GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR« LETO II LJUBLJANA. J U L I J - AV G U S T 1 9 6 4 S T. 7-8 Novi predsednik ljuje Ponovno izvoljeni predsednik CUO Karel Nevečni podaja poročilo o delu CUO v minulih dveh letih Člani centralnega upravnega ndbnra 1. Anželj Željko 2. Korenčan Vilko 3. Kušar Vinko 4. Nevečny Karel 5. Prvinšek Franc 6. Stančič Anton 7. Štular Pavel 8. Veber Franc Namestniki članov centralnega UO 1. Beber Vera 2. Božič Justi 3. Brvar Viktor 4. Globelnik Anton 5. Jugovič Vinko 6. Kobe Franc 7. Ramšak Jože 8. Šparovec Forti Na začetku seje CDS so novoizvoljeni člani oddali svoja potrdila o izvolitvi Člani CDS med volitvami CUO Prva seja novega CDS Člani CDS izbirajo kandidate za CUO. Na sliki sta tovariša Janez Videtič in Franc Prvinšek Pva seja novo izvoljenega CDS je bila 1. julija. Do izvolitve, novega predsednika je sejo vodil najstarejši član CDS Željko Anželj, PE Hrana. Prisotni (30 od 33 izvoljenih) člani CDS so ponovno izvolili za predsednika Viktorja Logarja, OE Mercator. Po izvolitvi za predsednika CDS, ki se je zahvalil za ponovno zaupanje, je predsednik CUO Karel Ne-večny poročal o delu CUO v pretekli dvoletni mandatni dobi. Po poročilu, v katerem je seznanil CDS o najvažnejših problemih, ki jih je reševal CUO, je bil dosedanji CUO soglasno razrešen. Člani CDS so nato izvolili novi CUO, ki ima 8 čla- nov in 8 namestnikov. Na prvi seji CUO je bil za predsednika ponovno izvoljen Karel Nevečni, OE Mercator. Novo izvoljenim članom organov samoupravljanja čestitamo in želimo, da tudi v bodoče vodijo podjetje k nadaljnjim uspehom. PREDSTAVLJAMO POSLOVNE ENOTE Trgovsko podjetje »Gradišče«, Trebnje je bilo ustanovljeno 1. I. 1958 ob reorganizaciji kmetijskih zadrug. Imelo je dve poslovalnici — eno v Trebnjem, drugo v Dolenji Nemški vasi. Podjetje je s šestimi zaposlenimi in tremi vajenci doseglo v prvem letu poslovanja 65 milijonov prometa. Konec 1958. leta je podjetje odprlo še manjšo poslovalnico v kraju Štefan pri Trebnjem; v tej poslovalnici je zaposlen le en uslužbenec. V letu 1959 se je k podjetju pripojil odsek Kmetijske zadruge Dobrnič in Kmetijske zadruge Šent-lovrenc s poslovalnicami v Šentlovrencu, Čatežu, Velikem Gabru in Pristavci. Tako je podjetje v letu 1959 doseglo že 119 milijonov prometa. V navedenih osmih poslovalnicah je podjetje ustvarilo — s 17 zaposlenimi. Vključno z upravo — v letu 1961 že 165 milijonov dinarjev prometa. V letu 1962 se je k podjetju pripojilo še Trgovsko podjetje Trebnje z 8 poslovalnicami in 23 zaposlenimi. Tako povečano podjetje je v tem letu ustvarilo 453 milijonov din prometa, leto pozneje pa že 531 milijonov dinarjev. Za leto 1964 je podjetje imelo plan realizacije V višini 580 milijonov, ki pa ga bo verjetno preseglo za 10%. Rezultat prvega polletja je namreč zelo ugoden, saj je realizacija presegla 300 milijonov din. Od ustanovitve do danes je podjetje poslovalo z istim kadrom v upravi in v poslovalnicah, podjetje so zapustili le tisti, ki so se preselili v drug kraj ali odšli na odsluženje kadrovskega jroka. Obstoječi kader dobro obvlada trgovsko tehniko, kar dokazuje promet na zaposlenega, ki je dosegel 1963. leta — 1,250.000 din mesečno. Povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih je bil v letu 1963 — 36.000 din. V PE »Gradišče« predstavlja vsaka poslovalnica svojo enoto, za katero se mesečno obračunavajo stroški in dohodki in izplačajo mesečni OD z učinkom za 1 ali 2 meseca nazaj. Od leta 1961 so vsi poslovodji pooblaščeni za samostojno naročanje in kalku- Tokrat PE »Gradišče« - Trebnje ladjo cen po navodilih uprave podjetja. Ves čas poslovanja je podjetje skrbelo za vzgojo trgovskega kadra, kar kaže podatek, da smo izučili več kot 60 učencev za kvalificirane trgovske delavce. Trgovina v teh krajih je skoraj do letošnjega leta bolj ali manj životarila, ker ni imela sredstev za predlogi. Vodstvo podjetja je skupno z občinsko skupščino proučevalo ponudbe različnih podjetij in se končno odločilo za priključitev k Veletrgovini »Mercator«, kar je tudi DS podjetja soglasno potrdil. Podjetje je smatralo, da bo v sklopu tako velikega podjetja, kot je Veletrgovina »Mercator«, lažje uresničilo svoje načrte glede moder- nizacije trgovske mreže, zlasti v primerih, ko so potrebna večja finančna sredstva, katerih naše podjetje nima. Tako so že izdelani načrti za prenovitev zgradbe v Trebnjem št. 13, kjer bomo adaptirali spodnje prostore v enoten trgovski lokal. V njej bo več oddelkov za klasično prodajo in samopostrežba za živila. Cimprej bi želeli odpreti Lani so preuredili poslovalnico živil v Trebnjem še eno klasično trgovino (v Trebnjem) in urediti druge manjše lokale v Trebnjem, samopostrežbo v novem bloku na Mirni ter odkupiti hišo za razširitev trgovskega lokala v Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem. Vse te načrte upamo, da bomo lahko uresničili z združenimi sredstvi Veletrgovine »Mercator« že v bližnji prihodnosti. FRANC SENICA direktor PE DOPISUJTE V MŠfc GLASILO! Kontrolni organi poročalo Naši kontrolni organi so nam sporočili, da so pri pregledu poslovalnic v mesecu juniju ugotovili vzorno poslovanje po vseh predpisih v poslovalnicah: i Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Tržaška 67, Janševa 2, Celovška 62 in Vodnikov trg 2. Kolektivom navedenih poslovalnic želimo, da bi pri njih vedno potekalo poslovanje vzorno in po predpisih, ker bodo s tem povečali ugled svoje poslovalnice in podjetja kot celote. ureditev lokalov in opreme. Modernizacijo trgovske mreže je otežkočalo tudi dejstvo, da so skoraj vsi lokali v privatni lastnini. Prav tako ni imela dovolj sredstev tudi občinska skupščina, saj skoraj ni industrijskih obratov na njenem območju. Prebivalstvo se namreč pretežno ukvarja s. kmetijstvom. Z razvojem trgovine in gospodarstva na sploh je tudi naše podjetje bilo prisiljeno pričeti z renovira-njem poslovalnic, ki niso več ustrezale zahtevam potrošnikov in sodobne postrežbe. Vse to je navedlo podjetje, da je pričelo zaradi pomanjkanja lastnih sredstev premišljevati o priključitvi k večjemu podjetju. Pri tem je občinska skupščina pokazala polno razumevanje in tudi sama pomagala s svojimi Leto Število zaposlenih Število poslovalnic Realizacija (v 000) 1958 7 3 65.000 1960 15 8 139.000 1962 40 16 453.000 .1963 40 16 531.000 Po zaključku tečaja in opravljenih izpitih za prodajalce SP trgovin so odšli tečajniki na izlet. Ogledali so si SP trgovine Mercatorja, LTH, Embalirko. Slika prikazuje tečajnike pred »Embalirko« Naš razgovor Podgorica Pogled na novi potrošniški center v Podgorici. Odprla ga je PE »Emona« Odprli smo 3 nove SP V začetku julija je naše podjetje odprlo kar 3 nove samopostrežne poslovalnice. PE »Emona« ima novo SP na Gerbičevi 45 in nov potrošniški center v Podgorici. Dosedanje zastarele in premajhne poslovalnice Gerbičeva 44, Kolezijska 25 in Podgorica 72 pa smo zaprli. PE »Grmada« je odprla novo SP z bifejem na Celovški 99. Obe SP v Ljubljani sta v pritličju stanovanjskega bloka. Poslovalnice so lepo in moderno urejene, prvi potrošniki pa zadovoljni. Kolektivom navedenih poslovalnic želimo mnogo uspehov pri njihovem delu. Tako ima naše podjetje zdaj že 14 samopostrežnih trgovin z nad 1.600 m2 prodajnih in prav toliko skladiščnih površin. — Do konca leta pa bo število SP narastlo na 19. V soboto, enajstega julija ob enajstih je naša PE Emona odprla novo samopostrežno trgovino v Podgorici. Oglasili smo se pri poslovodkinji Albini Sojer, da bi nam odgovorila na nekaj vprašanj o svojih vtisih v novem trgovinskem lokalu. —■ Kakšen je bil prvi stik potrošnikov s samopostrežnim načinom prodaje? —• Malce sramežljiv, ker je to prva samopostrežba v tem kraju. Mlajši so bili navdušeni, s starejšimi pa veste, kako je. Nekateri so se vljudno branili košaric, češ, kar pustite, bom že odnesel v rokah. Kot vsaki noviteti je tudi tej potreben čas, da sede v kosti. —- Je kolektiv dovolj velik in dovolj sposoben za novo delo? — Ni dovolj velik, potrebovali bi še eno prodajalko in moškega delavca za tež-ia dela v skladišču in za manjše nabave ter dostave kupcem s triciklom. Prej, v stari trgovini smo bile štiri, zdaj nas je pet (če ne štejemo vajenk), od tega 2 dekleti pri blagajni, ena dopoldne, druga popoldne. Smo namreč »nonstoparji«. Kar pa se tiče usposobljenosti, se ne moremo pritoževati. Med drugim sva bili tudi na tečaju za samopostrežni način prodaje. —• Kakšen tehnični podatek? — Ponašamo se s ca. 110 m2 prodajnega prostora, s skoraj trikrat večjo skla- diščno površino, s centralno kurjavo, ki jo bomo lahko temeljito preizkusili šele pozimi. Telefona sedaj še nimamo, najbližji je v tovarni »Belinka«. No, kaj hočemo, človek je pač ustvarjen za godrnjanje! —- Bo nova poslovalnica upravičila svoj obstoj? —• Bo, bo, saj je edina na obširnem področju med Domžalami in Sneberjami. Promet prvega dne, ko smo trgovino odprli, je znašal okoli 320.000 dinarjev in to samo od enajstih naprej. — Kako se počutite v novi »areni« sodobne prodaje? —■ Kot doma. Veste, bilo je zjutraj, ko sem prišla, da bi ugasnila luči, ki sem jih zvečer prižgala —- avtomata namreč še nimamo. Vstopila sem in se počutila nekako svečano, kakor doma, ko so bili vsi prostori na novo prebarvani. — Beseda ali dve o našem časopisu? —- Zelo mi je všeč. Najrajši prebiram članke, ki govore o samopostrežbah, ker me to zadeva neposredno. In še nekaj: pri zaključnih izpitih »samopostrežnega« tečaja smo dobili vprašanja tudi iz snovi, ki sem jo prebrala v časopisu. Ko smo se poslavljali, sta se v pakirnici dve dekleti lotili paradižnikov. Prva je luknjala polivinilaste vrečke, druga pa jih je polnila z zelenordečimi sadeži. Po kilogram in kilogram in pol. F. P. ALBINA SOJER: »Novi potrošniški center ima veliko prostora ...« PIŠITE kako ste preživeli dopust V potrošniškem centru Podgorica prodajajo na približno 100 kv. metrih prodajne površine skoraj vse blago, ki ga potrebujejo tamkajšnji potrošniki V novi prodajalni na Celovški 99 je od otvoritve dalje vedno dosti kupcev. To dokazuje, da je bila nujno Notranjost nove samopostrežne trgovine v Gerbičevi ulici je urejena po najnoveiših potrebna nova trgovina v tem predelu Ljubljane samopostrežnih principih Novoizvoljeni člani DS poslovnih enot Novo izvoljeni CDS Izvoljeni za 2 leti Izvoljeni za 1 leto I. PE »Emona«, Ljubljana 1. Benda Zinka 2. Kambič Sonja 3. Olivo Armando 4. Šeme Jože 5. Urbančič Franc 6. Vuk Jurij 7. Zajc Miro 1. Ažman Jelka 2. Brvar Viktor 3. Hribar Rezka 4. Hribar Janez 5. Lekše Eda 6. Omahen Angela 7. Štuler Angela 8. Svetlin Frančiška II. PE »Gradišče« Trebnje 1. Bukovec Pepca 2. Černe Franc 3. Kašič Greta 4. Piškur Milena 5. Ponikvar Stane 6. Sila Malči 7. Slak Ivan 8. Urble Florjane 1. Ajdič Jožefa 2. Gorenc Egidij 3. Hrovat Angelca 4. Jarc Rezka 5. Pate Olga 6. Pleskovič Cveta 7. Tratar Niko III. PE »Grmada« Ljubljana 1. Beber Vera 2. Božič Justi 3. Blatnik Tone 4. Jereb Vili 5. Marjetič Tone 6. Pungerčar Jože 7. Korenčan Vili 8. Štular Pavel 1. Cer Francka 2. Damjanovič Slavka 3. Hiti Julka 4. Klarič Tone 5. Ovca Anica 6. Peternelj Tončka 7. Žitnik Marjan IV. PE »Hrana« Ljubljana 1. Avsenik Anica 2. Hren Ludvik 3. Jugovič Vinko 4. Kraker Franja 5. Mašič Nikola 6. Peklaj Mimi 7. Seliškar Anica 8. Žitko Mara 1. Agrež Hedvika 2. Janežič Jožefa 3. Kastelic Slavka 4. Mihelič Jože 5. Ocepek Marinka 6. Vrhovec Marjanca 7. Zajc Vinko V. PE »Jelka« v Gornjem gradu 1. Ermenc Marija 2. Hren Slavko 3. Ikovic Marija 4. Juvan Ana 5. Kranjc Zdenka 6. Roj ten Marija 7. Tratnik Ivanka 1. Budna Minka 2. Dežman Jožica 3. Fludernik Francka 4. Matijeve Valerija 5. Prodnik Marija 6. Pečnik Jožica 7. Tratnik Fanika 8. Zamernik Albin VI. PE »Litija« v Litiji 1. Gorišek Pavla 2. Kalin Anton 3. Lovšek Franc 4. Lovšek Milan 5. Mrzel Julka 6. Potočnik Andrej 7. Rebec Zenica 1. Caž Štefka 2. Flajs Jožko 3. Gorenc Vera 4. AIrva Ciril 5. Pavlin Alojzija 6. Razpotnik Malči 7. Sotlar Iva 8. Zupančič Marija VII. PE »Logatec« v Logatcu 1. Cigale Pepca i 2. Černe Marija 3. Gostiša Lojze 4. Marušič Fani 5. Miiller Vinko 6. Nagode Jože 7. Skvarča Tinca 8. Tešar Milica L Eisenzopf Betka 2. Logar Adolf 3. Lukan Marija 4. Malavašič Vinko 5. Miiller Tilka 6. Urbas Štefka 7. Žejen Karol VIII. OE »Mercator« Ljubljana L Bajec Anica 2. Igličar Rajko 3. Logar Viktor 4. Derglin Dragica 5. Kušar Vinko 6. Zupančič Stane 7. Šintler Konrad 1. Hvastja Kancijan 2. Krištof Miro 3. Križnik Bernarda 4. Kršmanc Metod 5. Lindič Stane 6. Pugelj Anton 7. Selan Andrej 8. Šajn Andrej Izvoljeni za 2 leti Izvoljeni za 1 leto IX. PE »Metlika« v Metliki 1. Dular Jožica 2. Flajšman Pavla 3. Jaklič Marica 4. Slobodnik Ivan 5. Logar Martin 6. Težak Ivanka 7. Vergot Jožica 8. Videtič Janez 1. Boh te Stanka 2. Logar Anton 3. Likavec Mojca 4. Slane Martin 5. Težak Vanda 6. Udovičič Justina 7. Uršič Franc X. PE »Polje« v Polju pri Ljubljani L Brumen Anita 2. Gindičiosi Alojzija 3. Gabršek Julka 4. Hudobivnik Marija 5. Jernej šek Zinka 6. Kodrič Marjeta 7. Martinovič Marija 1. Benedik Tončka 2. Gašperšič Anica 3. Markelj Stane 4. Pajnič Ema 5. Pleško Franc 6. Stanovnik Andrej 7. Škrjanec Viktor 8. Veber Franc XI. PE »Rožnik« Ljubljana L Globelnik Anton 2. Ivanuša Elizabeta 3. Lindič Rozalija 4. Marinčič Alojz 5. Mlakar Karel 6. Mrak Minka 7. Povirk Ivan 8. Žnidaršič Majda 1. Čokert Fani 2. Gruden Olga 3. Kramar Ana 4. Krese Francka 5. Miklič Anton 6. Rozman Majda 7. Škulj Franc XII. PE »Špecerija« Ljubljana L Mehle Franc 2. Cvelbar Franc 3. Stanovnik Marjan 4. Bačnik Ivanka 5. Kalčič Marija 6. Kristan Franc ' 7. Lipovec Anton 8. Čuček Angela 1. Škoda Zora 2. Kavčič Milan 3. Petrina Vida 4. Premrov Rudi 5. Pavli Franc 6. Klavs Cilka 7. Kovačič Marija PE »Straža« — DS predstavlja ves kolektiv PE »Tržan« — DS predstavlja ves kolektiv Slike tovarišice Olge Štrakelj in Franje Kraker nismo prejeli, ker je prva odšla na prakso v Švico, druga pa je na dopustu. Na tej strani tudi ne objavljamo slike predsednika CDS, ker smo njegovo sliko uvrstili na prvo stran. OBVESTILO V juliju in avgustu, t. j. v času počitnic oziroma dopustov, naš časopis ne bo izhajal redno. Zato je junijska številka izšla v povečanem obsegu (12 strani). Ker nam za junijsko številko ni uspelo pravočasno dobiti podatkov od vseh PE o izidu volitev in slik članov CDS, čeprav smo tiskanje številke preložili za 10 dni, izdajamo izredno julijsko številko. Želimo namreč, da so vsi člani kolektiva čimprej seznanjeni z izidom volitev novih organov samoupravljanja. Naslednja številka bo izšla v septembru predvidoma na 12 straneh, seveda, če nam boste veliko pisali. Predvsem bi želeli dopise o delu, uspehih, problemih, izletih ipd. v PE in poslovalnicah. Prav tako nam pošiljajte tudi slike v zvezi z delom ali rekreacijo, anekdote, vprašanja o posameznih problemih ali nejasnostil ipd. Pričakujemo vašega sodelovanja in vam želimo prijeten oddih. Pogled na novo samopostrežno trgovino v Gerbičevi 45; v pritličju novega stanovanjskega bloka VIKTOR BRVAR poslovodja SLAVKA DAMJANOVIČ poslovodkinja IVANKA ŠEGA vodja splošne službe FRANC BERČON šef nabave živil forti Šparovec skladiščnik MINKA MRAK poslovodkinja FRANC URBANČIČ poslovodja JURIJ VUK poslovodja FRANC ČERNE blagajnik VERA BEBER vodja splošne službe PAVLE ŠTULAR poslovodja ŽELJKO ANŽELJ komercialist ANICA JUVAN knjigovodkinja FANI HRIBERNIK finančni knjigovodja JANEZ VIDETIČ trgovski pomočnik ANTON KALIN poslovodja VIKTOR MAROLT skladiščnik ANICA GAŠPERŠIČ trgovska pomočnica FANI MARUŠIČ poslovodkinja KAREL NEVEČNV šef nabave galanterije FRANC VEBER poslovodja ! ZENICA REBEC poslovodkinja FRANC PRVINSEK nabavni referent ANTON GROBELNIK poslovodja FRANC MLINAR poslovodja FRANC MEHLE poslovodja VIDA PETRINA poslovodkinja RAFAEL BIJEC direktor Kako smo volili organe upravljanja Ena izmed novosti temeljnega žakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah je prav v našem podjetju dokazala svojo pomembnost. .Ta novost je predlaganje kandidatov za /člane delavskih svetov na zboru delovnih ljudi. Velik prispevek v poglobitvi in razširitvi samoupravljanja predstavlja pravica, da lahko vsak volivec na zboru delovnih ljudi predlaga enega kandidata za člana delavskega sveta ter da se vpiše predlagani kandidat v listo kandidatov, če podprejo ta predlog najmanj še trije volivci. Prav ta demokratičen način predlaganja kandidatov daje naj večja zagotovila, da bodo izvoljeni v organe u-pravljanja najboljši delavci v posameznih volilnih enotah. Zbori delovnih ljudi so bili sklicani v vseh naših poslovnih enotah in v organizacijski enoti »Mercator«, ki so bile po statutu hkrati posebne volilne enote. Čeprav smo zaradi oddaljenosti posameznih trgovin, zaradi ©kolnosti, (da so bili zbori sklicani v ipozndh večernih urah ali ob nedeljah pričakovali, da zbor ne bo sklepčen, so na zbore delovnih ljudi prišli skoraj vsi, razen tistih, ki res upravičeno niso mogli priti. Pomembnost zborov delovnih ljudi pa je bila zlasti v tem, da so na teh zborih predsedniki prejšnjih DS enot podajali poročila o gospodarjenju in upravljanju v svoji mandatni dobi. Ta poročila so bila zelo dobra, izčrpna, kritična, ter so dajala dobre smernice za delo naprej. Prav te /smernice za bodoče delo so bile tudi na marsikaterem /zboru kolektiva predmet živahne diskusije. Novo izvoljeni člani delavskih svetov enot in člani centralnega DS bodo imeli prav dobra napotila za svoje bodoče delo, če /so kritično prisluhnili izvajanjem volivcev na zborih delovnih ljudi. Priprava za volitve v vseh volilnih enotah je bila zelo dobra ter sta centralna volilna komisija skupno z volilnimi komisijami v posameznih volilnih enotah vsklajevali te priprave z določili novega temeljnega zakona o volitvah in navodili k temu zakonu. NOVA SKUPINA V ŠVICI Konec junija se je vrnila iz Švice prva skupina poslovodij, 'ki so bili na trimesečni specializaciji v podjetju »Migros«. Z novo skupino pa so spet odšli 3_naši poslovodje: tov. Olga Štrakelj iz PE »Hrana«, Vilko Korenčan iz PE »Grmada« in Franc Mehle iz PE »Špecerija«. Druga skupina je nčkoliko večja, ker je prva skupina pokazala lepe uspehe in so bili tudi v »Migrosu« zadovoljni z njihovim delom in znanjem. Seznam poslovalnic veletrgovine »Mercator" Danes objavljamo še seznam poslovalnic novih PE »Gradišče« in »Tržan«. Prodajalne in imena poslovodj: POSLOVNA ENOTA »GRADIŠČE«, TREBNJE tel. 7 (83-007) 1. Dolenja Nemška vas 2. Trgovina Trebnje 3j Trgovina Štefan 4. Dobrnič 5. Šentlovrenc 6. Čatež 7. Veliki Gaber 8. Pristavica pri V. Gabru 9. Trebnje 1 10. Trebnje 2 11. Mirna 12. Velika Loka 13. Šentrupert 14 14. Šentrupert 15 15. Slovenska vas 16 16. Sela-Šumberk J7. Avtoprevoz Amalija Opara Ivan Slak Joža Ajdič Cvetka Pleskovič Terezija Barle Slavka Jereb Cilka Zorc Štefanija Gliha Avgust Slavinec Stane Ponikvar Greta Kašič Anton Markovič Terezija Kolenc Ančka Rakovec Ivanka Vojnovič Angela Horvat Egidij Gorenc POSLOVNA ENOTA »TRŽAN«, MOKRONOG tel. 11 (84-725) 1. »Tekstil« Mokronog 1 2. »Železnina« Mokronog 2 3. »živila« Mokronog 3 4. Na Puščavi 4 5. Trebelno 5 6. Češnice 6 7. »Konfekcij a-obutev« Mokronog 8. »Prehrana« Mokronog 9. »Pekarija« Mokronog 10. »Avtoprevozništvo« Mokronog 11. »Krojaštvo« Mokronog —• Mihaela Lenarčič — Franc Žagar — Martina Tratar — Slavka Jurglič — Mimi Zore — Marija Metelko — Zora Kos — Milka Kočar — Franc Lavrinšek — Jože Simončič — Leopold Zore Po podatkih, Iki jih imamo za volitve v centralni DS, se je teh volitev, M Iso bile 16. VI. 1964, udeležilo od 1684 upravičencev 1603 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo od 1603 oddanih samo 23. Samo ti podatki kažejo na veliko zrelost naših delovnih ljudi in na to, da so bile volitve res dobro pripravljene. Izide volitev za člane delavski svetov enot so samostojno ugotavljale volilne komisije enot ter jih objavile svojemu kolektivu. Izid volitev v centralni DS je ugotavljala centralna volilna komisija, ki ga je objavila v vseh volilnih enotah. V nobeni izmed volilnih enot se ni dogodila kaka nepravilnost ter so volitve v redu potekale. Novo izvoljeni člani delavskih svetov enot in novo izvoljeni člani CDS so medtem že imeli svoja prva zasedanja ter so Iže izvolili predsednike delavskih svetov in nove upravne odbore v roku 15 dini po volitvah. Novim organom upravljanja bi želeli, da v svoji mandatni dobi uspešno usmerjajo samoupravljanje v duhu nove ustave, zakonov in statuta podjetja in da v prvi vrsti ne pozabljajo na napotila, ki so jih dobili na svojih zborih delovnih ljudi. M. R. Samopostrežna trgovina na Celovški cesti 99 je zaradi prilagoditve tlorisu stanovanjskega bloka bolj ozka in podolgovata Pogovor na Celovški 99 V soboto, enajstega tega meseca je bila otvoritev nove non stop samopostrežna trgovine PE Grmade na Celovški cesti 99. Namestnica poslovodje Martina Bogataj, ki je prišla iz klasične trgovine, a je končala tečaj samopostrežne prodaje, nam je povedala tole: »Lokal, ki ima ca. 130 m2 prodajne in prav toliko skladiščne površine, je v petek popoldne in v soboto po formalni otvoritvi nabral 600.000 dinarjev prometa. Potrošniki so se sa- mopostrežbe zelo razveselili, saj jim je močno približala vso špecerijo, sadje in zelenjavo, kruh, mleko, meso, galanterijo, mimo tega pa so dobili še bife. Kolektiv prodajalne šteje za sedaj sedem ljudi, ko pa se bo posadka izpopolnila, bo število verjetno naraslo na deset. Prostor je svetel, pri blagajnah morda malo preozek, vendar funkcionalen, in prav gotovo bo s pomočjo dobrega kolektiva in zvrhanih gondol lahko zadovoljil vsakega kupca.« MARTINA BOGATAJ ’rvi kupci v potrošniškem centru Podgorica so bili Težko se bo navaditi na zadovoljni s samopostrežnim načinom prodaje novi način postrežbe ...« Kako urejamo delovna razmerja Skoraj vsaka trgovina potrebuje tudi mlin za kavo. Povpraševanje po kavi Mercator je vedno večje Komisija občinske skupščine in občinski sindikalni svet Ljubljana-Vič-Rudnik sta dala soglasje k pravilniku o delovnih razmerjih, ki ga je sprejel centralni delavski svet Veletrgovine »Mercator« na svojem 'zasedanju 31. VII. 1963. S tem je bil uveljavljen eden izmed najvažnejših notranjih samoupravnih aktov podjetja. Sedanji veljavni Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča, da bi posamezne poslovne in druge oblike enot sprejemale svoje lastne pravilnike o delovnih razmerjih. Zaradi tega je bil predpisan enoten pravilnik o delovnih razmerjih za podjetje in vse enote, v katerem pa je bila vrsta pristojnosti prenesena na razne organe v enotah. O postavitvi vodilnih delavcev v enoti t. j. direktorja enote, šefa računovodstva, šefa komerciale oziroma drugih vodilnih delavcev odloča centralni upravni odbor na predlog delavskega sveta enote. To pristojnost je moral zadržati centralni upravni odbor glede na sedaj veljavne določbe Zakona o delovnih razmerjih. O delovnih razmerjih vseh drugih delavcev v poslovnih enotah in obratih odločajo organi enot samostojno. O postavitvi in izmenjavi poslovodij odločajo uprav- ni odbori enot. Pri tem pa enote, kamor želi biti dela-morajo upoštevati zakonita vec premeščen. Če se tudi določila in poprej ugotoviti, ta komisija strinja s preda proti kandidatu za po- mestitvijo, izda odločbo o slovadjo ni v veljavi noben premestitvi direktor poslov-ukrep oziroma pravna po- ne enote, ki sprejme delav-sledica po. veljavnih pred- ca. Piših. Ta postopek je le navi- O sklepanju in odpovedovanju delovnih razmerij delavcev enot odločajo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki jih imenujejo delavski sveti enot. O razporejanju delavcev v območju enote, razen vodilnih in poslovodij, odločajo direktorji enot, pri čemer pa morajo prvenstveno upoštevati, da bo vsakemu delavcu ob enotnih pogojih omogočeno, da dela na delovnem mestu, za katero ima največ sposobnosti in za katero čuti največ veselja do dela. O premestitvah delavcev iz enega kraja v drug kraj odloča direktor enote. Premestitev delavca iz ene poslovne enote v drugo, mimo volje delavca ni mogoča. Če pa delavec sam želi, da bi bil premeščen v drugo poslovno enoto, mora predložiti pismeno vlogo o tem na komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v svoji poslovni enoti. Če se ta komisija s premestitvijo stri- dezno zapleten, vendar zagotavlja v prvi vrsti delavcu možnost, da je premeščen v drugo poslovno enoto le, če to sam želi in pismeno zahteva, razen tega pa zagotavlja komisijam za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij poslovnih enot, da same odločajo o odhodu in sprejemu delavcev ob takih premestitvah. Kot eno izmed važnih.določb pravilnika o delovnih razmerjih moramo navesti tudi to, da določa obvezni pismeni sporazum o sklenitvi delovnega razmerja v vseh primerih. Po sedaj veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih je sporazum o sklenitvi delovnega razmerja lahko pismen ali usten. Samo v štirih primerih določa zakon obvezen pismeni sporazum o sklenitvi delovnega razmerja, in sicer, če se delovno razmerje sklene za določen čas, če so z visokokvalificiranimi delavci dogovorjeni posebni delovni pogoji in posebne vzajemne pravice, če je delovno raž- nja, pošlje vlogo komisiji za mer je sklenjeno s tujim dr- sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tiste Razvoj tovarne keksov in vafeljnov »Mira Cikota«-Prijedor Vse vrste keksov, vafeljnov in oblatov »Mira« iz prijedorske tovarne keksov in vafeljnov so si zaradi odlične kakovosti in sodobnega pakiranja osvojile jugoslovansko tržišče; te izdelke poznajo vsi potrošniki, zato so tudi zelo iskani. Prav zato smo se odločili predstaviti bralcem tovarno oziroma razvoj tovarne, katere izdelki tako slovijo. Začetek proizvodnje keksov in vafeljnov v Pri-jedoru sega v čas pred drugo svetovno vojno. Leta 1939 je bila tam večja zasebna obrtna delavnica; njena proizvodnja pa ni bila velika. Tudi po vojni so v Prijedoru izdelovali kekse in vafeljne na obrtniški način. Proizvodnja je bila še vedno neznatna, že 1953. leta pa je obrtniška delavnica prerasla v industrijsko podjetje. Proizvodnja je postajala vse večja in že je bila potrebna rekonstrukcija tovarne. Opravili so jo 1957. leta, leto pozneje so dali na trg že precej več izdelkov. Toda prav rekonstrukcija tovarne je omogočila povečanje proizvodnje in zboljšanje kakovosti izdelkov. Mimogrede, asortiment so precej povečali. Vseh izdelkov pa so lani proizvedli štirikrat več kot 1958. leta! Zdaj so se lotili druge rekonstrukcije. Zgradili bodo nekaj novih obratov — ti bodo v sodobnih tovarniških halah —- in nabavili naj novejše stroje in priprave za proizvodnjo keksov in vafeljnov. Seveda to spet pomeni povečanje proizvodnje. Doslej so že zgradili dve hali, prvo 75 X13 m in drugo 105X13 m veliko, tako da ima tovarna zdaj že tri proizvodne hale s skladišči, stranskimi delavnicami in drugimi prostori. Predlani so uvozili iz Avstrije tudi moderne avtomatske stroje za proizvodnjo oblatov ter kompletne priprave za polnjenje in rezanje vafeljnov. Lani so kupili v Italiji stroje za premazovanje keksov in vafeljnov s čokolado, na začetku letošnjega leta pa v Franciji modeme stroje za pakiranje keksov in vafeljnov. 1. julija 1962 so pričeli s poskusno proizvodnjo vafeljnov na novih strojih. Do danes so dosegli nedvomno pomembne uspehe tako glede kakovosti kot asortimenta; to pa je vplivalo na vse večje povpraševanje po njihovih izdelkih, ki mu skušajo zadostiti z nenehnim večanjem proizvodnje. Trenutno je v poskusni fazi tudi strojno pakiranje vafeljnov v zavitke po 200 gramov; še v tem mesecu se bodo pojavile v trgovinah sadne, migat in mocca kocke, strojno pakirane v staniol papir in tiskani celofan. Za zdaj bodo to 200-gramski zavitki, že septembra pa bodo na trgu tudi zavitki po 100 oziroma 50 gramov. Tako je tovarna zaključila rekonstrukcijo obrata za proizvodnjo vafeljnov. Njene sedanje zmogljivosti omogočajo proizvodnjo 9.000 kg vafeljnov na dan. Medtem so zgradili novo tovarniško halo, skladišča in sanitarni trakt in z Nizozemske uvozili sodobno opremo za proizvodnjo trdih keksov. Po programu rekonstrukcije tega obrata pa bodo 1. novembra letos začeli izdelovati kekse na prvi novi liniji v novem obratu za proizvodnjo keksov. Dotlej bo namreč montirana tudi naročena domača oprema. To bo pomemben dogodek za kolektiv te tovarne. Odtlej bodo lahko izdelovali dnevno 8.000 kg keksov in znova razširili asortiment proizvodnje. Spomladi prihodnjega leta bodo odprli še drugo linijo za proizvodnjo keksov. Imela bo isto zmogljivost kot prva. Hkrati bo to pomenilo zaključek rekonstrukcije tovarne keksov in vafeljnov »Mira Cikota« v Prijedoru, ki bo tako postala ena izmed največjih proizvajalcev teh izdelkov v deželi. In potrošniki bodo še raje segali po keksih, vafeljnih in oblatih iz Prijedora! žavljanom ali če je sklenjeno na poskušnjo. Načrt tega novega Zakona o delovnih razmerjih pa še predvideva obvezni pismeni sporazum za vse primere sklepanja delovnih razmerij ter je torej glede te določbe naš pravilnik o delovnih razmerjih v skladu s tem načrtom. Pravilnik o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet že po dnevu, ko je pričela veljati in se uporabljati nova zvezna ustava, je že delno-upošteval nekatera nova ustavna določila, moral pa je obvezno upoštevati vsa obvezna določila sedaj veljavnega Zakona o delovnih razmerjih. Pravic, ki jih imajo delavci iz delovnega razmerja po ustavi in zakonih, ni mogoče omejevati z akti delovne organizacije ali organov javne službe in tudi ne s kolektivno pogodbo ali sporazumom med delavcem in delovno organizacijo. To določilo Zakona o delovnih razmerjih je bilo upoštevano kot prva in najvažnejša osnova pri sestavljanju in določanju pravilnika o delovnih razmerjih. Vsem, ki bodo uporabljali pravilnik o delovnih razmerjih pri svojem delu in urejali delovna razmerja naših sodelavcev bi želeli, da bodo tudi v praksi z vso vesnostjo upoštevali ta določila in zagotavljali delavcem vse pravice, ki jim pripadajo po ustavi, statutu in pravilniku o delovnih razmerjih. Mirko Rupelj MERCATOR — glasilo delovnega kolektiva veletrgovine »MERCATOR« Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja Centralni delavski svet veletrgovine »Mercator«, izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIRO KRIŠTOF. Cena enega izvoda 20 din, letna naročnina 200 din. Plačila na tek. rač. 600-18-1-89 (za časopis). Rokopisov ne vračamo. Naročila na naslov: Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3. — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru. vr Se o nalogah novega delavskega sveta Splošno znano je pravilo, krepila materialna podlaga da morajo delovni kolektivi te samostojnosti. V izvrše-gospodariti s skrbnostjo do- vanju te dolžnosti se hkrati brega gospodarja. Ta pogla- najbolj neposredno in kon-vitna družbena dolžnost je kretno zrcali dejanski od- logična in nujna posledica njihove samostojnosti in samoupravnosti. Postajala bo toliko bolj zahtevna in odgovorna, kolikor bolj se bo Osebne novice PRIŠLI: 1. PE Emona: Jožica Košir, trg. pomočnica Alojzija Križman, trg. pomoč. Marija Merčun, vajenka Pepca Nolimal, poslovodja Nada Simnovčič, blagajničarka Marija Žagar, blagajničarka Anica Jean, natakarica Frančiška Amon, delavka Marija Frelih, delavka Angelca Jarc, namestnik poslovodje Vida Žnidaršič, vajenka Marija Ljubič, vajenka Frančiška Štempihar, vajenka Erika Drnikovič, vajenka Vanda Tomažin, vajenka 2. PE Hrana: Janez Šešek, delavec Lojzka Poglajen, delavka Lojzka Haringa, kv. trgovska delavka Anica Virant, kv. trgovska delavka Marija Trontelj, kv. trgovska delavka Kristina Kržišnik, delavka 3. PE Litija: Andrej Potočnik, trg. pomočnik Ivan Urbas, delavec 4. OE Mercator: Vera Aljančič, pravnik Ludvik Tribušon, šofer Iljaz Djinovac, delavec Alija Rhipovič, delavec Redep Gaši, delavec Muho Hasič, delavec Bruno Zgonc, delavec 5. PE Rožnik: Marija Duh, trg. vajenka nos delovnih ljudi do svoje lastne delovne skupnosti, do svojih sotovarišev, do delovne organizacije, do družbene skupnosti sploh in IX. NAGRADNA KRIŽANKA čeprav je sicer dobra. Žani- člani delovne skupnosti mivo bi bilo raziskati vzro- sproti strokovno izpopol-ke za ta pojav; nedvomno njujejo v svoji stroki, v pa spada med nje dokaj svojem poklicu in tako formalistično pojmovanje usposabljajo za čim uspeš-načela, da so delovni kolek- nejše delo, a da se istočasno tivi dolžni gospodariti s seznanjajo še z vsem, kar skrbnostjo dobrega gospo- jim omogoča, da se izobra-darjenja. žujejo in izpopolnjujejo za Kjer pa tega načela ne dobre, sposobne, skrbne pokončno — tudi do svojega jemljejo samo za leporečno spodarje. Drugače poveda-lastnega položaja v delovni deklaracijo, je že strokovno no: strokovno izobraževa-organizaciji in v družbi, izobraževanje in izpopolnje- nje in izpopolnjevanje v de-(Brezbrižen do te dolžnosti vanje usmerjeno v to, da se lovni organizaciji mora oz. do tega, kako posamezna enota in gospodarska organizacija kot celota gospodari, je le tisti, ki vidi v podjetju še vedno samo »delodajalca«, pri katerem dobiva »plačo«, v samoupravljanju pa kvečjemu obliko neke politične demokratičnosti.) Razumljivo je torej, da o tej dolžnosti govore tudi statuti delovnih organizacij. Tudi statut veletrgovine »Mercator« ima več določb o tem, da morajo organi upravljanja, delovne enote in delovni ljudje-člani delovne skupnosti skrbno in prizadevno gospodariti, da morajo poslovati s skrbnostjo dobrega gospodarjenja ipd. Pri tem skuša sta- hkrati zajeti usposabljanje in izpopolnjevanje v gospodarjenju. To je posebno razumljivo, ko vemo, da je prodajalec v privatnem trgovskem podjetju samo — prodajalec, v socialistični trgovinski organizaciji pa so prodajalci, poslovodje, skladiščniki, ekonomisti in vsi drugi hkrati tudi — gospodarji; posle svojega delovnega mesta morajo opravljati hkrati z vestnostjo in prizadevnostjo dobrega trgovca in gospodarja! (Nadaljevanje prihodnjič) Rado Miklič Objavljamo IX. nagradno križanko. Nagrade so: I. nagrada 5.000 din. 2. nagrada 3.000 din, 3. nagrada 2.000 din, 4. do 10. nagrada pa po 1.000 din. Rešitve pošljite na naslov: Veletrgovina MERCATOR, Ljubljana, Aškerčeva 3 (z oznako KRIŽANKA). Navedite naslov in poslovno enoto, v kateri ste zaposleni. Rešitve sprejemamo do 15. avgusta 19G4. VODORAVNO: 1. žuželka, 6. kraj v Turčiji ob Črnem morju; 12. kraj ob reki Anadyr v SZ; 14. are; 15. mnogoglasen; 17. žuželka; 18. del imena glavnega mesta afriške države; 19. alkoholna pijača; 21. del dneva; 22. prislov kraja; 23. kraj na meji med Rodezijo in Kongom; 25. tuj dvoglasnik; 26. književna zvrst; 27. dva soglasnika; 29. čistilec cest; 30. nežen, ljubek; 31. sadni izce- 3. Suzana Modrijan 2.000 din po 1.000 din so dobili: Marjana Menegalija, Anica Fux, Mimi Zabukovec, Betka Križnik, Drago Mršol, Stane Slabe in Joža Pečar. REŠITEV Vlil. NSGRIIDNE KRIŽANKE tut dati nekaj meril, po ka- Sl^.Si jtS: tenh naj bi ocenjevali, ah •••> —---------------i---. -- je poslovanje takšno. Za osrednji delavski svet velja ta obveznost celo v dvojnem smislu: —• kot najvišji predstavniški in pooblaščeni organ upravljanja se mora sam izkazati kot skrben in sposoben gospodar in tako opravičiti za- J. Vi Cii. i J d j—i CII i , LJ. £-, • V CiJ lili. ti ‘ Vili isvvivv-' J-s ! ~ Mira Irt, trgovska pomočnica upanje, ki so mu ga volivci Danica Kocmur, trg. pomočnica Majda Vrečar, trg. po-močnica Marija Božič, trg. pomočnica Ljudmila Božič, trg. pomočnica ODŠLI: 1. PE Emona: Regina Zver Julijana Gruden Vera Kobilšek Ana Pungerčar 2. PE Srana: Jože Gričar Tone Zaviršek Stanko Zavrl Ivan Denžič 3. PE Litija: Dragica Pinoza 4. OE Mercator: Rudolf Šmid Stane Godec Jure Strajnar Rudolf Novak Joža Seljak Marjana Rogač 5. PE Rožnik: Pepca Nolimal dali z izvolitvijo; — hkrati mora skrbeti, da bo v skladu s to dolžnostjo tudi delo vseh drugih organov upravljanja v delovnih enotah, vseh strokovnih služb in organizacijskih enot. Zaradi tolike pomembnosti te dolžnosti je torej najbrž umestno, če skušamo ugotoviti, kaj je predvsem potrebno za ravnanje in poslovanje, da bo v skladu s to dolžnostjo. Ni dvoma, da je zato v prvi vrsti potrebna ustrezna strokovna usposobljenost in razgledanost ter tekoča informiranost o vsem, kar omogoča spoznavati in presojati tekoči ekonomski in poslovni položaj ter temu ustrezno ukrepati. Sestavni del tega Marija Lebar, poročena Vučko, primarnega pogoja pa je se- 33. srednjeameriška država; 34. ameriško govedo; 36. nosen, nosniški; 38. tek; 40. tolkalo; 41. laguna v Polineziji; 42. dvanajst. NAVPIČNO: 1. opremljeno z repom; 2. pomožne naprave pri delu; 3. slovenski pesnik (Pavel); 4. staroegipčansko božanstvo; 5. glas pri padcu v vodo; 6. nemški predlog; 7. poljska cvetica; 8. lepotec iz starogrške mitologije; 9. otočje v ITihem oceanu; 10. pretepač; 11. zrak po angleško; 13. naša PE; 16. strup; 20. napadalec; 23. riba; 24. pjem za nebivanje, kjer ni ničesar; 26. kraj v Mandžuriji na Kitajskem; 27. vodna tehtnica; 28. sestavni del osončja; 29. kasen; 30. paglavec, fantalin; 31. morska žival (mehkužec); 33. čoln; 34. glas zvona; 35. afriška reka; 37. stena; 39. tukaj. Izmed 82 prispelih rešitev 8. nagradne križanke smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. Marjana Oltra 5.000 din 2. Štefka Ceglar 3.000 din POROKE: 1. PE Emona: Marica Zefran, poročena Kern. 2. PE Hrana: Zlata Šajnovič, por. Crnčec. Ivanka Novljan, por. Zupančič. Čestitamo! ROJSTVA: 1. PE Emona: Marija Jaklič, sina Stanislava Rupert, hčer Slavka Zagorc, hčer. Čestitamo! DOKONČALI VAJENIŠKO ŠOLO: 1. PE Emona: Olga Oven Tončka Kostrevc 2. PE Hrana: Ivanka Koprivec Draga Rajšek Marija Žaren Magda Kovač Slavka Vrhovec Marija Cimperšek Irena Fridauer Irena G j ura Marta Štrukelj Fani Sivec Zlata Urbas Rezka Hosta Rozi Kapš Čestitamo! veda — materialna in moralna zainteresiranost članov delovne skupnosti za uspešno gospodarjenja ter v zvezi s tem skrbno izdelan, spodbudni sistem delitve osebnih dohodkov. Vsak od teh treh elementov zasluži sicer posebno obdelavo tako v vsebinskem kot v organizacijskem pogledu. Pripominjam, da jih sicer vse premalo povezujemo v celoto, ker tvorijo kompleksni pogoj za takšno poslovanje in gospodarjenje, ki je vredno ocene, da je skrbno, prizadevno, racio-alno. Premalo jih proučujemo in obravnavamo v njihovi funkcionalni odvisnosti in zato je tudi njihova urejenost marsikje le nekoliko preveč enostranska, pa d 2 4 5 L f 6 v & 9 '-do ^ 1 — d5 1 itd 1 m dt> M A ds d9 20 2d x r 2.2. 25 24- r 2.6 2r 24 1 “ 2*r 50 •52 53 $5 S 56 5T $9 r u n 42