje', nato pa do tega Hudičevega žrela. Kako nas je možakar pri belem dnevu potunkal! Sploh ne veš, ali si nad vodo ali pod vodo, kar naenkrat smo bili spet na soncu. Je pa res, da se je v tem vročem dnevu tuš zelo prilegel, čeprav smo bili vsi mokri do kosti. Težko si je predstavljati ta pogled, ko nate pada toliko vode. Da bi fotografiral, je bilo neizvedljivo, saj je imel fotoaparat s protivodnim okvirjem s sabo le en možakar, pa je toliko kolovratil sem ter tja v čolnu, da mu ni uspelo narediti niti ene pametne fotografije. Še v vodo bi lahko padel, če ne bi bil privezan. Park je odprt zgolj do šestih popoldne, po tistem pa ni več ne vlakca in ne avtobusa do mesta nazaj. Na to sva skoraj pozabila, in ker sva se nekaj časa zabavala z opicami, nama je vlak ušel. Do izhoda je bilo gotovo za eno uro hoje, kar v temi v divjini ne bi bilo prijetno. A imela sva malo sreče, saj sva sredi poti ujela vlak, ki je zaradi povečane aktivnosti živali moral kar nekajkrat vmes spet ustaviti. Nadaljevanje prihodnjič Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Ptuj ❖ Na Ptuju raste nov rod nadarjenih mladih pevcev. To so z zaključnim koncertom dokazali učenci Arsane - oddelka petja, v katerem sta mentorici Ana Delin in Teja Leto-nja Hajšek. Na zelo visoki ravni so predstavili svetovne glasbene uspešnice, odlični pa so bili tudi v skupinskih večglasnih priredbah. V hotelu Mitra so nastopili Ela Herga, Tilen Petek, Minea Tkavc, Gal Gojčič Kralj, Dominika Horvat, Liza Klajnšek, Lucija Vaupotič, Ema Hunjet in Ema Zelenko. Svoje pevsko znanje bodo mladi nadarjeni pevci lahko nadgrajevali tudi v letošnjem poletnem vokalnem kampu, ki bo potekal od 21. do 24. julija. MG Srečanje skupin starih za samopomoč Foto: Črtomir Goznik Ptuj ❖ V Gastroju je 19. junija potekalo že tradicionalno srečanje skupin starih za samopomoč, na katerem so si ob druženju izmenjali izkušnje iz svojega delovanja. Na Ptuju, v Kidričevem in v Muretincih deluje 13 teh skupin. Sestajajo se v blokih, v domovih krajanov, v Domu upokojencev na Ptuju ter v enotah v Kidričevem in Muretincih, ena skupina pa tudi na domu ene od voditeljic. Srečanja so se udeležili tudi učenci OŠ Mladika, ki so udeležence razveselili s kulturnim programom, doživeli pa so ga tudi kot medgeneracijsko druženje. MG Prenovljen Špital Gornja Radgona * Kulturno-zgodovinski spomenik Špital v Gornji Radgoni je povsem prenovljen in te dni s podpisom tripartitne pogodbe o upravljanju med občino Gornja Radgona, Pomurskim muzejem in Zavodom za kulturo, promocijo in turizem Gornja Radgona tudi odprt za javnost. V majhnem lokalnem prostoru so naseljeni Špital, cerkev sv. Petra, Aleja velikih, spomenik Nikoli več, spomenik generalu Maistru, stari del mesta, Spodnji in Zgornji Gris v povezavi z reko Muro in grajski hrib z gradom. Radgonski župan Anton Kampuš razvija zamisel, da bi s tega območja nekaj uspešnih podjetnikov in firm preselili v industrijsko cono, v tem sklopu pa bi bilo smotrno obnoviti stavbe, namenjene zgolj turizmu in kulturi. V okviru obnove je bilo urejeno tudi podstrešje Špitala, ki kaže vrsto pomembnih gradbenih elementov in s tem stavbno zgodovino objekta iz 17. stoletja. Obiskovalcem bo omogočen ogled podstrešja, v katerega bodo vključili del muzejske zbirke. Špital bo ob nedeljah in ponedeljkih zaprt, v torek, sredo, četrtek in soboto pa odprt med 10. in 14. uro ter v petek med 14. in 18. uro. Na otvoritveni slovesnosti je Anton Kampuš simbolično predal ključe Špitala direktorici Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Normi Bale in direktorici Pomurskega muzeja Metki Fujs. NŠ Popularnost kulture upada Slovenija * Med letoma 2007 in 2013 je v državi upadlo udejstvovanje ljudi v kulturi, je razvidno iz raziskave Euro-barometra. Najbolj, za devet odstotkov, je upadlo gledanje ali poslušanje kulturnih oddaj na televiziji ali radiu. Manjšemu številu ljudi, ki spremljajo kulturne oddaje, z upadom osmih odstotkov sledijo obiskovalci zgodovinskih spomenikov ali mest, z upadom petih odstotkov pa se spopadata še obisk knjižnic in branje knjig. Čeprav je gledanje kulturnih oddaj zabeležilo precejšen padec, pa ostaja s 77 odstotki na prvem mestu med načini kulturnega udejstvovanja. Poleg tega je delež sodelujočih v anketi, ki gledajo kulturne oddaje, tudi nad evropskim povprečjem, ki znaša 72 odstotkov. Med razlogi, zakaj se anketiranci v preteklih 12 mesecih niso udejstvovali v kulturi, je najpogostejši pomanjkanje časa. Skoraj polovica vprašanih Slovencev je kot razlog, da niso brali ali so brali manj knjig, kot bi želeli, navedla pomanjkanje časa. (sta) petek • 11. julija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cena Oprema Barva peugeot 406 2.016v coupe pack 1999 1.990,00 € serv. knjiga kov. siva ford fiesta1.25 fresh 2006 3.500,00 € serv. knjiga kov. srebrna opel corsa 1.216vtwinp0rt c0sm0 2006 3.990,00 £ prvi last. kov. Črna ford fiesta 1.38v ambiente 2004 2.500,00 € klima kov. olivna opel astra 1.616v enjoy 2004 4.350,00« klima kov. siva peugeot 3071.6 16v break 2002 2.590,00« klima kov. srebrna ford focus c-max1.8tdci trend 2005 5.250,00 € serv. knjiga k0v.temn0m0dra peugeot 807 2.2 hdi st 2006 5.700,00 € avt.deu. klima kov. siva peugeot 2061.4isx 2000 1.350,00 € klima rdeča Skoda miautsi ambiente 2011 7.500,00 e prvi last. kov. zelena citroen c31.4sx 2004 2.999,00 £ prvi last. kov. srebrna renault espace 2.0 dci privilege 2007 6.999,00 £ serv. knjiga k0v.sv.m0dra citroen c41.616v vtr 2006 3.990,00£ serv. knjiga kov. Črna smart f0rtw0 coupe pure 2002 1.950,00£ serv. knjiga rdeCa renault cli01.216v storia 2007 3.450,00 £ serv. knjiga kov. srebrna renault grand scenic 1.5 dci authentique 2004 3.700,00 £ prvi last. kov. b0rd0 peugeot 307 2.0 dynamique cc 2005 4.990,00 £ prvi last. kov. modra volkswagen golf 2.0 sdi trendline 2008 6.550,00 £ prvi last. kov. b0rd0 seat ibiza1.9 tdi reference 2008 5.800,00 £ prvi last. kov. srebrna nissan note 1.416v acenta sporty 2008 6.200,00 £ prvi last. kov. zlata AI/TOHlSA PETÖYIA AMTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD IÄTREND 1,6 TlMJlEll) GAR, 01/2012 8.900 BELA ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA CÍTROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 12.999 1.LAST., NAR. SERV1S.SERV. KNJIGA CfTROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 9.399 Si MODRA 1.IAST, NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA CMOEN D31.6 HDI EXaUSIVENAVl 09/2010 1199 Si MODRA 1.1ASTJAVI NAR. SERVIS,SERV.KNJ. FORD DMAX 2.0 TDCI TITANIUM 11/2011 126.742 SV. SREBRNA 1,[AST, NÄVI, NAR, SERVIS, SERV.KNJ. CfTROEN C5 TOURER 2.0 HDI DYNAMIQUE FAP 09/2000 8.399 SV. SREBRNA 2.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 0PELASM1.7CDT1 01/2011 8.999 ČRNA IM.,NAR. SERVIS OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CUTI 04/2010 8.800 ČRNA 1. LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION 7/2010 8.299 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM., PUN 10/2007 6.999 T. MODRA 1.LASTV NAR. SERVIS, PRED. NA PUN PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS 09/2011 11.999 ČRNA I.LAST., NAREJEN SERVIS, SMART FORTWO COUPE COI 02/2011 5.999 ČRNAMAT 1.LAST, SERV. KNJIGA, NAR. SERVIS 1MTT1URAN 1,61 CONFORM 08/2011 12.699 KREMNO SIVA 1.1ASMVT.KUMA PEUGEOT 5008 1.6 HDI 08/2011 9.999 ČRNA I.LAST., AVT. KLIMA VOLKSWAGEN GOLF VICOMFDRT 2.0 TDI 2/2009 8.999 T. MODRA 1.1AST,AVT.KUMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■ PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). PTUJSKA TELEVIZIJA .7. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Evropa moja dežela: Državljanka, pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 11:55 Glasbena 8 (tuja) - 27. oddaja, pon. 11:30 Modro. pori. 12:00 Ren IVOrmož 16:30 Kuninjica 17:10 Ptujski poletni utrip z Zvezdano Novakovičjon.. 18:00 Motoscena: Z motorji oo Škotski, pon. 18:30 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo in Nedelja 13.7. 1:00V 9:20 geodet, pon. 9:00 Nodirn, taja _________torej sem: Po poteh Josepine Hočevar, pon. 19:15 Shranjena učenost, opn. 19:30 Glasbena 8 (slo) - 27. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Široko oko: Državnozborske volitve,2.del. 20:40 Ptuiske odrske deske: Michael Kohlhaas, pon. 21:10 Poletni utrip Ptuja: Napoved glasbenep festivala Arsana _ 21:40 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:10 RegiTVGoriinica, pon. Sobota 117. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. 0:15 Sala, da se ti zrola, pon. 0:55 Glasbena 8 (slo.) - 27. oddaja, pon. 1:30 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Poletni utrip Ptuja: Napoved glasbenep festivala Arsana, pon. 2:50 Film Campus: Moderno dekle, pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabilo na kav 4:00 RegiTV Ormož-pon 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:55 Koncert kvarteta »ovena, pon. 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Cista umetnost - 33. oddaja, pon. 9:05 Pregled tedna - pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja.) - 27. oddaja, pon. !Q:00 Ptujska kronika - pon. 20:20Jjiita, pon. 21:25 Ziv jenje skozi objektiv: Gajke, pon. 22:00 Ptuisla kronika - non._ 20:50 21:20 njska kronika - pon. Minjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:15 Sola, da se ti zrola - pon. 10:55 lasnena 8 (tuja) - 27. oddaja, pon. 12:30 Kimavčevi večeri 2013, pon 13:00 emlja in mi: Festival sivke, pon. 14:00 Gostilna »Pri Francet« - 86. oddaja 15:00 nfo kanal 16:30 uhinjica 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Po zdravje: Kako 06 18:50 lasbem predah 19:00 Ptujska kronika, pon. 19:20 Glasbena 8 (slo.) - 27. oddaja, pon. 19:50 ilm Campus: laz in ti, pon. 20:00 Ptujska kronika - — 20:20 " J ■pHHMnon. tujske odrske deske: I flichael Kohlhaas, pon. ■ Poletni utrip Ptuja: Napoved lasbenega festivala Arsana, pon. lotoscena:: Z motorji po Jkotski, pon. 21:50 Upkač, pon. Ponedeljek 14.7 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 10:05 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 27. oddaja, pon. 11:30 Modro pon. 12:15 Info kanal 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko: Državnozborske volitve 2. del - 39. oddaja, pon. 17:20 Film Campus: Jaz in ti, pon. . 17:30 Pregled tedna, pon. Milo na kavo z gostjo Darjo Gavez, pon.i7:50 Povabilo na kavo z gostjo B.-.TOn™..........Darjo Gavez. pon. 18:3010. Begata Ptujčanka, pon. 18:5011. Reeata Ptujcanka, pon. 19:0512. Regata Ptujčanka. pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 27. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Zeleno, pon. 20:40 Sport(no):TeniSki klub Term Ptuj, pon. 21:15 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:05 Info kanal NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. Štajerski ^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega ^^iZtaed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam o OBIRANJE MANDARIN V DOLINI RE — s sopotnikom. " Izbirate lahko med nagradama: 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične NAROCILNICA ZA Štajerski Želena nagrada (označi): [T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. [OBIRANJE. ¿J* POTOVfiLnfi RGEnCIJfl V [MUKE REKE KGBEuVE (^■ao.asoiD-s m 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! K f- r t t » * * w * _*■ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. julija 2014 POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ To nedeljo, 13. 7., ob 20. uri v GOSTILNI PP sredi mesta Gost prvega pCetnega glasbeneg večera Radia Ptuj bo Zlatko! Vabljeni na javno radijsko oddajo! Vstop prost! :radioptuj eg.s-gsí-icHJ Štajerski TEDNIK K U IH A RI lj IE RA DI IA PI T UJ Kuharska oddaja Radia Ptuj že to nedeljo v novi preobleki. Tema prve SADNE JUHE IN KREME. Spoznavali bomo recepte z naših krajev in tujine ter vam ponudili ideje za okrasitev jedi in mize. Kuharije bomo pripravljali skupaj z vami. Vse do sobote zbiramo vaše recepte za odlične sadne juhe na elektronskem naslovu kuharije@radio-tednik.si. Zadnjo nedeljo v mesecu pa vas bomo povabili na ^ kulinarično izmenjavalnico jedi in receptov. Srečanja CC RADIOPTUJ bodo potekala v živo v prostorih Radia Ptuj. ^^^89,8« 98,2*10473 v