a) b) c) Študenti oblikovali na temo Odgovorna moda Študenti študijskega programa Tehnologije tekstil- nega oblikovanja Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru so oblikovali kolekcije oblačil na temo Odgovorna moda. Sodelovalo je 21 študentov, ki so s študijem trajnostnih praks in izzivov sodobne družbe na podlagi lastnega doživljanja teme oblikovali serijo različnih konceptov. Ti v svojih kreacijah prepletajo inovativne in unikatne, tehnološko izpopolnjene traj- nostne rešitve. Nagovarjajo k uporabi naravnih mate- rialov, pigmentov in barvil, k ponovni uporabi zavr- ženih oblačil in drugih netekstilnih materialov in k njihovi revitalizaciji v novih oblikah. Trajnostna na- čela zajemajo tudi multifunkcionalnost, ohranjanje lokalnih vrednot in kulturne dediščine. Individualna doživljanja teme pripovedujejo zgodbe oblik in se razgibano prepletajo skozi kreacije. Modeli so bili predstavljeni na Mesecu mode v mu- zeju maja 2023, ki ga je že tradicionalno desetič orga- nizirala Maja Hren Brvar, kustodinja v Pokrajinskem muzeju Maribor. Na modnih revijah so sodelovali dijaki treh srednjih šol in študenti treh fakultet. Naloge, ki jih s kreativnimi izzivi dobivajo študenti oblikovanja v času študija, vplivajo na njihov odnos do izpostavljene teme. Raznolikost tem razširi njiho- va znanja na različnih področjih dela, fokusirano raz- iskovalno delo ene tematike pa znanja poglobi, zato se senzibilnost do obravnavane teme poveča. Prav tako študente pritegnejo teme, ki temeljijo na izzivih trga ter odsevajo realno stanje na področju študija. Za študente je pomembno tudi vključevanje partnerjev iz gospodarstva, kar razširi njihov pogled, znanja in kompetence za prihodnost. Tema Odgovorna moda je študente močno pritegnila, zato upamo, da bodo odgovorno oblikovali tudi v prihodnje, na lastni ka- rierni poti. Prav gotovo je raziskovanje trajnostnih praks pred leti zaznamovalo študentko Lucie Görlichovo, ki je svojo kariero začela graditi vzporedno z magistrskim študijem. V Mariboru uspešno trži v lastnem buti- ku Luci. Skozi nevtralne kreacije iz ekoloških tek- stilnih materialov oblikuje modele oblačil, ki niso obremenjeni s trendi in so tudi zato aktualni daljši čas. Ob tem pa postavlja v ospredje tudi modele brez ostankov tekstilij pri krojenju. Predstavljeni modeli so plod raziskovanja v okviru magistrskega dela, s katerim je zaključila študij oblikovanja na Fakulteti za strojništvo (slika 1). Redizajn je pogosta tema pri študentih oblikovanja, saj ponuja številne možnosti, poleg tega pa zavrženi modeli dobijo novo priložnost za ponovno uporabo. Da bi dobili večji nabor srajc in jeansa, smo se pove- zali s podjetjem Saubermacher komunala Murska Sobota d. o. o. Na podarjene modele srajc so študenti prvega letnika TTO pri predmetu Kreativna delavni- ca natisnili tekstilne vzorce (slika 2), ki so jih razvijali sami, prav tako pa so motive nadgradili in jih prišili na torbe. Študenti so kombinirali različne tehnike preoblikovanja tekstilnih površin s šivanjem, sitoti- skom, zračno čipko, vezenjem in z uporabo drugih tehnik. Slika 1: Trajnostni modeli študentke Lucie Görlichove. Foto: Patrik Kociper SI 48 Tekstilec, 2023, 66(Priloga 1), SI 48–53 Študenti oblikovali na temo Odgovorna moda SI 49 Tudi študentke drugega letnika so v okviru krovne teme izbrale redizajn oblačil iz jeansa, ki so ga kom- binirale z zavrženimi srajcami. Nastala je kolekcija oblačil, ki so jih na modni reviji dopolnjevale različne torbe prvih letnikov (slika 3). Študenti tretjega letnika TTO so se teme lotili iz zelo različnih zornih kotov. Vera Šmarić (slika 4) in Ana Maria Varga (slika 5) sta oblikovali po dva modela kot redizajn iz jeansa. Z modeli poudarjata proble- matiko zavrženih oblačil. Slika 2: Redizajn srajc s potiskanimi vzorci s tehniko sitotisk, dela študentov prvega letnika: modeli (a) Ajle Garibović, (b) Monike Muhič, (c) Kristjana Hercoga in (č) Nine Pintarič. Foto: Patrik Kociper Slika 3: Oblikovanje oblačil in torb: (a) oblačilo Maše Živko, torba Kristjana Hercoga, (b) oblačila Nives Munda, torba Tinkare Kramer, (c) oblačilo Nives Munda, torba Ane Zadravec, (č) oblačilo in torba spredaj Maše Živko, torba v roki Nike Levstik. Foto: Patrik Kociper Slika 4: Redizajnirana modela študentke Vere Šmarić, ki sama nosi model hlač. Foto: Patrik Kociper a) b) c) č) a) b) c) č) a) b) c) č) Tekstilec, 2023, 66(Priloga 1), SI 48–53 SI 50 Slika 5: Redizajnirana modela študentke Ane Marie Varga. Foto: Patrik Kociper a) b) c) č) Ana Maria Varga pravi, da je njena kolekcija nastala »v čudovitem svetu trajnostne mode, kjer strast za ustvarjanje nečesa novega združuje zavest o onesna- ževanju okolja in iskanju trajnostnih rešitev.« Vsa oblačila njene kolekcije so izdelana iz zavrženega jeansa (slika 5), ki jim je podaljšala življenjski cikel. Navdih je našla v globoko zakoreninjenem spošto- vanju do našega planeta in z zavedanjem posledic, ki jih povzroča barvanje jeansa v okolju. Ana nada- ljuje: »Z vsemi čustvi in strastjo sem se podala na pot ustvarjanja trajnostne mode, ki ne ogroža našega dragocenega okolja. Vsak kos kolekcije pomeni zave- zanost odgovornemu ravnanju z viri in zmanjšanju ekološkega odtisa. Barvni odtenki oblačil v kolekciji so rezultat uporabe različnih zavrženih izdelkov iz jeansa. Vsak detajl je premišljeno zasnovan tako, da izrazi strast do ustvarjanja, obenem pa pripoveduje zgodbo o varovanju okolja. Moja kolekcija je od- raz vizije boljše prihodnosti, kjer moda ni le način izražanja, temveč tudi instrument za spodbujanje trajnosti. Zavedamo se, da lahko vsakdo prispeva k pozitivnim spremembam in naše oblačilo posta- ne simbol te premišljene izbire. Vsakič, ko oblečete kos iz kolekcije, nosite zgodbo zavesti in upanja. Ustvarjajmo spremembe, ki jih želimo videti v sve- tu mode.« Maja Vita Onič je raziskovala barvanje tekstilij s kavo in vzorec kave uporabila na različnih delih oblačil in v različnih tehnikah (slika 6). Z barvanjem tekstilij se je ukvarjala tudi Tina Zupančič, ki je preizkusila paleto različnih zdrav- ju neškodljivih barv. Študentka pravi: »Kolekcija je razdeljena na kolekcijo oblek in korzetov, ki omo- gočajo prilagajanje na več velikosti. Z oblekami sem predvsem želela predstaviti naravno padanje tekstilij in preproste oblike. Naravne materiale sem po šte- vilnih poskusih barvanja obarvala z jedilno, močno rdečo barvo, ki predstavlja vse intenzivne barve v naravi. Obleke so kombinirane s kolekcijo korzetov, ki so močno navdihnjeni iz industrijske mode in mode steam punk, kar je vidno v obliki korzetov in v njihovih čistih ravnih linijah. Korzet in nadkrilo sem obarvala v beli barvi z efektom starane teksti- lije. Ideja izhaja iz mode steam punk, ki ima veliko odtenkov rjave barve, dobljene z barvanjem z rjo. (slika 7). Tinka Križman pravi o svojih modelih naslednje: »Odgovorna moda je zame način življenja z manj odpadki, ne le v vsakdanjem življenju, ampak v ce- lotnem procesu proizvodnje oblačil, in črpanje idej iz narave in zgodovine. To seveda odpre popolnoma nov svet potencialnih modelov oblačil. Pri tem pro- jektu sem se odločila, da bom navdih črpala iz na- rave. Vedno mi je bilo všeč, kako se barve mešajo in prelivajo v rožah, in to sem želela ponoviti v svojem dizajnu.« (slika 8). Sara Šilak se je poigrala s principom multifunkcio- nalnosti v oblikovanju. Gumbi na večdelnih oblačilih omogočajo zapenjanje modelov na različne načine, in s tem pa se poveča možnost njihove uporabe v več kombinacijah (slika 9). Valeryja Lyubchyk izhaja iz Ukrajine in ravno kul- turna dediščina njene dežele ter naravne tekstilije predstavljajo idejno zasnovo za kolekcijo oblačil z vezenimi motivi (slika 10a, 10b in 10c). Modele je predstavila tudi Lavra Stančić, ki je kombinirala črno in belo z zebrastim vzorcem (slika 10č). Amadeja Prijatelj je o svojih modelih zapisala: »Glavna inspiracija kolekcije Call of Nature je bilo varovanje gozdov. Gozdovi so glavni vir kisika, ki Študenti oblikovali na temo Odgovorna moda SI 51 Slika 7: Študentka Tina Zupančič v svojih modelih. Foto: Patrik Kociper a) b) c) č) Slika 6: Razvoj kolekcije (a–c) in modeli z motivi kave študentke Maje Vite Onič (č–e). Foto: Maja Vita Onič (a–c), Patrik Kociper (č–e) č) d) e) a) b) c) ga ljudje potrebujemo za življenje, vendar se veliko ljudi na to ne ozira. Sekanje gozdov je velik problem, prav tako tudi onesnaževanje gozdov. V svoji kolek- ciji sem uporabila 100-odstotni lan, ki ni obdelan s kemikalijami in ni barvan. Onesnaženost gozda sem ponazorila s črnim tilom in z “odpadkom” ‒ delom pločevinke, imenovanim “sntntnt”, ki je našit na oblačilo, ter dodala bršljan, ki uprizarja življenje ne glede na okolje, v katerem je.« (Slika 11) Tekstilec, 2023, 66(Priloga 1), SI 48–53 SI 52 Slika 8: Modela Tinke Križman. Foto: Patrik Kociper Slika 9: Multifunkcionalni modeli Sare Šilak in študentka pri oblačenju pred modno revijo. Foto: Patrik Kociper a) b) c) č) a) b) c) Slika 10: Modeli študentke Valeryje Lyubchyk (a–c) in model Lavre Stančić (č). Foto: Patrik Kociper a) b) c) č) Študenti oblikovali na temo Odgovorna moda SI 53 Sodelovale so študentke in študent študijskega pro- grama Tehnologije tekstilnega oblikovanja Ajla Garibović, Lejla Geci, Kristjan Herzog, Tinkara Kramer, Tinka Križman, Nika Levstik, Valeryja Lyubchyk, Monika Muhič, Nives Munda, Maja Vita Onič, Nina Pintarič, Amadeja Prijatelj, Tamara Rakulj, Lavra Stančić, Sara Šilak, Vera Šmarić, Ana Maria Varga, Ana Zadravec, Tina Zupančič in Maša Živko. Svojo kolekcijo je predstavila tudi študentka Lucie Görlichová, ki je v preteklem mesecu s svojo kolekcijo zaključila magistrski študij in svoje modele že trži v lastnem butiku Luci, katerega koncept temelji na trajnostnih oblačilih. Študentke in študenta so skozi oblikovanje in ra- zvoj modelov vodile mentorice izr. prof. dr. Sonja Šterman, izr. prof. dr. Andreja Rudolf in viš. pred. mag. Silva Kreševič Vraz. Tehnično podporo je nudila Sanja Veličković, inž. tekst. konf. tehnol. Prispevek so pripravile izr. prof. dr. Sonja Šterman, izr. prof. dr. Andreja Rudolf in viš. pred. mag. Silva Kreševič Vraz. Slika 11: Modeli Call of Nature študentke Amadeje Prijatelj in Amadeja pri oblačenju modela (foto: Patrik Kociper) a) b) c) č) d) e)