Narodna in univerzitetna kn ižnica v Ljubljani 50934 PRVI KORAKI Vesel abecednik našim malim v domačo vajo, s kratko razlago Sestavil Ferdo pl. Kleinmayr Risbe izvršil MILKO BAMBIČ Založila in tiskala : Tiskarna „Edinost“ — Trst 1926 . 50934 - - -- Pridržujejo se vse pravice. 4 9 9 III u i n i ii 11 i i n — 4 — aeioumeoaei aeiou ^Z7(I77i77r~777W7 n7X/ — 5 — v na, ne, m, no 2ZHMZ n it - n n e-na, e-110, žmzzMZ nu-na in on, ne e-na ni! - 6 - 7MML' KM r - lin rw la, la! la-ni ni li-lo, on a-li o-na? o-na. — 7 — zmzz msMnmzs MiT mZi M\Af-AX7W7r\A77mža7-AA/ MJS. I f mi-la ina-ma, ni-ma i-me-na, irC lii-na mi-ne, le me-ne ni i-me-la, mal, on i-ma um. ' — 8 — lev lo-vi vo-le, vo-li lo-ve le-va. na lov! va-lo-vi va-lo-ve, val va-lo-vi. no-vo vi-no. no va lu na ni mi-la. tat ta-va v te mi, tam le-ti! ta va li, vi va-li-te. le-to mi-ne, on tu-li. mi i-ma-mo te-lo. i-ma-te nit? ma-ti mo-li, mo-li-te ma-li! — 10 — ^_^)tra-ra )oF^ru-rn }^ oK !; ZflZ — 1 f , 1 i y\j\ pe-te-lin prav le Je, k se- £ bi va-bi put-ke mo-je. tu-di mi -le-iiio v šo-li. v šo-li tu-di pi-še-mo s pe-re-som, be-re-mo in ri-še-mo. pe¬ šec ho-di peš. no-ga ga bo-H pa pe-ša. mi pu-li-mo re-po. re-pa je bela. ^ sod i-ma pi-po in čep. ko-koš če- pi na jaj-cih. v pe-či se pe-če kruh. s mač-ka i-ma lep rep. sa-pa pi-še o- krog hi-še. pri-den bo-di! šo-to-ri ni¬ so vi-so-ki in ni-ti ši-ro-ki. kod ho-diš? — 22 — ...v 2 -■* ■ r L r L7inZL msmmiMMm za-mo-rec je crn, naj se pe-re noč in dan. za hi-šo ze-fe-ni za-la li-pa. poj-di-mo na zrak, zo-ra si-je! za-li-vaj-te gre-di-ce! o-če i-nia voz. on vo-zi po le-ti in po zi mi. po zi-mi nas ze-lo ze-be. za-kaj? ker je mraz. U lju-ba ma-ti zi-ba de-te. kam se po-pe-lje-mo z vo-zom ? na po-lje. u-či-telj pravi: zem-Ija nas re-di, lju-bi-mo zem-ljo rod-no l mi jo ho-če- mo Iju-bi-ti. v zel-nik je ho-dil za-jec na ze-lje, praz-ni-ka ni se bal ni ne-de-lje. — 23 — V V v V ZZ ZZZg *>, /ŽA/AU/-AAAFM d na ža-gi. ten-ka ža-ga ten-ko ža-ga, ži-ga ža-ga. ži-va pe-sem ža-go vži-ga, ža-ga ži-ga. ko-vač ku-je že-le-zo. že-!od je ze-len. vro-če mu je. za-to je že-jen. že-tev zo-ri hi-tro. še ma-lo pa bo ži-to zre-lo. mož in že-na že-ne-ta ži-vi-no na pa-šo. že-belj je že-le-zen. to je jež. je-žu seje-že bo-di- ce. mi hi-ti-mo pre-ko lu-že. — 24 - Od fi-žol. fi-žol je mo ra-di. a-ll tu-di fi-ga je do-bra. fa ra je ve-li-ka; fa-ra-ni jo lju-bi-jo. pre-pe-li- ce fr-fo-ta-jo, ker i-majo pe-riii-ni-ce. ci-ci-fuj, ci-ci-fuj, nam si-ni-ca p o-j e. fej te bo-di, ti u-ma-za-nec! ti ni-si fant od fa-re. po na-ših ži-lah te-če kri. nji-va ru-me-ni. že-nji-ce ža-nje- || | jo ži-to. konj ča-ka z vo-zom. ^ žre-be te-ka o-krog nje-ga. to je živ-lje-nje! suk-nja je no-va. cu-nja le-ži tam v ko-tu. poj-di hi-tro po njo! 25 — TtTTTTTTK rn/. /ti/. /ir.; r 1 ^ v /r ,a ,a , Ar./z/, z /v/ a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, I, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. to je mala abeceda, učili pa se bomo še velikih črk. ne plaši znoja se in muke, nabiraj vedno zlate uke, saj poln veselja in radosti je že začetek učenosti! — 26 — vol hodi počasi, konj hitro teče. osel riga in miga z ušesi, žrebe teka po trati, krava muka, prašič kruli, golob gruli, koza mekeče, pes laja, kaže jezik in zobe. petelin poje, kokoš kokodaka in leže jajca, gos gaga. raca se ziba na vodi. puran se huduje, čebela nabira med. mačka lovi miši in se rada umiva. jelen nosi rogove, lisica lovi zajce, jež ima bodice, medved ima tace. prepelica petpedika. kos lepo poje. vrabec čivka, osa pika. najek prede mrežo in lovi vanjo muhe. metulj je pisan, kobilica je zelena. lev je kralj živali, opice so šegave. kača se vije po pečinah, sova uka. čuk sedi na palici in kima z debelo butico. živali so nam ljube in drage, one nas razveseljujejo in nam pomagajo pri delu. r krt je črn. srna beži. sršen brni po zraku, trn bode. grm je že zelen, luč brli. ob potoku so vrbe. konj brca. črv rije pod zemljo, brž prinesi mrvo ! pojdimo v trg! v vrtu imamo zelenjavo, vrni mu vrv! veja ima grče. v prsih imamo srce. zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. 27 — v V, u U, Vida, Urban, h/ro/, i: A V, \J l/m Učenca. Urli ni bil priden učenec. V šolo ni rad liodil. Učil se je malo, rad pa je imel lepo suk¬ njo. V šoli je sedel zraven Vida. Vid je bil snažen deček, ali imel je staro suknjo. Urh se mu pobaha: „Vidiš, kako lepo suknjo imam, take nimaš ti.“ V šolo stopi gospod učitelj in pozove Urha naj pošteva število štiri. Urh stoji kakor čok, stoka in ne ve kaj odgovoriti; sram ga je. Učitelj pozove sedaj Vida, Vid stopi do stola in veselo pošteva. Učitelj reče : „Vidite učenci, lepa suknja nič ne po¬ maga, če učenec ni priden. u Uči pridno se, pobožno moli! Vedi lepo se doma in v šoli! sr, st, št, sn, sp 20 — v v c C, č C Cene, Črtomir, V _ '-V v/ jmur, Cene. Cene je bil sneden deček. •v Ce je le mogel, je kaj polizal. V kuhinji je stal lonec na po¬ lici. Ceneta je lonec hudo mikal. V loncu 44 , sije mislil, „je sladka ■v smetana; posnel jo bom !“ Cisto sam je. Urno smukne v kuhinjo in seže s prstom v lonec. V loncu pa so bili živi raki, ki jih je shranilo mati vanj, in eden ga hudo prime za prst. Cene zakriči ves prestrašen in spusti lonec. Cula ga je sestrica, ki je prihitela. Veselo se mu posmeje in ga posvari: „Cene, prav se ti godi, to je kazen za snedenost ! 4; Ce je otrok sladkosneden, pač ni dosti časti vreden. sv, sl, sm, str, shr — 29 — s S, š Š, Srečko, Šimen, 0 1 u m-, jvmeti/, Stara vrv. v ■ Simen in Srečko sta našla staro vrv na cesti. Vsak bi jo rad imel. Urno skočita do nje. Simen jo prime za en konec, Srečko za dingi. Skoro jameta si puliti vrv iz rok. Seveda v sta zraven prav grdo vriskala. Se stare vrvi ne privoščita drug drugemu, Simen kriči: ,,Spusti: 'V' jaz sem jo prvi zapazil ! u Srečko vrišče: „Ce si jo ti prvi zapazil, sem jo jaz prvi pobral ! - ‘ Vrv pa se pretrga v sredi in oba sta pala na trdo peščeno cesto. Sedaj sta imela, kar sta hotela; vsak svoj košček vrvi in vsak svojo bunko. v Škodo spor ti le rodi! Sprava boljša je vse dni! sk, šk, šč, spr, vs — 30 g G, o O, Gregor, Oton, ZE J?Y c j\n L miMLimmz O n / k \J vwr • \jAaaamx/ , Imw; u Cvetice. Otroci so prihiteli iz dvorišča na vrt Oj kako lepe cvetice so cvetele tamkaj! Olga jih je hvalila: „ Gašpar, tvoj vrt je pa res krasen! Gojil si ga pridno.“ Gašpar odgovori: „Gotovo! Sadil in zalival sem dvakrat na dan. Obiral sem go¬ senice, ki kvarijo rastlinice. V idiš, zato vse lepo raste.“ Otilija prikima: „Gašpar, jaz ne dvomim o tvoji prid¬ nosti. Vendar nisi ti vsega naredil. “ Gašpar se po¬ smeje: „Oj kako si zvita! Sam dobro vem, da je Stvarnik ustvaril cvetice in da jim da rasti in cvestiZ* Stvarnik vse lepo je ustvaril in nato nam v skrb podaril. šLOt • Jjfi 7 ^ tV# cv, dv, hv, kv, tv, zv, stv — 31 — Ena ptička. Ena ptička priletela. Gor na okno se je vseka. Ona poje, žvrgoli; vse mlade fante prebudi. „Ej vi fantje, le vstanite ! Eno pismice spišite do očeta, matere in do sestre ljubljene. Urno so fantiči vstali. Eno pismo so spisali do očeta matere in do sestre ljubljene. Sestri so pozdrav poslali, očku roko so podali črez te gore zelene mamici pa so srce. pt, ml, bij, zdr, vst — 32 — i I, j J, Ivan, Jernej Jezus in sveti Jakob. Jezus in sveti Jakob sta šla po svetu. Vroče je bilo, cesta vsa prašna, da sta trpela žejo. Jezus zapazi v cestnem pralni podkev. Izgubil jo je konj. In reče Jakobu: „ Jakob, poberi podkev !“ Jakob pa odvrne: „Ej, kdo se bo pripognil za borno podkev !“ In gre dalje. Jezus pa se molče pripogne, dvigne podkev in jo spravi. In šla sta dalje. N bližnji vasi proda Jezus podkev za novec in kupi črešnje. In sta šla dalje po prašni cesti, Jezus naprej, sveti Jakob za njim, truden in žejen. Od časa do časa spusti sedaj Jezus črešnjo za črešnjo na cesto. Sveti Jakob hlastno segne za vsako črešnjo in jo poje. Oj kako mu je teknil sočni sad ! In ko dvigne zadnjo. v se Jezus obrne in mu namigne: „Ce bi bil poprej ročno nobral podkev, ne bi ti bilo sedaj treba se tolikukrat pripogniti. “ šl, šn, čn, gn, kn — 33 —- h H, k K, Hinko, Krilan, A ImmL. %ths/ 71 \mMx\A,r , Odmev. Hinko ni še nič vedel o od¬ mevu. Ko nekega dne skače po travniku, zakliče : „Ho, liop !“ Jz bližnjega gozda zasliši prav tako: „ Ho, hop!“ Hinko se temu začudi in zakliče : „IIe, hej ! Kje si ?“ Glas se zopet zasliši : „He, hej ! Ivje si!“ Hinko zakliče: „Glumpec ti!“ Jekne mu iz gozda : „Glumpec ti!“ Kaj jezen plane Hinko v hladni gozd, blodi po njem in išče dečka, ki se tako šali ž njim. pa ne najde nikogar. Hiti domov in vse potoži materi. ,,Ej,“ reče mati, „sedaj si se pa sam izdal, Hinko! Ker pregovor pravi: Kakor kliče človek v gaj, tak glasi se mu nazaj.“ bi, čl, gl, hi, ki, pl, sl — 34 — z Z, ž Ž, Zora, Žiga, _ v ___v ^ _ Žaba in vol. v Žaba vidi na pašniku vola, ki ga je pasel kmet. Zelo rada bi bila tudi ona tako debela. Zato sede na kamen in se na- v pihuje. Crez nekaj časa vpraša s kamna množico drugih žabic : v „Kaj nisem li že tolika kakor vol ?“ Zabiče odgo- v vore: „Ej nisi ne, še mnogo manjka!“ Žaba se le pogumno napihuje in vpraša: „Zdaj sem pa že to- v . lika?" — „Se nisi, ne!“ Hudo je bilo žabi, ko to sliši. Vendar reče : ,,Kmalu bom tolika, saj ne manjka mnogo več !- 1 In napihuje se in napihuje, dokler sled¬ njič ne poči. Zabiče so nato zaregljale: „Kdor se napihuje, prazno glavo oznanjuje^. km, mn, vpr — 35 — Tine, Fedor, t T, f F, Zelnata glava. Tomaž in Filip gresta mimo vrta polnega lepega zelja. To¬ maž se skloni crez plot in vzklikne: „Grlej, kako velike zelnate glave so na vrtuF Filip odgovori: „To ni še nič ! Vide! sem nekoč zelnato glavo, ki je bila tolika, kakor naše župnišče. 14 Tomaž je takoj vedel, da se je Filip zlagal. Sklene ga osramotiti pa reče : „To je bila res velika zelnata glava. I nu, sploh je vse mogoče. Jaz sem nekoč izdeloval kotel, ki je bil tolik kakor naša cer- •v” kev.“ „Kaj ?' ( se začudi Filip. ,,Cernu je neki bil tak kotel ?' 4 Takoj odvrne Tomaž : .,Hoteli so v njem sku¬ hati tisto zelnato glavo, ki si jo videl ti!“ Tak se onemu, ki laže, sklepčno laž takoj dokaže. skl, spl 36 — p P, r R, Peter, Rado (P (j f ^JT7TW 31 HMH mmu lun rim? xo/ Pre¬ težek sad. Ta močen hrast pa nosi tako malovreden sadek. Ravno narobe bi bil jaz ustvaril svet. Roditi bi morala bučevina male želodke, to znamenito drevo pa težke buče. Res bi ga bilo veselje gledati!“ Toliko da izreče, zgane veter veje in utrga želod s hrasta. Ravno na nos mu pade in ga hudo zbode. „Joj,“ zakliče kmet. „Če bi bil ta želod buča, go¬ tovo bi mi zmendrala glavo !“ Kar Stvarnik naredi, vse modro stori. zb, zg, zm, zn — 37 — b B, Bogomila, Bogomir, Velika knjiga. Oče reče sinu: „Branko vstani, pojdiva ! Hočem ti po¬ kazati največjo knjigo na svetu. 44 Branko skoči na noge. Tako knjigo bi pač rad videl. Brzo korakata z očetom preko polja in prideta na vrh visokega hriba. Branko se ozira na okrog in vpraša : „Kje je ona velika knjiga ?“ Oče odgovori: „Poglej na okoli, Branko, in videl jo boš !‘ 4 Branko gleda in gleda in reče: „Ravno polje vidim, gozdove in travnike, hribe in doline, potoke in reko, in tam daleč skalnato gorovje. Knjige pa ne vidim nobene.“ „In kljubu temu gledaš že ves čas vanjo H Tako odgovori oče. „Kar namreč vidiš, to je velika knjiga, ki jo je napisal sam Bog. V nji so zapisana božja dela in božja dobrota. “ knj, kij 58 — Anton, Anica, a A, Ječrnenček. Anica je bila zelo izbirčna. Ko prinese njena mati opoldne ječrnenček na mizo, reče Anica: „ Ječrnenček je premalo zabe¬ ljen, ne bom ga jedla, ne!“ „Prav,“ odgovori mati Anici. „Ako nočeš jesti tega ječmenčka, ti pa za večerjo napravim boljšega. “ Popoldne gre Anica z materjo na njivo krompir kopat, Ko prideta domov, prinese ji mati obljubljeno večerjo. Ali ji je sedaj dišala jed! „Ah, to je res drug ječrnenček! Ta se mi prilega P Tako je vzkliknila Anica in pojedla ga je polno skle¬ dico. Mati se ji nasmeje in reče : „Anica, to je bil prav tisti ječtneučrk. ki si ga pustila opoldne. Samo da ti je sedaj bolj teknil, ker si ves popoldan delala." Glad je najboljši kuhar. dl, bij H0MZE d [AAf/lL ) [Avunum — 39 n N, m M, Nada, Marija, ZCE 1%M 'MAM /. n AhO/, c UAAU Mlinar in njegov sin. Mlinar in njegov sin ženeta osla na prodaj. Med potjo ju sreča kmetič in reče : „Ne, nista pa¬ metna, da vama gre osel pra¬ zen!“ Mlinar posadi sina na osla. Ali kmalu srečata voz¬ nika, ki reče dečku: „Mlad človek si pa jezdiš ! Tvoj stari oče pa vleče pete po pesku !“ Sin skoči z osla na tla in oče sede na žival. Zdaj ju sreča kmetica, ki vzklikne : „Neusmiljeni oče ti! Tako široko sediš v sedlu, otrok mora pa peš lioditi.“ Nato vzame mli¬ nar še sina k sebi na osla. Ugleda ju ovčar, ki pravi: „Zlobna človeka, ali se vama ne smili žival ?“ Sedaj razjašeta oba in oče reče : „Moj sin, sedaj lahko vidiš, da se vsem ljudem ne more ustreči!“ dl, ml, tl, vi, zl — 40 — 1 L, d D, Lev, Danilo, d V slogi je moč. Kralj je imel sedem sinov, ki so se večkrat prepirali med seboj. Dolgo jih je svaril, ali zaman. Nekoč jih pokliče k sebi. Ležal je na smrtni postelji. Ko se sinovi zbero, jim reče: „Ljubi sinovi! Ločiti se bom moral od tega sveta. Glejte tn snopič sedmero trdno povezanih palic. Kdor jih prelomi, bo imel kraljestvo. Le poskušajte!“ Sinovi poskušajo drug za drugim, ali zaman. Vsak pravi! „Ljubi oče, to ni nikakor mogoče !“ Kralj odgovori: „Dajte mi sem palice!“ Nato razveže snopič in prelomi vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Tako je pač lahko !“ vzkliknejo sinovi. „Dobro,“ odvrne kralj. „Prav tako kakor s temi palicami je tudi z vami. Dokler boste složni, vas ne premaga nihče. A ko pa boste nesložni, se vam zgodi kakor tem palicam.“ 41 Mala in velika abeceda. A a/ a A, b B, c C, č Č, d D, e E, f F, g G, h H, i I, j J, k K, 1 L, m M, n N, o 0, p P, r R, s S, š Š, t T, u U, v V, z Z, ž Ž 42 — POJASNILA. Ljubi Slovenci! Mi smo, Bog ve, dosti premišljevali, s kakšnimi črkami bi mogli našo besedo prav, po pravopisu stalno in razumljivo pisati. Primož Trubar leta 1550. Dovedite kmete do tega, da bodo učili svoje otroke slovensko brati! Primož Trubar leta 1561. Slovenskih knjig ne berejo samo po mestih, kjer imajo občne šole, temveč tudi po večjih vaseh kmetje in njihovi otroci z velikim hrepenenjem in z veliko radostjo. Primož Trubar leta 1582. Ne zamerite mi, da sem pričaral velikega duha smelega početnika naše novoslo- venske književnosti ter njegove čase vam in sebi v spomin, ali — sam ne vem kako — dosledno me je spremljal zvok njegovega imena, ko sem se lotil pričujočega dela, ko sem ga oblikoval in dokončal. Ni bilo ne malo ne lahko delo spisati abecednik, name¬ njen izključno domači rabi, saj je pričujoči prva moderna knjiga te vrste med Slovenci. Ali sem zadel povsod pravo, to bodo sodili oni, ki bodo knjigo rabili in preizkusili. Prepričan pa sem, da bo kcristila. Iskal sem najkrajšo in najprikladnejšo pot. Oprt ob svoje dolgoletne izkušnje, sem mnogo premišljeval in pretehtal. Pred vami leži drobni zvezek; presodite! Ali bodisi kakorkoli, ena zavest me navdaja z upravičenim ponosom in ta je, da sem podal po¬ šteno delo, vseskozi samostojno, izvirno. I. O čitanju in pisanju. Čitanje in pisanje, v navadnem pomenu besede, ni umetnost, temveč je spretnost, ki se ji priuči vsak povprečno nadarjen človek posebno v svoji mladosti. Zato moremo čitanje in pisanje učiti tudi druge. Kdo pa naj uči to spretnost? Vedno oni, ki jo sam 43 — dobro pozna, in ki ve, kako se bo lotil učenja. Naši dedje so se učili drug od drugega, celo brez abecednika, kar naravnost iz sv. pisma ali iz molitvenika. Tako pripoveduje n. pr. naš ranjki pisatelj Alešovec v svojih spominih, da ga je naučil brati njegov oče čevljar. Treba imeti le nekoliko veselja do takega poučevanja, nekoliko razboritosti, mnogo potrpljenja z začetnikom in železno doslednost. Ne odjenjati, pa pojde s časom. In je vedno šlo gladko. Kdor ne čuti teh lastnosti v sebi, naj prepusti delo drugemu, sposobnejšemu. Saj takih ne manjka v nobeni družini. II. O pričujočem; abecedniku. V čem se razlikuje v glavnem pričujoči abecednik od naših dosedanjih šolskih? Mislim, da moram to povedati vsaj onim, ki ga bodo rabili, da uče paglavčka v domači hiši branja in pisanja. Moj abecednik v prvi vrsti ni šolsko suhoparen. O tem se prepriča takoj vsakdo, ki premotri že njegovo veselo vnanje lice. Dalje pa: 1. ) izvajam glas, kjer le možno iz naravnih glasov, o čemur bom še govoril. Za glas podajam takoj črko. Opustil sem tedaj metodo «vzornih besed», po kateri se stavek najprej deli v besede, beseda v zloge in se slednjič pridobi iz zloga zaželjeni glas. To se mi je zdelo za domači pouk predolgovezno in predlogočasno. 2. ) da olajšam začetniku branje glasovnih zvez, sem se poslužil začetkoma nekoliko živahnih, drastičnih risb, dobro vedoč, da domača hiša ne razpolaga s premakljivimi črkami. •3.) otrok bere po mojem abecedniku že od 7. strani naprej v stavkih, ki iso vrhu- tega, če le možno, med seboj v zvezi, in pri velikih črkah bere že kratke, vesele po- vestice. 4. ) pri malih črkah se pri vsaki novi črki, tedaj na vsaki strani ponavljajo vse do takrat spoznane črke. Vsaka stran vsebuje tedaj tudi splošno ponovitev starega gradiva. 5. ) obsežno bralno gradivo pri vsaki črki naj nadomešča učne pripomočke, ki jih sicer rabi šola. 6. ) zveze s soglasnikom «r» sem vpeljal že pri malih črkah (tr, br, hr . . .). Zdelo se mi je to važno. Samoglasniški «r» ima poseben odstavek na strani 27. Mehčana «lj» in «nj» jemljem tudi koncem malih črk. Sta sicer težka, ker se v navadnem izgovoru ne slišita, izvzemši v nekaterih besedah (n. pr. ljub, ljudje, njiva, njegov). Dobro bi pa bilo, ako bi otroci glas «j» v mehčanem «lj» in «nj» dosledno izgovarjali. 7. ) težje zveze dveh ali treh soglasnikov spoznavajo otroci postopno, ko se uče velikih črk, med katere sem skušal porazdeliti glavnejše teh zvez. 8. ) izbral isem pokončno pisavo, ne samo ker je predpisana v šolah, temveč tudi ker je otroku bolj priležna. 9. ) za primerno velikost in jasnost črk ter za ilustracije se moram le zahvaliti za¬ ložništvu in tiskarni «Edinost», ki mi je dala na razpolago svoj bogati črkovni materjal, ter umetniku M. Bambiču, ki je izvršil risbe v mojem smislu. — 44 10.) abecedniku nisem pridodal še posebnih berile, ker se mi zdi gradivo, ki ga ponuja, povsem zadostno za eno leto. Za nadaljne bralne vaje naj uporabi otrok pozneje moje «Drugo berilo» z bogato snovjo iz nazornega nauka in mladinske liste. III. O učnem postopanju. Kako naj pripravim otroka do spoznavanja črk in do branja? Zapomnimo si enkrat za vselej sledečo pot, ki ji bomo sledili pri vsaki črki, ki jo vzamemo na novo: 1. ) najprej naj otrok točno dozna dotični glas in naj ga ponovno izreka jasno, To vobče ni težavno. Težavo dela nekaterim otrokom le izreka glasu «r», ponekod tudi glasu «k». 2. ) za glas mu pokažemo znak, to je črko; najprej tiskano, potem pisano. Črko naj si otrok dobro ogleda. Opozorimo ga na njeno obliko, na njene dele, na njeno podob¬ nost s kakšnim poljubnim predmetom, na njeno podobnost s kakšno drugo črko, a hkrati na razliko med njima. Tako pri pisanih kakor pri tiskanih črkah, 3. ) črko napišemo samo zase. To moramo otroku pokazati lastnoročno. Opozorimo ga na tenke («gor») in debele («dol») črte, na pike, zanjke, črtice in kljukice ali strešice i. t. d. Vsake črke naj otrok napiše več vrst, pri pisanju pa naj hkrati izgovarja glas za črko. S tem pomaga spominu. 4. ) že pri prvem soglasniku («n») začnejo zveze nove črke z ostalimi. Te zveze prizadevajo začetnikom precej težave. Govoril bom še o tem. 5. ) vaje v čitanju iz abecednika. 6. ) vaje v prepisovanju iz abecednika. 7. ) pozneje vaje v narekovanju kratkih stavkov. Kako naglo naj se prehaja od ene črke do druge? Splošno pravilo se glasi: v začetku počasneje, nato° hitreje. Glavno pravilo pa ti bodi: Ne jemlji novih črk, dokler si otrok ni prejšnjih dobro vtisnil v spomin in dokler ne bere gladko dotičnih strani, ter po sluhu napiše črko, če mu jo narekuješ, Ako pozneje opaziš, da je otrok kaj pozabil, vrni se k dotični črki in ponavljaj tamkaj! IV. O doznavanju glasu in spoznavanju črk. Glas izvajaj iz vsakojake podobice, ki stoji v abecedniku pred črko. To ni težko. Otrok naj si podobico dobro ogleda, če potreba, mu jo tudi ti razložiš nekoliko. Potem vprašaš takole: Kako piska piščal? — iiii! — Ali pa: Kako tuli volk? — uuu! Kako vzklikne deček, ko se začudi nad kronano žabico? — oooo! Kako vzklikne deklica, ko pozimi stopi k gorki peči? — aaaa! Kako svari deček drugega, ki .skače? — eeee! Kako piha veter? — vvvv. Kako tika ura? — t,t,t! 45 — Kako melje mlinček? — rrrrr! Kako diha deček v premrli roki? — hhh! Kako kašlja ded? — k,k,k! Kako cvrči razbeljeno železo, ki ga kovač rine v vodo? — ccccc! Kako grgra deček? — g.g,g! Kako svari gospod učitelj? — ssss! Kako podi deklica kokoši? — šššš! Kako brenči komar? — zzzz! Kako šumi dež? — žžžžž! Kako upihneš luč? — ffff! Ponekod boš moral p.a glas jedva ločiti od ostalih, ki mu islede (n, pr, mu, bum, din, joj, čiv, pok). Tu boš opozoril otroka na prvi glas, ki ga sliši, ko izgovori te naravne glasove posnemajoče zveze. Pridobljeni glas otrok večkrat jasno ponovi, t, j, čist glas sam zase. Nato mu rečeš: «Hočem ti pokazati znamenje za ta glas ali njegovo črko.» In pokažeš mu tiskano črko, ki jo otrok bere. Črko ogledujta si z raznih strani, kakor sem že omenil. Katerim pred¬ metom je črka podobna, ti ne bo težko najti. N, pr. u kozarcu, o klobasi, 1 sveči, m mostu, v vilam, k kleščam, s kači, ž žagi i. t. d. Opozori na posamezne dele črke. N. pr. n ima dve nogi, m jih ima tri, i ima piko, č ima strešico, t ima črtico i. t. d. Opozori na podobnost z drugo črko in na razliko med njima. N. pr. 1 je podoben i, samo daljši je in pike nima; h je podoben k, samo da ima ta klešče; b je podoben d, samo da nosi vrečo spredaj namesto zadaj; s je podoben š, samo da ima ta strešico i. t. d. Nato pokažeš kako se ta črka napiše, To pokažeš v abecedniku, nato pa sam na¬ pišeš čimbolj možno jasno novo črko otroku v njegovo knjižico, pa mu razlagaš: «Glej, tako boš potegnil tenko gor, tako potem debelo dol, potem ukriviš, pa zopet tenko gor, nato narediš malo zanikico, pa je črka v.» Pri vsaki črki seveda drugače. Začetkoma boš moral otroku tudi «peljati» roko, pozneje bo sam napisal po tvojem vzorcu vrsto ali dve nove črke. Zapomni si pa: Vse kar otrok piše, mora sproti glasno brati, ko hitro napiše; bodisi črko ali zlog ali besedo. V. O pravem branju in pisanju. Pravo branje se začne, ko otrok pozna vseh pet samoglasnikov (a, e, i, o, u) ter prvi soglasnik (n). Ta soglasnik treba sedaj zvezati z raznimi samoglasniki, najprej tako da mu soglasniki sledijo (ni, ne, na, nu, no), potem jedva, da se postavljajo predenj (in, en, on), islednjič da stopi samoglasnik med dva soglasnika (lev, lov, vol). Abecednik te bo v tem pogledu vodil zanesljivo, potreba pa ti je prav tu mnogo vaj in veliko po¬ trpljenja. Počasi, pa pojde! Sličice v abecedinku kažejo otroku nazorno,, kako si poda¬ jajo posamezne črke roko ter tako tvorijo zvezo, ki jo je treba brati skupaj (na, li, vi, či). Otrok naj n, pr. v zvezi na glas n dolgo vleče in potem naj takoj izgovori na¬ slednjo črko (nnnna, nnnne), ko hitro pomakne prstek pod njo. — 46 Iz abecednika mu boš najprej ti prebral vso stran prav počasi, kazoč s prstom pod vsak zlog. Nato bere otrok. Ni treba, da prebere že prvi dan prav vso stran. Razdeliti ;o boš moral na več odstavkov. Včasih berita tudi skupno prav glasno. Vse neznane ali manj znane besede pa mu moraš sproti razložiti. Sam bo vprašal po tej razlagi, če je le količkaj prebrisan otrok. Kar namreč otrok bere, to mora tudi razumeti, dru¬ gače je vsako branje piškavega oreha vredno in se ves trud ne izplača. Vsako stran prebere otrok večkrat; tri do petkrat navadno zadostuje, da jo bere gladko. Če se to poslednje zgodi, preidi na novo črko. Opozarjam, da so pri malih črkah besede razdeljene vseskozi v svoje zloge in to, da se otrok hitreje in lažje priuči branju. Pri velikih črkah to odpade. Tu se besede ne razkosavajo več v svoje zloge. Prehod tvori stran 27. Otroku treba povedati pri tej priliki, da bomo od sedaj naprej pisali vsako besedo skupaj v eni potezi. Pazi pa, da ti v svoji navdušenosti potem ne napiše kar dveh ali treh besed skupaj. Na strani 26. je mala abeceda in na strani 42. velika. Opozorimo pri oni priliki, da več negoli 25 črk ne rabimo, in da dobimo abecedo, če te črke lepo uredimo. Otrok naj abecedo večkrat prebere, ali tako kakor se je učil on izgovarjati črke, tedaj: a, b, c, č, d, e, f, g i. t. d.; nikakor pa ne: a, be, ce, če, de i. t. d. To pride pozneje, k leti! Zakaj črke od strani do strani pojemajo na svoji velikosti, menda ni potrebno, da posebej razložim. Otrokovo oko se mora namreč prav nevede navaditi na vedno drob¬ nejši tisk. Otrok bo moral tudi prepisovati in sicer iz tiskanega besedila. Pri tem boš opazil, kje še ni prav trden; pa pouči ga, ponavljaj! Seveda mu moraš pokazati, kako se pisana črka veže s pisano. Tudi ločila piko (.) vejico (,) vprašaj (?) klicaj (!) mu boš razložil. Povedati mu moraš, da istavimo !, če zakličemo, ? pa če kaj vprašamo. Vse pa, kar je otrok napisal, oziroma prepisal, ti mora sklepčno brati iz svoje knjižice. Če le možno, naj piše takoj s peresom in črnilom. Pri pisanju pa pazi, da ti bo vlekel črke od črte do črte, kakor v abecedniku, ne črez, ne pod! Le strogo ga primi pri teh vajah. Ko otrok pozna krog polovice malih črk, mu lahko že kaj narekuješ, ali prav počasi. Izberi si dva, tri kratke stavke iz abecednika pa narekuj takole:«vol lovi». Kaj boš napisal?» — Odgovor: «vol lovi.» — Katera bo prva beseda? Katero črko boš prvo napisal?» — Odg.: «v». — «Katero drugo?« — Odg.: «o». — »Napiši! Kaj si na¬ pisal?« — Odg.: «vo». — »Ali je to vse?« — Odg.: «Ne, manjka še 1 na koncu.« —«Na- ,piši 'še toi! Tako, zdaj pa beri!« ■—• Odg.: «vol» itd. VI. O težkočah. Omenil sem že, da- delajo mladim bralcem gotovi glasovi in gotove zveze glasov posebne težkoče. O mehkem lj in nj sem že govoril. So pa še druge težkoče. To so zveze dveh ali treh soglasnikov. Eno samo bo moral premagati mladi bralec pri malih črkah, to je ono, kjer se glas r veže z drugimi soglasniki (tr, dr, br...). Drugo bo pre¬ magal, ko spozr.a vse male črke, namreč samoglasniško vrednost našega r, ki je pač — 47 lastna našemu jeziku, ki zveni prav visled tega nekako rezko. Ta vaja (stran 27 r) važna; pomudili se bomo tedaj dalj časa pri nji. Vse druge težkoče sem porazdelil med velike črke, tako pri V — zveze sr, st, št, sp itd. Pri velikih črkah je na vsaki strani odspodaj debelo tiskana zadnja vrsta, opozarja, kakšne bralne težkoče nudi ta stran bralcu. Otrok lahko to vrsto prej bi negoli povest samo; ni pa sicer potrebno. Bere jo lahko tudi pozneje večkrat. VII. O velikih črkah. Velike črke ne ponujajo otroku posebnih težav, osobito one ne, ki so malim zc podobne. Na manj podobne moramo pač otroka opozoriti krepkeje, da si vtisne njiho obliko v spomin. Toliko glede branja. Glede pisanja pa moram reči, da moramo zi skrbno vaditi pisanje velikih črk, ker prav tu rado omaga- pisava mnogoterih otrok. Ko jemljemo velike črke, ni treba jedva iskati glasu kakor pri malih črkah, rečemo enostavno: «Glej to je mala črka v in to je velika črka V.» Pa je. Ali kako piše, to je treba skrbneje pokazati in dobro vaditi. Drugače pa je pri velikih črk učno poistopanje isto kakor pri malih. Ko hitro otrok spozna dotično veliko črko, naj se vadi v pisanju svojega imena priimka. Pri velikih črkah povej tudi otroku, kdaj se rabijo, namreč za imena in začetku stavka. Kaj je stavek, to razloži otroku takole: «Če nekaj lepo poveš, si izrel stavek. In prvo črko v prvi beisedi stavka pišemo veliko. Če rečeš n. pr. «Mačka — rei še nisi povedal stavka, ker nisi povedal lepo. Stavek bi bil to jedva, če rečeš: «Mač ima rep». VIII. In še nekaj. Med besedilom so raztresene v abecedniku različne sličice. Teh nismo pos tjakaj takole radi lepšega, gotovo ne. Deloma pojasnjujejo besede, stavke in povesti< deloma pa jih je risar osnul, da jih otrok preriše na svojo knjižico, vsaj lažje risi Tudi v tem vadite otroka! V abecedniku so povesti (pri velikih črkah). Predno prebereš tako povest otrok pripoveduj mu jo. Ali ko jo je nato on prebral, naj zapre knjigo in naj jo pripovedi: kakor zna in more tudi on. S tem se mu razvozlja jezik. V abecedniku je kakšna pesmica vmes. Naj se jo otrok nauči na pamet. Če pozn njen napev («V zelnik je hodil zajec», stran 23., «Ena ptička», istran 32.), zapoj mu in naj poje s teboj. Pa še kakšno drugo, narodno mu ti zapoj. Otrok mora peti, nart mora peti, ker brez pesmi ni naroda na svetu. In še nekaj sklepčno, ko sem — kakor mislim, povedal vsaj najglavneje: Ko učiš svojega malega ali svojo malo, naj bo tvoje srce veselo in veselo naj I: tudi tvoje lice. Pokaži jima tudi vnanje, da te veseli to delo. Kadar pa nisi razpolože prav tako, odloži za en dan! Privošči talente, ki si jih prejel, tudi svojemu otroku i Bog bo blagoslovil tvoj trud. — 48 — / * - t \ ž (■ >