512
3=s
t
V-
^
-0-
Le span-čkaj, span-čkaj   o - trok moj, in
::z
ju
tri   vza-mem
5§ ^=^=1
i - boj.
te
2.   Šla bodeva k studenčku prepevat slavo, čast Bogu.
3.   Vodica bistra tam curlja,
po logu solnčnem tam šumlja.
4.   V nji zibljejo se ribice, krog nje pojejo ptičice.
5.   Trop jančkov poskakuje čez in kukavica kuka vmes.
6.   Tam čuje se pastirjev rog
in žvenkljanje ž'vince krog in krog.
7.   Cvetlice venčajo potok,
jih v šopke vil boš moj otrok.
8.   Le spančkaj, spančkaj otrok moj, in jutri vzamem te seboj.
Napev mi je napisal čast. gosp. dekan Andrej Drobnič I. 1901. Pravil mi je, da ga je prepevala njegova mati — ter poudarjal dejstvo, da je v „moll-u" stavljen. Besedilo je v začetku gotovo prvotno — mogoče tudi poznejše v bistvu, v obliki pa nekoliko po gosp. dekanu popravljeno.    Kan. J os. Smrekar.
Angleški pisatelj Thomas Hardvs je izdal dramo „The Dvnasts", ki je šele prvi del obširno zamišljene trilogije o Napoleonu. Pisatelj je zapustil
polje romana in epa in se posvetil zaradi uspeha svoje prve drame ,Jude the Obscure" popolnoma dramatskemu pesništvu. Njegova najnovejša drama je prava kurioziteta v literaturi nenavaden dramatičen panoptikum. Drama se deli v tri dele, 19 dejanj in 130 prizorov! V igri nastopa 86 delujočih oseb z različnimi vlogami, a k temu še množice najrazlič-nejčih statistov: vojakov mornarjev, meščanov, parlamentarcev, duhovnikov, glasnikov in slug. Drama se vrši v več mestih, tako se godi samo prvo dejanje v Parizu, Londonu, Boulognu in v Milanu. Vsled tega se zdi, da pisatelj nima ali neče imeti pojma o tem, kako je urejen moderni oder, in da piše svoja dela za neko posebno vrsto odrov daljne bodočnosti.
„Propast kraljeva hrvatske krvi." Po Kumi-čičevem romanu „Kraljica Lepa" sta priredila Marija Kumičič in Milan Ogrizovič dramo z zgornjim naslovom, ki so jo igrali pred kratkim v Zagrebu prvič, in sicer z velikim uspehom. Za uspeh se je v prvi vrsti zahvaliti dramatizatorjema, ki sta znala tako spretno sestaviti v petih dejanjih živo in zanimivo dejanje, polno efektnih prizorov in sijajnih glediških momentov.                                                             C.
Gradnja stolpa sv. Marka v Benetkah počasi napreduje. Ker gr.e morje polagoma toda stanovitno nazaj, je tudi dno, na katerem mesto leži, vedno bolj plitvo in pospešuje dostop zraku, in vsled tega les, na katerem so postavljene stavbe hitreje gnije. Da se pri novih stavbah to prepreči, je treba posebno trdnega temelja. Za stolp sv. Marka so potrebovali 3076 mecesnovih debel, in je samo utrditev temelja veljala 192.000 K.                                             /. Z.
JAPONSKA VOJNA PEKARNA.