Gospodarske stvari. Gnojivna nioč preinogovega pepela. Premogov pepel ima nemalo gnojivne moči v sebi. Ce ae a tem pepelom travniki in lucernska deteliiča potroaijo, ae njegova moč brž pokaže v lepši in gostejši rasti raznib trav. Že od daleč ae poznajo proatori, po katerib ae jo pepel potroail. Krmine rastline bujnejše raatejo in posebno liatnate zeli, kakor razne aorte detelje moonejše prodirajo na videlo. Ta zanimiva prikazen je mialeče kmetovalce izpodbodla. da so dali premogov pepel kemično preiakati in ta preiskava je pokazala, da ima pre mogov pepel v aebi: I. II. Poprek 1. dnšikaalignjilcaO 423%, 0-670% 0*5^3 % 2. foaforove kisline 0 058 „ 0*058 „ 0*058 „ 3. kalija 0208 „ 0*038 „ ? 4. apna 2*250 „ 3-205 „ 2*228 „ 5. magnezije . . . 0*816 „ 0*632 „ 0*724 „ 6. žveplove kialine 0*863 „ 0*700 „ 0 782 „ Cuditi se moramo pred vacm veliki množini dušika ali gnjilca, ki ga nahajamo v premogovem pepelu. Da to atvar prav ocenimo, so moramo apomniti, da irna hlevni gnoj jednako veliko množino te gnojivne prvine v aebi. Seveda ae ta tudi apreminja in ae ravna potem, kakor je preraog več ali manj popolnoma sežgan. Pri navadnem načinu aežiganja ima pepel še vedno nekakošnjo črnkasto barvo, kar kaže, da je t-e vedno nekoliko neaežganega oglja v pe peln, v katerem oglju, ker ni do cela aežgan, je §e zmirom nekoliko dušikovih spojin nerazkrojcnih ostalo. Posebnega pomena in vrednosti ao vrh tega pa še mineralične gnojivne tvarine, apno, magnezija in žveplova kislina. Pa že zelo apremenljiva množina kalija v premogovem pepelu kaže, kako različna je njegova gnojivna vrednost tudi glede mineraličnib gnojivnib tvarin. Ta vrednoat ae toraj zelo apreminja po veči ali manjši njegovi množini peska in žlindre, ki jo ima pepel v sebi. Gori navedena vsebina gnojivnih snovi pa vendar kaže. da je premogov pepnl apoaobno gnojivo za travnike in detelišča, zlaati lncernska, pa tndi za njive, ki ao gnoja potrebne. Kder ae tedaj tak pepel brez velikih voznili potroškov dobiti more, naj se kolikor mogoče z njim gnoji. Zapomniti pa ai je, da se mora pepel poprej reaetati. da ae vae debele žlindre očiati, ki je le dobra, da ae z njo popravljajo poti. Presejani tanki čiati pepel pa je za gnojenje. Ali izgubi povžito plevelovo semenje v ži- viiiskein želodcn prcbavljeno svojo kalivno inofi? Akademija znanosti v Parizu je v tem oziru nekoliko poskušenj napraviti dala, ki rea zaalnžijo, da v airjih krogih znane poatanejo. Dali ao nekolikim konjem med navadnim ovsem  tudi nekoliko kostrebinega semena, Koatreba  ali stoklaaa je plevel ki se pogosto po njivah med žitom naliaja. Imennje se tudi kopitnik (Bromus arvensia) , glistnik, noraki ovea ali rapulja. Iz konjskega blata so potem nepre bavljeno kostrebino seme izbrali in ga posejali. In glej! večidel tega semenja, akoravno je že bilo skozi kpnjski želodec in i-reva popotovalo, je lepo kakor nepovžito seme kalilo in rastlo. Pri drugi poskušnji so dali iz konjskega blata izbrano neprebavljeno kostrebino seme volu povžiti. Iz volovjega blata so neprebavljeno seme izbrali, ki je tedaj dvakrat skozi živalski želodec in čreva popotovalo, se je zopet posejalo in večidel kalilo in rastlo. Ta rea zanimiva prikazen je poskuševalce še k tretji poakušnji spodbudila, katera je obatajala v tem, da so dali od tega iz volovjega blata izbranega semena avinji povžiti in ga potem iz avinjskega blata izbrati in zopet posejali in tudi tega semena, ki je tedaj trikratno pot skozi živalaki želodec in čreva naredilo, je veliki del bilo kalivnega in je raatlo. Kaj aledi iz vsega tega? Za nas aicer nič poaebno novega, ki vemo, da za vaakim plotom, zidom ali grmovjem najlepše mlade gruške, jablane in črešnje vzrašeajo. Vendar pa, da z gnojem veliko, veliko plevelnega semena na polje zaaejamo in da bi bilo doati bolje, ko bi ae živalim kubana ali vaaj dobro poparjena krma polagala. Sejmovi. Dne 29. marcija v Tilmiču; dne 31. marcija v Celju in Vitanju; dne 1. aprila v Radgoni, dne 2. aprila v Artičah in dne 3. aprila v Gradcu.