G L A S I L O S O C I A L I S TI CNE ZVEZ DOLENJSKI LIST T, č N E i VEZE DE LOVNE C A , J U D S T V A O K RS JANO V O M E S T Q Množičnost in kvaliteta Bogate izkušnje, ki smo jih v kulturnem udejstvovanju pridobili s prirejanjem «vij, je treba gojiti še naprej — Ne podcenjujmo domačih skupin, saj so prav te dosegle zelo lepe uspehe — Samo skozi množičnost in povečanje kvalitete bcmo uresničili kulturno preobrazbo Revije mladih pevcev so zelo uspešna oblika množičnega kulturnega udej-stvovanja. Postale so tradicija, s katero je potrebno nadaljevati. Glasbena vzgoja je v pripravah za revije dobila najširše osnove in Svobode bodo v tesnem sodelovanju z vodstvi šol in glasbenimi pedagogi skrbele za nadaljnje sistematično delo. Tudi v letu 1962 bodo v vseh občinah podobne revije, in sicer v aprilu in niaiu. Ze letos so v nekaterih občinah združili nastope Pionirskih in mladinskih zborov, instrumentalnih solistov in mladih recitator-jev v enotno prireditev. Na zadnji konferenci predsednikov občinskih svetov Naslednja seja 0L0 v Vidrpu-Krškem Na petkovi seji obeh zborov OLO v Novem mestu so odborniki potrdili predlog. da bi se prihodnjič sestal: v Spodnjem Posavju v Vidmu-Krškem. Na tej seji, ki so jo določili za prve dn; oktobra, bodo sprejeli družben; plan okraja za 1962. leto. Modni večeri na beograjskem sejmu Od 1. do 8 oktobra bo v Prostorih beograjskega raz-stav.šča mednarodna revija hodnih oblačil. Ze četrt.č zapored bodo v okviru Mednarodnega modnega sejma Pr kazali nove modele nad *W domačih in tujih tekstilnih podjetij. Med drugimi so svoje izdelke najav.li Center *a sodobno oblačenje iz Beograda, Center za prosto oblačenje in opremo iz Ljuljane, Zavod za uporabno jnnetnost Iz Beograda Ud. psemnajst tujih podjetij iz Italije, Franc Je, Madžarske, zahodne Nemčije, Belgije in p°ljske bo razstavilo pretežko ženske modele. V osmih letih 3-tisoč ljudi Svobod je prevladovalo mnenje, naj bodoče revije ne bodo samo prikaz zborovskih zmogljivosti mladih. Ce hočemo, da bodo take revije v resnici prikaz celotne glasbene dejavnosti mladine in pionirjev, prikaz dosežkov glasbene vzgoje in v to vloženih naporov glasbenih strokovnjakov in pedagogov, potem morejo imeti same revije širše osnove. Uresničevanje tega je povsem mogoče že prihodnje leto. Občinske revije bodo tako prerasle v glasbene revije, kjer bo nastopala mladina v pevskih zborih, v instrumentalnih skupinah in gojenci glasbenih šol. V preteklih letih so Svobode posvečale glavno skrb masovnemu vključevanju mladine v pevske zbore. Uspeh je presenetljivo lep, ker so tudi vodstva šol in zborovodje podprli to akcijo. Kljub prvenstvenemu poudarku na množičnosti pa je bilo že lelos ču-litete. Ohraniti množičnost lr. še izboljšati kakovost pa je smoter, kd se mora uresničiti v pripravah za revijo <- letu 1962 Ker v bodoče okrajne revije mladinskega pevskega petja ne bodo več izbirne revije za celjski festival — ta bo odslej le vsako drugo leto — v letu 1962 tudi ne bo okrajne revije mladinskih pevskih zborov. Par pa bo nekaj najbojših zborov sodelovalo na okrajni reviji kulturne dejavnosti. Izredna razgibanost na področju dramatike, zabav-no-glasbene dejavnosti, re-citatorstva itd. je narekovala letos celo vrsto okrajnih revij. Strokovni organi okrajnega sveta Svobod, ki so pripravljali in vodili te revije in potem delo in smotre analizirali, so ugotovili, da okrajna revija posamezne dejavnosti ne more biti več realen prikaz obširnega dela, ki se na posameznem področju odvija. Mnogo bolj spodbudno za nadaljnjo krepitev posa- jftl tsoč otrokom in odra-*'-m je v osmih let.h obstoja n"d;i0 prijetne počitnice, 0ia in izkušeni. vre n e I j*- "Pt. do 8. okt. 1981 "»lil vrem« bo v sploi-V ok. 'r»Jalo dalje. Okrog kod;n.» 8r Prlčaki'K'o Pre-e Padavine. Dr. V. M. mezne dejavnosti, na primer mladinskih gledališč, za možnost uveljavljanja večjega števila ansamblov in s tem tudi za rast kvalitete, bodo v letu 1962 sektorske revije, v močnejših občinah pa tudi samostojne občinske revije. O tem bodo razpravljale tudi občinske skupščine Svobod, ki bodo naložile občinskim svetom, naj se med seboj pomenijo, katera oblika bo najboljša. Okrajni svet pa bo po svojih strokovnih organih — sosvetih nudil organizacijsko iti tehnično pomoč. Tudi v finančnem pogledu bodo sektorske revije dosti laže izvedljive kot pa večje število okrajnih revij. Udeležba kulturnih sku-a'n novomeškega okraja na letošnjih republiških revijah in festivalih ter uspehi, ki so jih te skupine dosegle, pa dokazujejo, da mnogo hitreje narašča kvaliteta domačih skupin, kot pa izginja podcenjevanje lastnih sposobnosti. Se ve- dno je laže dobiti v našem okraju sredstva za gostova-za amaterske ustvaritve, čeprav te ne zaostajajo za tistimi, ki jih nudijo povprečne profesionalne skupine. Letošnje revije so dosti pripomogle, da se je odnos obiskovalcev močno spremenil, saj so prizadevanja za kvaliteto številni obiskovalci revij res toplo nagradili. Da bi prikazala naši publika najboljše slovenske amaterske gledališke ustvaritve, bosta Zveza Svobod Slovenije in okrajni svet priredila v letu 1962 v Novem mestu republiško revijo dramske dejavnosti. To bo obenem tudi priznanje napredku domačih gledaliških skupin. Najboljša pevski zbori, gledališke skupine, instrumentalni in vokalni solisti, ansambli zabavne glasbe, lutkovna gledališča in re-citatorji bodo sodelovali na okrajni reviji kult. dejavnosti maja 1962. V okviru revije bo največ 7 prireditev, ki bodo tudi zaključen prikaz celotne kult. aktivnosti Svobod, zato bo vklj u-čena v revijo tudi razstava . amaterske likovne dejavnosti. U bol proti luherKulozi Od 24. do 30. septembra je teden boja proti tuberkulozi, ki ga vsako leto organizira jugoslovanski RK. Namen te široke in potrebne akcije je opozoriti ljudi na nevarnost tuberkuloze in posledice, ki jih zapusti ta zahrbtna in nevarna bolezen. Dejstvo je, da boluje za tuberkulozo vsak dvestoti Slovenec, da umre za to boleznijo na leto 400 Slovencev in da se te številke kljub napredku v zdravstvu ne dajo bistveno zmanjšati. Ce bi na to vprašanje gledali z drugega stališča, bi ugotovili, da zgubimo na leto ogromno delovne sile, zlasti še zato, ker ljudje zbolijo največ med 20. in 30. letom, torej takrat, ko so na vrhuncu moči. Razčlenjevanje vzrokov te bolezni in statistični podatki povedo, da je tuberkuloza zakoreninjena tam, kjer so slabe in neurejene socialne in ekonomske razmere, pretežno pa med kmečkim prebivalstvom. Mnogi bolniki s teh področij se tudi silno branijo zdravljenja, če pa se že zdravijo, vse premalo upoštevajo zdravniške nasvete in ukrepe. Teh primerov je sicer vedno manj, nedvomno po zaslugi krajevnih organizacij RK, a še dosti preveč. V tednu boja proti tuberkulozi naj bi različne zdravstvene akcije še poostrili. Nikakor pri tem ne smejo sodelovati samo zdravniki, dispanzerji in bolnišnice, ker s tem akcija ne bi dosegla namena. Za reševanje zdravstvenih problemov so prav tako odgovorni upravni organi, organi družbenega in delavskega upravljanja ter družbene in politične organizacije, med katerimi mora vodilno mesto prevzeti RK. V tem času bo treba še posebej raziskati slabe življenjske pogoje delavcev v podjetjih in kmečkega prebivalstva ter tudi njihovo prehrano, saj sta to dva glavna vzroka za tuberkulozo. Vsaka občina naj sestavi program boja, predvsen pa naj oživi delo občinskih odborov RK. Vse ukrep je treba dosledno izvajati, saj bomo le tako lah', govorili o načrtnem zatiranju tuberkuloze. Plan: nad vse uspešno Nekaj besed o realizaciji letošnjega družbenega plana — Čeprav srno ugotavljali, da je »napet«, je šlo brez večjih težav — Ugodne posledice novega gospodarskega sistema — Investicije so uresničene zelo dobro V razgovoru s predstavniki okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smo dobili jasno predstavo o realizaciji družbenega plana v prvem polletju. Vedrih obrazov — plan je namreč uresničen — so nam našteli vrsto uspehov, pa tudi težav v prvem polletju in nekaj pomembnejših nalog, ki jih bomo morali še letos izvesti. V vseh panogah gospodarstva smo družbeni bruto proizvod izpolnili z 48,6 %, narodni dohodek pa s 47,6 odst. Ce upoštevamo, da je v našem gospodarstvu sorazmerno precej sezonskih panog (gradbeništvo, lesna industrija, opekarne In podobno), smo z doseženimi uspehi lahko nadvse zado- voljni. V primerjavi z enakim razdobjem leta 1960 je letos družbeni bruto proizvod večji za 36,5 odst.. narodni dohodek pa za 32,1 odst. Ker je bilo v republiškem planu to povečanje le 19-odstotno, v zveznem pa 16-odstotno. lahko smatramo našo realizacijo za več kot zadovoljivo. Plan torej le ni bil tako »-napet-", kot tkademski slikar Bogdan Borčič razstavlja 'e dni svoja olja v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, skupaj z mladima umetnikoma Aleksom Horvatom In Izidorjem Urbančičem se nam je zdel takrat, ko smo ga sprejemali, doseženi uspeh pa je v nemajhni meri posledica novega gospodarskega sistema. Čeprav novi gospodarski sistem deluje malo časa, so njegove ugodne posledice že vidne. Največje uspehe so pri uresničevanju plana dosegla prav tista podjetja, ki so novi gospodarski sistem že v začetku sprejela resno. V takšnih kolektivih so se takoj spoprijeli s težavami, ki so jih trle. in v kolektivu iskali rešitve. Naj omenimo samo nekaj primerov: Kremen je v I. polletju izpolnil plan s 60 odst., vsa leta doslej pa le s 40 odst.; Belokranjka iz Črnomlja je plan že izpolnila; Destilacija Mirna ga je izpolnila s 73,8 odst. Se in še bi lahko naštevali. Vse vec je kolektivov, ki so v prvem polletju izpolnili in presegli planske naloge, in takšnih, ki se trudijo, da bi izpolnili plan pred rokom. Precej teže pa je v kolektivih, kjer sprejemajo novi gospodarski sistem in njegove ukrepe kot neke vrste kampanjo. Niso se še izkopali iz težav, odpravili pa jih bodo le. če bodo iskali vzroke zanje v kolektivu. Problem obratnih sredstev še marsikje ni rešen, navzlic temu pa je proizvodnja v prvem polletju tekla brez večjih zastojev. Pozdraviti in pohvaliti moramo skupno reševanje vprašanja obratnih sredstev v okviru komun, ki je nadvse zdravo. Uspehi, ki smo jih dosegli, so toliko večji, če pregledamo vrsto težav, s katerimi smo se spopadali. Plan investicij je bil postavljen dokaj optimistično. Ceorav je za marsika'ero naložbo manjkalo sredstev, smo ga realizirali s 44,8 %. Investicije so torej ostale v sorazmerju z realizacijo proizvodnje. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami pa je manj ugodno, saj smo v prvem polletju uresničili 50.2 odst. gospodarskih in le 23.7 odst. negospodarskih investicij. Tudi proračun je v dotoku sredstev in v izdatkih uspešnejši kot vsa leta doslej. Dohodki so bili v prvem polletju uresničeni s 44 odst., izdatki pa s 40 odst. To pomeni, da so komune pričele letos dinamiki proračuna posvečati več pažnje. V jesenskem razdobju bo treba zagotoviti hitro izterjavo proračunskih dohodkov, saj bomo le tako zagotovili normalno poslovanje vsem, ki so od teh dohodkov odvisni. Ne bo odveč še enkrat podčrtati, da so uspehi, ki smo jih našteli, posledica novega gospodarskega sistema. Prav zato moramo utrjevanju tega sistema posvečati v bodoče kar največ pozornosti. Vsi kolektivi morajo v razprave o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov vključiti slehernega proizvajalca. V novem sistemu se nihče več ne bo mogel izgovarjati da mu je kdo kaj d:ktiral. Vsi kolektivi si sami kujejo bodočnost. Komune in OLO bodo posredovali le v primerih, ko bo to res nujno potrebno, sicer pa jih morajo kolektivi Dojmovati kot skuonost proizvajalcev. S skrbnim in preudarnim gospodarjenjem, s hitrim obračanjem sredstev, s proizvodnjo, ki je prilagojena potrebam tržišča, bomo brez večjih težav tudi v bodoče izpolnjevali plan. Na Bizeljskem Sredi bizeljskih vlnogra-Bov in sadovnjakov prebijalo tamkajšnji kmetovalci marsikateri dan. Letošnja letina je bogato obrodila. To ao potrjevali tudi njihov! nasmejani obrazi, ko se » praznimi vozovi vračali od V »Zlata košuta« na sejmu oblačil r in mode Od 30. septembra do 8. oktobra bo v Beogradu mednarodni sejem oblačil in mode. Vodstvo sejma se je odločilo zmanjšati število priznanj, da bi povečalo njihovo vrednost. Odslej bodo za nove izdelke jugoslovanskih razstavljavcev podeljeval; primanje »Zlato košuto« in diplome. Po eno košuto bodo lahko dobili najboljši izdelki na razstavi tekstila, konfekcije, trikotaže, perila in tekstilne galanterije ter najboljše delo na razstavi oblačilnih krojev in na modni reviji v okviru sejma. Vsak Izdelek, nagrajen z »Zlato košuto,« bo moral izpolnjevati tri pogoje: moral bo funkcionalno ustrezati namenu, biti ekonomičen za proizvodnjo in hkrati estetski. zadružnega skladišča, kamor so pripeljali svoje pridelke. Na upravi kmetijske zadruge Bizeljsko so nam radi postregli s podatki. Do 31. avgusta so odkupili 242.780 kilogramov sadja; od tega samo jabolk 90.277 kg (po 15 do 25 dinarjev), marelic 67.530 kg (po 30 do 65 din), hrušk 40.875 kg (po 20 do 25 dinarjev), sliv 34.762 kg (po 20 do 30 din) in vinogradniških breskev 5.216 kg (po 18 do 30 dinarjev). Zadruga odkupuje tud; živino. Letos je že odkupila 64.740 kg govedi, (povprečno po 152 dinarjev kilogram), 30.537 kg telet (po 236 dinarjev) In 35. 349 kg» prašičev po 232dinarjev. Prodajna cena pa je bila: za goveje meso 159 din, za telečje 254 din in za prašičje 244 din. Odkupili so tudi 164.750 jajc. Zadruga je brez posestva dosegla v prvem polletju 10.197.000 dinarjev čistega dohodka od 18.804.000 dinarjev, planiranih v tem letu. Ko smo zapuščali Bizeljsko, smo spet srečali kmete z vozovi, naloženimi s sadjem. Peljali so ga v kmetijsko zadrugo, kjer ga dobro plačujejo Semič: novo obrtno podjetje Poročali smo ie, da bo v Semiču ustanovljen obrtni center. Črnomaljska ObLO je že izdal potrebno odločbo, hkrati pa so že urejene tudi ostale formalnosti JJpamo, da bo podjetje za- Pletilnica v Dobovi -46,2 odstotka V Pletilnici v Dobovi so v prvem polletju dosegi količinski plan proizvodnje volnenih in bombažnih izdekov a 46,2 odst. Podjetje je imelo težave zaradi bolezni zaposlenih, saj je v tem razdobju znašal izpad delovnih ur 7,4 odst. Letni plan predvideva 70 milijonov dinarjev bruto proizvoda, dosegli pa so 32 milijonov 662 tisoč dinarjev al: 46,8 odst plana. Narodni dohodek so realizirali s 47,9 odst. Nadalje predvideva količinski letni plan izdelavo 1,6 ton volnenih in 1,5 ton bombažnih izdelkov. VolneT nih izdelkov so Izdelali 3.568 kg ali 46,9 odst., bombažnih pa 637 kg ali 42,5 odst. Kolektiv Pletilnice v Dobovi si prizadeva kljub velikemu Izpadu delovnih ur doseči letni proizvodni plnn čelo obratovati že sredi oktobra. Na bivšem sejmišču, kjer bo sedež podjetja, urejajo prostor; kovaendca je pripravljena, okolico pa bodo še očistili. Po načrtu bodo do decembra zaposlili okrog 15 ljudi, po potrebi pa še več in tako zaposlili vsaj del moške delovne sile iz Semiča. •Ljudje z veseljem pričakujejo, kdaj bo podjetje začelo obratovati. Črnogleda ne napovedujejo nič dobrega, češ da se podjetje ustanavlja malce v neugodnem času, drži pa. da bo moral kolektiv prekrmariti obilo težav, preden se bo postavil na trdne noge. To bo dosegel najlepše s kakovostjo izdelkov in uslug Vsako šušmarjenje bodo morali že v kali zatreli. Želimo, da bi za prihodnji krajevni praznik Semiča že lahko poročali o uspehih tega podjetja. ■ V primerjavi z ustreznim lanskim razdobjem m> j<- v prvih sedmih mesecih letos nas lzww povečal za 3,5 odstotka. Dosežena vrednost z.r.«is »5 tnl-lifnrd dinaripv ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Po parlamentarnih volitvah v Zvezni republiki Nemčiji je prišlo v Bonnu do zanimivih dogodkov. Znano je, da je Adenauerjeva Krščanskodemokratska unija prvič izgubila absolutno večino v parlamentu. To pomeni, da so krščanski demokrati izšli iz volitev oslabljeni, socialni demokrati in liberalci pa okrepljeni. Ali z drugimi besedami: Krščanskodemokratska unija ne more sama sestaviti vlado, kakor je bilo doslej, ampak mora pritegniti k sodelovanju eno izmed dveh drugih najmočnejših strank — bodisi socialne demokrate ali liberalce. Eni in drugi bi radi prišli v vlado, saj bi to pomenilo konec popolnega monopola Adenauerjeve stranke na oblast. Toda voditelj liberalcev Mende je že jasno povedal, da liberalci ne bodo sodelovali v nobeni vladi, v kateri bi bil za kanclerja oziroma ministrskega predsednika stari Adenauer. Mende sodi, da je Adenauer pri šest-inosemdesetih letih pač že prestar, da bi bil četrtič kancler. Toda Adenauer se na vse kriplje bori, da bi. obdržal položaj zveznega kanclerja. Prav zdaj, ko stoji Bonn na razpotju in se bodo v kratkem začela pogajanja med Vzhodom in Zahodom o Berlinu, hoče ostati stari kancler pri krmilu. Ze s svojo prvo potezo je pokazal, da je pripravljen tudi na »žrtve«, da bi si utrdil položaj. Povabil je namreč k sebi socialnodemokrat-ske prvake OUenhauerja, VVehnerja in Brandta. Med razgovorom, ki je trajal dve uri, jih je seznanil »s perečimi mednarodnimi problemi in posebej s sadovi stikov, ki so jih uradni zahod-nonemški predstavniki imeli v zvezi z berlinskim in nemškim vprašanjem«. Predvsem je nenavadno to, da kanc- ler Adenauer ni hotel nikoli prej vabiti, izrazil mnenje, da bo Zahodna Nemčija na »posvet« socialnih demokratov, čeprav so to zahtevali. Njegovo najnovejšo potezo zato tolmačijo ne samo kot posledico resnega položaja, ampak tudi kot manever kanclerja Adenauerja, da bi posredno zagrozil liberalcem. Socialni demokrati so namreč povedali, aa jim je vseeno, kdo bo novi kancler, le da bi bili tudi oni poklicani v koalicijsko vlado. Hkrati poudarjajo potrebo po »koncentraciji nacionalne odgovornosti«. Ta »koncentracija« pa naj bi bila potrebna zaradi najnovejšega razvoja najlaže dosegla združitev obeh Nemci j, če se bo pogajala z Vzhodno Nemčijo. Seveda se bo morala prej sprijazniti z obstojem Nemške demokratične republike. Čeprav je bila ta Claveva izjava izražena zelo previdno in nejasno, je kljub temu dvignila dosti prahu. Toda ni ostalo pri tem. Ameriški predsednik Kennedv je v govoru pred Generalno skupščino OZN med drugim dejal, da je miroljubna ureditev berlinske krize možna celo, »če bi ZSSR sklenila z Vzhodno Nemčijo ločeno mirovno pogodbo«. zahodnonemšKa nervoza dogodkov oziroma namigov in govoric, da se je stališče ZDA do berlinskega vprašanja spremenilo na škodo Adenauer jevi politiki enotne Nemčije in nepriznavanja Nemške demokratične republike, ki jo uradni krogi v Bonnu dosledno imenujejo sovjetska cona. Najprej so se pojavile vesti ameriške agencije Associated Press, ki je poročala, da je VVashington spremenil svoje stališče in se sprijaznil z realnostjo, to je z obstojem dveh nemških držav. Kennedvjeva vlada je po isti agenciji storila prve korake za revizijo zahodne politike do nemškega vprašanja, da bi pripravila pogajanja z ZSSR. Potem je prišla »vznemirljiva« izjava Kennedvjevega odposlanca v Nemčiji generala Clava, organizatorja znanega berlinskega mostu med blokado Berlina, ki je v razgovoru z novinarji Vrnimo se k Associated Pressu. Ta agencija dalje poroča, da je general Clay tolmač nove linije ZDA do berlinskega problema. Zahodni Nemčiji je bilo priporočeno, naj sprejme to linijo, kar bi potem olajšalo Zahodu priznati »v omejeni obliki« Vzhodno Nemčijo in začeti s Sovjetsko zvezo pogajanja o udeležbi vzhodnonemških oblastev pri nadzorstvu nad berlinskimi dohodi. Nekateri zahodni časopisi pa so zatrobili preplah. Pišejo o kapitulaciji, novem Miinchenu, o ogrožanju »svobodnega sveta«! Gre pa šele za prvo napoved nekoliko realnejšega stališča na Zahodu, ki utegne omogočiti plodna pogajanja o Berlinu. Upati je le. da tisti krogi na Zahodu, ki so morda uvideli korist te realnejše linije ali politike, ne bodo popustili pred kričanjem reakcionarjev in se ne bodo ustrašili njihovega vpitja o »nevarnosti drugega Mtinchena«. Proizvodnja premoga v mesecu avgustu «1 .»T,.. /» f™r.!,Tiiri V avgustu so jugoslovanski premogovniki presegli planirano proizvodnjo za 0,1 odst., in to na račun lignita, Moda z nakiti in uranu Na beograjskem sejmu modnega oblačenja bo gotovo zelo obiskan oddelek, v katerem bodo razstavili dopolnilne modne predmete Več domačih in tujih firm, med katerimi bodo vzbudili posebno pozornost švicarski urarji in italijanski zlatarji, bo prikazalo več vrst naki-tov, zapestnic in ročnih ur Predmete bodo tudi proda-jaM. Ure znamke »Juvela« bodo naprodaj po 7 do 14 tisoč dinarjev, specialne ure z avtomatičnim navijanjem, s štoparico in koledarjem Pa po 20.000 dinarjev. katerega so nakopali 2,6 Vo preko plana. Celokupna proizvodnja je znašala 2,105.000 ton premoga, in sicer: 105.000 ton črnega premoga, 829.000 ton rjavega premoga in 1,171.000 ton lignita. V primerjavi s povprečno dnevno proizvodnjo, doseženo lani v avgustu, se je letošnja povečala za 4,8*/«. Iz primerjave povprečne dnevne proizvodnje premoga, ki jo predvideva družbeni plan za leto 1961, je razvidno, da dosežena proizvodnja občutno zaostaja, posebno pri črnem in rjavem premogu. Proizvodnja črnega premoga je b la v avgustu pod planom za 16 odst., pri rjavem pa za 9,8 odst. Primerjava celokupne letošnje proizvodnje premoga, dosežene v dobi januar—avgust, z družbenim planom za leto 1961, kaže, da zaostaja za 4,9 odst., kar ne zagotavlja, da bo do konca leta planirana količina premoga dosežena. Na zaostajanje pro zvodnje vpliva v glavnem tržišče, kajti premogovniki so v šino proizvodnje prilagodili obsegu povpraševanja. Vsa količina proizvedenih debelih vrst premoga j« bila prodana, dočim so moral; premogovniki povečati svoje depo-je drobnega premoga za 22 tisoč ton. Celotne zaloge premoga na depojih so znašale ob koncu meseca 476.700 ton, pri čemer prednjači velenjski premogovnik s 88 800 tonami. Premogovniki v novomeškem okraju Senovo, Krmelj in Kanižarica so dosegli v avgustu proizvodn plan s 95,3 odst. V depoju imajo ti rudniki 9.700 ton drobnega premoga. -pb- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Danes bo Ljudska skupščina i.lts razpravljala med drugim tudi o predlogih Resolucije 0 vlogi komun in stanovanjskih skupnostih pri varstvu otrok in Priporočila o izvajanju družbene pomoči v občini. Oba dokumenta bosta, ko bosta sprejeta, spodbudila k hitrejšemu aktualiziranju družbeno-političnega dela na tistih področjih, kjer se predvsem obravnava skrb za človeka — v komuni in stanovanjski skupnosti. Dokumenta bosta opozorila, da je treba povečati napore za izvajanje znane resolucije o perspektivnem razvoju družbene potrošnje, ki je bila sprejeta že pred leti in ki danes ni nič manj aktualna. Dejansko imamo danes še več možnosti za njeno uspešno Izvajanje, le treba se je zavedati, da skrbi za človeka ni moč prepuščati administrativnemu aparatu, zgolj višjim teritorialnim enotam, temveč je to zadeva predvsem komune kot •asociacije neposrednih proizvajalcev in upravljavcev, ki ustvarja in seveda tudi deli večidel narodnega dohodka. V miselnosti ljudi se pogosto srečujemo s pojavom, da pridno uresničujemo načrte glede perspektivnega razvoja osebne potrošnje, nemalokrat celo v neskladju z naraščanjem produktivnosti. Tu smo potemtakem dobro razumeli delitev po delu in jo tu pa tam celo 1 ■; 11, -i (i I;. Težko pa ponekod ljudje razumejo, da se moramo z merili delitve no delu sreče-va'i tudi v družbeni potrošnji. Treba je namreč vedeti, da je usmerjanje na večje osebne dohodke nujno vplivalo na zmanjšanje družbenih skladov. Zategadelj se mora nujno stekati v družbeno potrošnjo tudi del osebnih dohodkov; pa tudi sicer, kadar finansiramo potrebe družbene potrošnje iz družbenih skladov, je treba splošno potrošnjo vezati na proizvodnjo tistega področja, na rast produktivnosti. Nikakor ne bi smeli dopuščati, da bi za kritje potreb splošne družbene potrošnje pritiskali navzgor, na višje teritorialne enote, ker s tem hkrati pritiskamo na ponovno centralizacijo sredstev. Ta, namreč centralizacija sredstev, čeprav samo za potrebe splošne družbene potrošnje, pa bi nujno vplivala tudi na Občina - nosilec družbene pomoči državljanu centralizacijo sredstev v gospodarstvu, ker je pač jasno, da je gospodarstvo osnovni vir sredstev za kritje potreb splošne družbene potrošnje. Teh nekaj principov mora stalno spremljati razprave in vso dejavnost okoli družbene pomoči v občini, tako seveda tudi dejavnost na področju varstva otrok. Vedeti je treba, da se z razvojem industrializacije naglo spreminja struktura prebivalstva in se vse bolj vključujejo ženske v družbeno proizvodnjo. To in pa dejstvo, da čedalje bolj pospešujemo urbanizacijo odpira vedno nove pereče probleme varstva otrok zaposlenih staršev, posebno zaposlenih mater. Teh problemov nikakor ni mogoče zadovolUvo rešili, če bomo tudi v prihodnje usmerjali sk-b za otroke le v ustanavljanje višje organiziranih ustanov za varstvo otrok in ne bomo iskali še drugih, cenejših, najraznovrstnejših oblik. Državljani bodo prispevali k temu s tem, da bodo dvigali pro- duktivnost dela in s tem ustvarjali tudi večjo materialno osnovo svoje komune, nadalje z iniciativo in neposrednim vlaganjem sredstev. Družbena pomoč človeku v komuni pa je seveda širši pojem in se ne omejuje samo na varstvo otrok, čeprav je to njeno izredno važno področje. Družbena pomoč mora zaobseči delovnega človeka in njegovo družino. Pri tem pa nikakor ne smemo zanemariti preventivnega varstva. Pomoč se namreč ne sme omejiti zgolj na nekatere ukrepe oddajanja oseb v socialne zavode in dajanja denarne pomoči. Zdaj so dozoreli pogoji za organiziranje najraznovrstnejših oblik pomoči državljanom. Tako ne smemo zapostavljati drugih oblik, kot na primer zaposlovanja, nege v primeru bolezni, urejanja osebnih in stanovanjskih prilik, prehrane, razvedrila itd. Denarna pomoč je le ena Izmed oblik družbene pomoči. Ta bo lahko izdatnejša le tedaj, če se bo vzporedno večala materialna osnova komune, če se bodo v dovoljni meri razvijale iniciative driavi.la-nov, medsebojna pomoč in solidarnost. Pri tem pa mora biti vsakomur jasno, da te skrbi nI mogoče prenašati navzgor. Osnovni nosilec družbene pomoči je in mora biti komuna, to je osnovna teritorialna družbena skupnost, kjer živijo in delajo državljani. Skupščina bo danes bržčas sprejela tudi priporočilo, da bi ustanovili občinske sklade za finansiranje socialnega varstva s samostojnim družbenim unravljanjcm. V te sklade bi se stekala vsa sredstva, ki bi jih občini mobilizirala za naloge socialnega varstva, vključno tudi sredstva, ki jih je občina doslej v obliki denarne pomori namenila socialnega varstva potrebnim državljanom. ■ V Moskvi so sporočili, da bodo manevri štabov in če* oboroženih sil đriav, ki so članice Varšavskega pakta, oktobra in novembra na ozemlju držav članic. ■ Harry Ju lian. 37-letni ameriški vojak, ki Je edini preživel nesrečo v Hammarskjoldovem letalu, Je tudi umrl za posledicami opeklin in rsm. Pripominjajo, da bi mu rešili >. 11-nje. če bi prišla pomoč hitreje. Julian Je bil predolgo Izpostavljen sončni pripeki. ■ Pred Generalno skupščino Združenih narodov Je govoril ameriški predsednik Kennedv, ki Je med drugim obrazložil ameriški program za razorožitev, predlagal, naj bi Imenovali naslednika za pokojnim ii.un-ntarskjfildoni, nastopil proti sovjetskemu predlogu o treh sekretarjih, za berlinsko krizo pa je dejal, da tudi sovjetska mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo ne bo ovirala miroljubne rešitve. ■ Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je Izjavil, da je britanska vlada pro-protcstlrala pri iraški vladi zaradi izjave, ki Jo je dal iraški premier Kasetu o tem, da je bila Velika Britanija vmešana v upor kurdskih plemen. ■ Vzhodnonemškn oblastva že nekaj dni preseljujejo ljudi, ki stanujejo v hišah na meji med vzhodnim in zahodnim sektorjem Berlina. Kakor Je znano, Je v zadnjih dneh prlbe-žalo nekaj ljudi skozi te hiše v zahodni del mesta. ■ Predstavnik OZN v Kongu Je sporočil, da Je misija sklenila nov dogovor s secesionistom Combejem o preselitvi beguncev Iz plemena Baluha Iz zbirnih taborišč v njihova naselja na severu Kalange. ■ V Rimu se Je začela peta mednarodna konferenca za okroglo mizo o temi Vzhod-Za-hod. Na konferenci sodelujejo mnogi javni In politični delavci iz evropskih držav in ZDA. tudi Jugostavlla je zastopana v dvema udeležencema. ■ Kubansko revolucionarno sodišče Je obsodilo na trinajst Vet zapora britanskega državljana Roberta Oeddesa pod obtožbo, da Je bil agent za zvezo med ameriško obveščev!no službo C. I. A. In kubanskimi kontrarevoluclonarji. VaS najboljSi obveščevalec |e DOLENJSKI LIST; odločite se tudi vi in si naročite domači tedni '1 » (601) DOLENJSKI LIST Stran S PLENUM ObK ZK NOVO MESTO Iz vodstev na proizvajate Družbene organizacije v kolektivih naj zagotovijo široko razpravo o delitvi dohodka — Gale številke povedo premalo — S pravilniki smo še vedno v zamudi — Ozek krog ljudi v vodstvu podjetja ne more in ne sme več odločati sam Ze julijski plenum občinskega komiteja ZK v Novem mestu je nakazal velike naloge komunistov pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Plenum, ki je zasedal 20. septembra, pa je ocenil delo v preteklih treh mesecih. Osnovne organizacije ZK v kolektivih novomeške komune so se zato, ker so premalo poznale vsebino novega sistema in njegove velike posledice, znašle v drugorazredni vlogi. Komunisti so kot subjektivna sila premalo aktivno posegali v razvoj in niso dovolj Pozorno sledili dogajanjem v zvezi z uveljavljanjem novega gospodarskega sistema. Razprave o novem gospodarskem sistemu so bile vse preveč učene in premalo konkretizirane na stanje v podjetjih. Premalo so pokazale globoke družbene spremembe, ki bodo nujna posledica gospodarskih ukrepov. Polletne realizacije plana so bile tudi letos kolektivom prikazane preveč tehnokratsko, zgolj v številkah. Premalo je bilo globljih analiz, ki bi opozorile na notranje dogajanje v kolektivu in na vrsto sprememb v družbenih odnosih, ki jih je sprožil novi sistem. Dopustili smo, da so postali tolmač novega sistema vodilni, strokovni in administrativni uslužbenci, namesto da bi to nalogo opravile politične organizacije: ZK in sindikat. To ima lahko za posledico samovoljo in centralizem pri razdeljevanju sredstev, oboje pa bi bila velika ovira pri razvoju družbenih odnosov. Izdelava pravilnikov in sistema delitve dohodka v gospodarskih organizacijah se razvija prepočasi. To je posebno boleče v malih podjetjih. Vse preveč še vedno iščemo nekakšne recepte. Razprave o tej zelo pomembni nalogi so ponekod omejene na ozek krog ljudi. Pri delitvi osebnih dohodkov smo ponekod priča velikih nesorazmerij med prejemki delavcev in vodilnih uslužbencev. Notranjemu sorazmerju med skladi in osebnimi dohodki moramo posvetiti kar največ pozornosti. Osebni dohodki smejo rasti samo na račun porasta proizvodnosti dela. O teh problemih morajo razpravljati vsi delavci, skratka ves kolektiv. Ne smemo več dopuščati, da bi še naprej razpravljala in odločala o tem vodstva podjetij ali ozek krog ljudi v kolektivu. Politične organizacije, kot sta ZK in sindikat morajo to zagotoviti, kar je hkrati tudi njihova najpomembnejša naloga. Bogdan Borčič: VOZ Pohiteti s pravilniki Mladinski zbor v Topuskem Vse od leta 1957, ko je novomeški okraj prvič sodeloval na V. zletu »Bratstva «n enotnosti« -v Bihaču, so skupne prireditve osmih okrajev Bosne, Hrvatske In Slovenije že v navadi . Skoraj ne mine leto brez skupne Politične ali športne manifestacije. Ker letos ni bilo zleta (Pred leti so sklenili, da bo !e vsako drugo leto), praznujemo pa 20. obletnico re-voluc.je, so predstavnik; osmih okrajnih komitejev mladine sklenili, da bodo letos vseeno pripravili večjo ^"Pno prireditev. To bo ve-j'k mladinski zbor »Bratstva »n enotnosti«, ki ga bodo 7. in 8. oktobra priredili v Topuskem pri Karlovcu. Prireditelji računajo, da se bo mladinskega zbora udeležilo preko 10.000 mladincev in mladink iz okrajev Sisak, Bihač, Prijedor, Ogulin, Karlovac, Novo mesto itd. Kot običajno bo Slovenija zastopal le novomeški okraj, in sicer s športnimi ekipami ter s folklorno skupino !z Adlešičev in mladinskim pevskim zborom novomeškega učiteljišča. Gotovo bo marsikoga zanimalo, kakšen bo dvodnevni program omenjenega mladinskega zbora v Topuskem. Zbor se bo pričel v soboto, 7. oktobra, s Športnimi tekmovanji. Med seboj se bodo pomerile okrajne mladinske reprezentance v namiznem tenisu, odbojki in šahu. V Osmi zlet bratstva in enotnosti v Prijedoru Na sestanku stalnega se-kretur.ata Zletov bratstva in enotnosti, ki je bil v Ljubiji, rudarskem mestu blizu Prijedora, je bilo sklenjeno, da bo vili. zlet bratstva in enotnosti v Prijedoru 1962. leta. Tudi na tem bo naš okraj sodeloval. V pripravah za udeležbo v Prijedoru bo Pri okrajnem odboru SZDL osnovan odbor, ki bo povezoval društva in organizacije. Vili. zlet posvečen 20-let- nie; velike borbe na Kozari. To predvideva tudi program Pr reditev. Razen pohoda na Kozaro bodo na sporedu v Klavnem tiste zvrsti, ki so b;le na VII. zletu v Novem »nestu. Tudi tokrat bo štafe-i_________ Podelitev priznanj Krvodajalci iz Vidma -Krikcga so 15. septembra Prejeli na svečani seji ob-C|nskega odbora RK srebr-Jje značke, ki jim jih je podelil podpredsednik organizacije Lojze Mlakar. Staje Drobni«-, Janez Drnov- Martin Bizjak, Franc ?°zic. Lado Hartman, 1 ran,. Blatnik, Dane Zaloi- Julij Glina, Ivan Fe-*°nja, Anica Zupančič, An-*°n Rctel, Aloja Kostanj-»ek. Vlado Kravos. Peter uDovž in Milenko Roš so Padali kri pet do sedem- , V imenu občinskega Ijud-odbora se je krvodajalcem zahvalil za plemcni-J9 Pomoč podpredsednik K;"-e) sterhan, dr. Hvala-Ar|o.'ijaševičeva pa je go-y.or t/a in ognjemet. Isti das> l»o še zanimivo tekmovanje med Bihačem in Karlovcem v poznavanju zgodovine in v izvajanju zabavnih in narodnih melodij. V nedeljo bodo glavne prireditve mladinskega zbora. Zjutraj bodo vse okrajne delegacije položile vence na spomenik padlim v Topuskem, ob 10. uri pa bo na stadionu veliko mladinsko zborovanje na katerem bo govoril tudi predsednik CK LMJ Mika Tripalo. Po zboru bodo na stadionu izvedli še kulturni program, kjer bosta sodelovali tudi obe skupini iz našega okraja: mladinski pevski zbor učiteljišča iz Novega mesta in folklorna skupina iz Adlešičev. Popoldne bodo na sporedu finalne tekme v odbojki, namiznem tenisu in šahu, na stadionu pa bodo igrali nogometno tekmo med reprezentancama Bihaća in Karlovca. fm I Ko je plenum Občinskega komiteja ZK v Brežicah razpravljal o uveljavljanju novega gospodarskega sistema, so ugotovili, da je opravljeno že precejšnje delo. Zelo podrobno so razčlenili predvsem slabosti in ugotovili troje: Posamezne gospodarske organizacije so pripravile pravilnike o delitvi osebnih dohodkov preden so ugotovile čisti dohodek. Takšen postopek ima lahko dokaj slabe posledice, saj je v novem gospodarskem sistemu osnova za delitev osebnih dohodkov v proizvodnosti dela v notranji organizaciji proizvodnje in v odkrivanju skritih rezerv. V večini kolektivov se je razprava o delitvi dohodka omejila na preozek krog ljudi. Posledica tega so vse pogostejša vprašanja delavcev »kolikšno plačo bom pa zdaj dobil«, ki so dokaz, da delavci novega sistema ne razumejo. Delavec mora spoznavati načine kako bo zaslužil več s pridnostjo, s prizadevnostjo in večjo produktivnostjo, to pa bomo dosegli le, če mu borno novi gospodarski sistem pravilno in na razumljiv način razlagali. Ce bi že doslej delali tako in razpravljali o novem sistemu v širšem krogu ter ga politično tolmačili, ne bi bilo takšnih vprašanj, ki so odraz zaostale mezdne miselnosti. Podjetja, ki so o novem sistemu razpravljala z vsem kolektivom, so se iz težav, v katerih so se znašli vsi kolektivi, rešila hitreje in v. novem sistem že zaživela. Podjetja, kjer ni bilo tako se še vedno bore s težavami. Na plenumu so sprejeli sklep, da morajo vse osnovne organizacije ZK iz podjetij še enkrat pričeti z razpravo o novem sistemu delitve dohodka, komunisti pa morajo v kolektivih pojasnjevati načela v okviru katerih bodo gospodarske organizacije reševale svojo naloge. Pred praznikom Novega mesta Ze devetič bomo letos 29. oktobra praznovali občinski praznik Novega mesta — spomin na izredno pomemben dogodek v jeseni 1941, ko so se zbrali partizani iz Novega mesta in drugih krajev Dolenjske ter na Brezovi rebri ustanovili Prvo novomeško partizansko četo. Naše mesto bo ta dan dočakalo v precej drugačni podobi kot pred leti. Poseben odbor, ki so ga osnovali pri ObLO, ima že polne roke dela s sestavo programa za praznične dni. Posebno nalo- Vpis v dopisno tehniško šolo Kot smo že poročali, bo v letošnjem šolskem letu pri Dopisni Soli v Ljubljani pii-čela delovati tehniška srednja šola s strojnim, elcklri-škim, lesnim in kemijskim oddelkom. V naštete oddelke Dopisne šole se lahko vpišejo vsi borci NOV, ki so opravili izpit za kvalificiranega delavca ustrezne stroke, na primer: kvalificirani strojni ključavničar se lahko vpiše v strojni oddelek te šole. Za vse delavce, ki izpita za kva- lifikacijo še nimajo, prireja šola pripravljalni tečaj, da b| izpit laže opravili in pridobili pogoj za vpis. Tečaj bo trajal 6 mesecev. Rok za prijavo v Dopisno teniško srednjo šolo in sa pripravljalne tečaje je 10. oktober 1961. Vse bivše boree NOB vabimo, naj pohite z vpisom in naj ne zamude izredne priložnosti. Podrobnejše informacije bodo dobili! pri vseh občinskih odborih ZB iz NOV. go imajo stanovanjske skupnosti, k; bodo poskrbele za olepšavo mesta, prebelile hiše ter uredile poti in cestišče. V to akcijo naj bi prU tegnile čimveč ljudi in začele čimprej delati. Osnutek programa prireditev obsega več točk, ki jih' bodo izvajali od 22. do 29, oktobra. Organiziranih bo več športnih tekmovanj, razstav in kulturniških nastopov. Glavni del svečanosti bo na Glavnem trgu, kjer bo 29. oktobra zborovanje občanov. Tu bodo sprejeti tudi udeleženci pohoda po poteh novomeške partizanske če» te. Za občinski praznik bo odprta nova pošta v Novem mestu ter dograjeno in asfaltirano cestišče do kandij-skega mostu. Občni zbor OSS Okrajni sindikalni svet Novo mesto bo danes razpravljal na občnem zbora • delu in uspehih sindikalnih organizacij t preteklem dvoletnem obdobju in sprejel vrsto pomembnih smernic ia sklepov za bodoče delo. MITING KOZJANSKEGA ODREDA 9. in 10. septembra je bil v Kozjem velik partizanski miting bivšega Kozjanskega odreda. Borci iz Vidma-Krškega, Senovega, Celja in drugod so prišli y svečano okrašeno Kozje v patruljah že v soboto. Snidenje je bilo prisrčno in ganljivo. Kresovi so goreli in neštete rakete so osvetljevale partizanski kraj, iz ust bivših borcev pa se je ponovno razlegala pesem: »Le naprej, odred Kozjanski...«. V nedeljo sta na partizanskem mitingu govorila bivši komandant Kozjanskega odreda tov. Marijan Jerin in predsednik občinskega ljudskega odbora iz Šmarja pri Jelšah. Borci Kozjanskega odreda in vsi prebivalci Kozjanskega so dostojno proslavili 20-letnico vstaje in ljudske revolucije. D. K. Vsak naj prispeva svoj delež V zadnji številki našega tednika smo pisali o perečem stanju zdravstva v našem okraju, kakor je o njem razpravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seji, ko se je tudi odločno zavzel za dograditev oziroma gradnjo novih bolniških oddelkov, za internim in pljučnim oddelkom v Kandiji. Dejstvo je, da bo gradnja veljala veliko sredstev, da pa bolnišnica teh investicij ne bo zmogla. Zato je bil ustanovljen poseben sklad. — Kot smo že poročali, bodo v ta sklad odvajala sredstva podjetja, ustanove in organizacije, pa tudi zasebniki, saj je vprašanje zdravstva skupen problem. Predvidena je tudi količina sredstev, ki naj bi jih dobili iz teh virov. V zvezi s preutesnjenimi oddelki novomeških bolnišnic smo podrobno pisali že v prejšnjih letih, zato tega ne bi ponavljali. Povemo naj le. da je o problemih začel resno razpravljati upravni odbor novomeških bolnišnic že 1958, ko so tudi formirali pripravljalni odbor za novo gradnjo. Kmalu zatem je bil izdelan investicijski projekt, ki ga je potrdila revizijska komisija Vabilo na slavje v Gradacu § V nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri bo odkritje spominske plošče na graščini v Gradacu v Beli krajini, kjer je bila med NOB ustanovljena prva šola varnostnih organov. K odkritju vabimo vse bivše borce in borke, ki so bili v letih 1944 in 1945 v obveščevalnem tečaju, tečaju VDV, radiotclegraf-slu-in ali strojepisnem tečaju omenjene šole. To obvestilo velja zlasti vsem onim tovarišem, ki so na teh tečajih bili, pa ne bodo prejeli posebnega vabila, ker ne vemo njihovih naslovov. 3 3> # pri izvršnem svetu LRS v Ljubljani. Po lem projektu bi dobili osem novih oddelkov s 370 posteljami, razen tega pa še vrsto pomožnih prostorov, dnevnih sob, večjih hodnikov in podobno. Gradnjo nove kandijske bolnišnice so razdelili v tri obdobja. V prvem obdobju (od 1961 do 1964) bosta zgrajena kirurški oddele« s 138 posteljami ter pediatrični oddelek s 63. Gradbena in obrtniška dela. napeljava instalacij, gradnja podzemnega zveznega hodnika (sedanjega bodo podaljšali), zunanja ureditev, oprema in druga dela bodo v tem obdobju veljala 700 milijonov dinarjev. V drugem obdobju bodo zgradili otorinolaringološki, oftalmološki in nevrološki oddelek s 94 posteljami, v tretjem obdobju pa se bo- sta tem prostorom priključila še infekcijski in dermatološki oddelek s 75 ležišči. Zadnja stopnja gradnje bo zajela tudi ureditev novih upravnih prostorov in prosekture. Prav tako je v načrtu.gradnja ginekološko-porodniškega oddelka. V načrtu je, da se bosta potem bolnišnica in celotna poli-klinična služba združili v en strokovni in upravni zdravstveni center. Ko so določevali vrstni red gradenj, so upoštevali predvsem pomanjkanje prostorov na že obstoječih oddelkih, na ginekološko-po-rodniškem, kirurškem, otroškem in internem. Z dograditvijo kirurškega in otroškega oddelka bodo precej razbremenili prostore v bivši ženski bolnišnici, predvsem pa se bo po odseli tvi otroškega oddelka v novo zgradbo povečalo število postelj na internem oddelku. Z gradnjo oddelkov prve faze so pričeli že 14. avgusta. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Stavba ima že temelje. Dela torej hitro napredujejo. Kot smo omenili, je za to stopnjo del potrebnih 700 milijonov. Sredstva za letos so zbrana, saj je bolnišnica od začetka 1959 do zadnjega julija letos pripravila sama 110 milijonov. Do 1964 bo bolnišnica imela že 220 milijonov, kar bi bilo 31 odstotkov od celotnih stroškov prve stopnje. Ostala sredstva — 130 milijonov ali 19 odstotkov — naj bi v tem času zbrala podjetja, ustanove, organizacije in zasebniki, ki na] bi tudi pohiteli s prispevki za skupni sklad, namenjen tej tako potrebni gradnji Kot je znano, bo polovico stroškov za gradnjo prvih oddelkov (350 milijonov) prispeval republiški izvršni svet. Ker pa bo republika dala ta sredstva le, če bodo ostale stroške krila podjetja in drugi krajevni viri, je nujno, da začne sklad čimprej poslovati, kajti škoda bi bilo popravljati in dohitevati zamujeno. Nikar ne pozabimo, d* smo pričeli s pomembno in zelo humano akcijo, ki povezuje v skupnem cilju vse naše kolektive in vse komune. To je pohod dobre volje, ki je začel v kolektivih in gre preko komun in okraja vse do republike. Združujemo sredstva za gradnjo bolnišnice, v kateri se bodo zdravili ljudje is vsega našega področja, zato je prav, da prispevamo val in vsak po svojih močeh! 125. »Odgovoril vam bom na vaše točke,« je dejal SUver. »Začel bom pri zadnji točki. Pri moji bergli, kaj res ne vidite, da je tale fant naš talec? Lahko se zgodi, da bo naše poslednje upanje. Res sem izpustil zdravnika iz koče, toda ker bo sicer prihajal vsak dan obiskovat vas, ki ste ranjeni in vas trese mrzlica. In morda ne veste, da pride v kratkem pomožna ladja? Potem bomo pa videli, kdo bo najbolj vesel, da imamo talca. Pogodil sem se z njimi zato, da dobimo zaloge, sicer bi vi vsi pocrkali od lakote.« 126. »Pa to so samo malenkosti,« je dejal Silver. »Glejte, zakaj sem se pravkar pogodil z njimi.« In vrgel je možem pod noge kos papirja, ki sem ga takoj spoznal. Bil je zemljevid s tremi rdečimi križi, ki sem ga bil takrat našel zavitega v povoščeno platno na dnu kapitanove skrinje. Zakaj mu ga je izročil doktor, je bila zame uganka, ki si je nisem znal razložiti.: Roparji niso mogli verjeti in vsi so planili na zemljevid in si ga trgali drug drugemu iz rok. Obnašali so se tako, kot da že grebejo z rokami po samem zlatu. 127. »Kdo je torej med nami najboljši mož? Kij je našel zaklad, gromska strela? Zdaj si izberiCj novega kapitana, jaz sem vas do grla sit,« je reff tačil Silver. Mornarji pa so zakričali: »Živel, Silve*, Silver naj bo naš kapitan!« Tedaj mi je Silver molil zganjen papir — črno pismo, ki so mu ga pr4 izročili. Ena stran je bila počrnjena z ogljem, »j prazni strani pa je bila napisana ena sama besed* »Ostavlen.« — Roparji so hoteli napisati »odsta*, ljen«, pa so že pozabili tisto malo slovnice, če I sploh kdaj hodili v pošteno šolo. ji1 smo legli k počitku. Zjutraj nas je zbudil d*5 _ izza ograje: »Koča, ohoj! Zdravnik je j»u Je res zdravnik. Mornarji so mu poma-Silver je stal vrh griča in si tiščal /* Pazduho. Bil je čisto vsakdanji Dolgi e5 naprej je klepetal: »Prav lepo dobro mfBod doktor! Zgodnji ste, gospod, kar je % ' Va»i bolniki vas že nestrpno čakajo in tjik ° v kratkem okrevali. Imamo pa tudi M za vas. Majhnega tujca imamo tu, he-J;*s» gosta, ki je ležal vso noč zraven Rasistična politika južnoafriškega režima se dobro zaveda posledic, ki jih utegne imeti strahovlada nad črnskim doma'im prebivalstvom. Zato režam oborožuje vse belce brez Izjeme In celo žene so dolžne nositi revolverje. Na sliki Je skupina belk v mestu I.ittlelon prt Pretorijl — na domačem ■CreliSču med obveznim poukom v streljanju. "-T— — an smehnil, vzel svinčnik ',I*IllUla,^.ku na bana drugo stran papirja efaVai„ kakršne pisal: -Popravi si krav3-Ijenjska pot ga je vodila v Beograd, Rim in London - tu je bil med prvo sve- Talentiran atletski naraščaj Večkrat smo že zapisali, da imamo v nastim okraju in posebno v Novem mestu vrsto mladih talentov, ki se utegnejo razviti v vrhunske tekmovalce, soveda če bodo ob dobrem strokovnem vodstvu pokazali tudi dovolj lastne prizadevnosti. To mnenje Je potrdUo tudi Izbirno tekmovanje za pionirsko prvenstvo L RS v atletiki, ki bo v nedeljo, 1. oktobra, v Celju. Mod mladimi tekmovalci ln tekmovalkami novomeške osnovne šole smo zapazili vrsto zelo nadarjenih, ki že sedaj -brez pravega treninga — dosegajo prav dobre rozultate. Med pionirkami sta doslej največ pokarali: tekačici Rablčeva In Novakova, Bohtetova na sred- Sredstva - težava za šah njih progah ter Setinova ln Jožefova v skoku v visino oziroma daljino. Od fantov precej obetajo Pavlin, Kump ln Vidmar v sprintu ter Miklavtif. ln Kot ii. na srednjih progah. V skoku v višino je posebno presenetil komaj dvanajstletni Janez Petica, kl .<• preskočil lastno višino (145 cm!). Mod skakalci je bU najboljši Picek, ki je uspešen tudi v metu krogle ln Ima zato v Celju precej upanja na dobro uvrstitev v troboju. Boljši rezultati Izbirnega tekmovanja: Pionirke: 60 m: Rabič 8,6, Novak 8,8, Do- bovšek 9,0; 250 m: Bohte 40,5, Križman 40,7, Belavič 45,1; skok v visino: Setina 1J0 cm, Prezelj 120 cm; skok v daljino: Jožef 415 cm, Novak 398 cm, lic 374 cm; met krogle: Stangelj 9,15 m, Kožar 9,10 m; Pionirji: 60 m: Pavlin 7,5, Kump 7,4 Vidmar 7,9, Jarc 8,2; 300 m Kovlč 44,8, Mlklavčlč 44,9, Cerne 46,0; skok v višino: Ploek 150 cm, Penca, Novšak, Florjančlč 145 om; skok v di.iijino: Pavlin 540 cm, Kump 511 cm; met krogle: Pic<4c 12.85 m; met kopja: Počrvlna 38.44 m; Na pionirsko aUetsko prvenstvo LRS v Celju bo po sklepu vodstva TVD Partizan — Novo mesto potovalo 23 najboljših pionirjev in pionirk, ki so se izkazali na dosedanjih tekmovanjih ln na izbirnem tekmovanju preteklo soboto. Pričakujemo, da se bodo v Celju dobro odrezali. fm V petek je bila seja odbora SD Novo mesto, na kateri so obravnavali stanje v društvu ln koledar bližnjih tekmovanj. Največ je bilo govora o finančnem stanju šahovskega društva, ki bo zelo težko izvedlo predvidena tekmovanja. Do sedaj je društvo za leto 1961 do- Komisija za sprejem in odpuščanje delavcev pri MLEKARNI, NOVO MESTO razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta: - finančnega knjigovodje - obratnega knjigovodje - saldokontista Pogoj za vsa delovna mesta je dokončana srednja ekonomska šola ali ustrezna praksa na teh delovnih mestih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje lahko oddaste pismeno ali osebno v upravi Mlekarne. bilo le 5000 din dotacije, kar ne zadostuje niti za tekoče potrebe, toliko manj pa za tekmovanje. Ker je društvo brez finančnih sredstev, se nt moglo udeležiti moštvenega šahovskega festivala, ki se prav te dni Igra na Bledu. Iz istih razlogov bo verjetno odpadlo še r.ekaj predvidenih tekmovanj, čeprav tega ne bi smeli dopustiti, kajti novomeško šahovsko društvo je eno najboljših v Sloveniji, šahovsko mrtvilo pa bi povzročilo, da bi kvaliteta novomeškega šaha naglo padla. Na seji Je bil sprejet sklep, da se pristojnim organom prikaže obupno finančno stanje v druS-tvu ln ukrene vse potrebno za izboljšanje. Slavko Sitar Bela Krajina : Garnizon JLA, Črnomelj 6:2 (3:2) V počastitev praznika črnomaljskega garnizona Je bila 8. septembra odigrana prijateljska nogometna tekma med domačo Belo krajino In črnomaljskim garnizonom. V prvem polčasu je bil garnizon enakovreden nasprotnik, v drugim polčasu pa je Bela krajina urodila svoje vrste In ga povsem nadigrala. - Za Črnomelj »o bili uspešni: Svajgcr (2). Znbuko-vec (t), Hedlč (1), Zunic I (1 ln avtogol). -K. Začetek nogometne sezone Letošnja okrajna nogometna liga Je razdeljena v dva dela: belokranjsko-dolenjsko skupino. Do tega je upravni odbor prišel na podlagi velikih finančnih stroškov, ki so Jih nogometaši porabili za večja potovanja po okraju (s Senovega v Črnomelj 30.000 dinarjev). Prvaka podzveze bomo dobili tako, da bosta prvopla-slranl moštvi obeh skupin Igrali dve tekmi (na koncu spomladanske ln Jesenske sezone). Prvak podzveze bo zastopal okraj na višjem tekmovanju. V prvi skupini bodo Igrali Bela krajina, Partizan, Borec in moštvo IMV. Drugo skupino pa sestavljajo Senovo, Krško, Brežice ln Sevnica. V Krškem so ustanovili tudi pripravljalni odbor za formiranje nogometnega centra vldemsko-krške, sevnlške in brežiške občine, ki pa bo podrejena nogometni pndzvezi v Novem mestu. Nogomet bodo poživili Se razni turnirji. Za novomeški občinski praznik namerava Elan pripraviti tekmovanje za pokal nogometne podzveze. Turnirje pripravljajo tudi drugI klubi. Novost bo turnir za pionirje ln mladince, ki ga bo- do tokrat prvič izvedli v našem okraju. Precejšnjo skrb bodo posvetili malemu nogometu. Uvedle ga bodo zlasti sindikalne podružnice in šole. Tudi v malem nogometu bodo prirejali turnirje. Lahko upamo, da bo Jesenska se/.ona poživila nogometno dejavnost v okraju ln da bomo gledali več dobrih tekem. O tem pa se bomo lahko prepričali že v nedeljo, ko bodo nn ..porodu prva srečanja v okrajni ligi. II Brzopotezna prvenstvo Novega mesta Brzopotezno prvenstvo Novega mesta za mesec september bo odigrano v petek, dne 29. t. m., v prostorih Mladinskega kluba v Novem mestu (Zdravstveni dom - III). Vsi aktivni šahisti Šahovskega druS-tv* Novo mesto naj se brzoturnlrja udeleže, ker bo služIl tudi kot priprava za okrajno brzopotezno prvenstvo ln merilo za sestav ekip Novega mesta. Slavko Sitar tovno vojno član Jugoslovanskega odbora — pa v Švico, Ameriko in Pariz, kjer je med mirovnimi pogajanji po prvi svetovni vojni predsedoval etno-graf sk o-geografski pod- \ sekciji za določitev sever-, ne in severovzhodne me-je Jugoslavije in nam ta' ko skupno z Mihajlom Pu-ptnom, rešil Bled. Po prvi svetovni vojni je delal v beograjskem Etnografskem muzeju, postal ravnatelj novo ustanovljenega Etnografskega inštituta v Ljubljani in leta 1923 prvi direktor ljubljanskega Etnografskega muzeja. Vmes je bil ne- j kaj časa tudi minister V i Pašičevi vladi, sicer pa se je vedno bolj poglabljal t>; znanstveno delo in leta 1926 ustanovil znanstveno glasilo »Etnolog«. V E(no-grafskem muzeju je ostal do leta 1940, ko je bil imenovan za rednega profe-! sorja etnologije na ljub-' l janski"'univerzi in tu predaval do svoje upokojitve leta 1957. Med zadnjo sve-tovno vojno je odšel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer ga je 1944 SNOS imenoval za dopisnega člana Znanstvenega inštituta v Črnomlju. Preširoko bi bilo tu na-j števati vsa glavna Zupa-ničeva znanstvena dela, saj je samo s področja etnologije izdal blizu sto spisov. Naj omenimo le, da je bil za svoje zasluge imenovan za častnega i* dopisnega člana številnih znanstvenih ustanov trt društev doma in v tujini-Kot je bil pokojni Zupanič svetovljansko razgledan, pa je bil s preprostimi ljudmi iskreno do-' mač. Ce je le utegnil, )e prišel med svoje Belo-kranjce, s katerimi je zgovorno moževal o Prai> vsem, kar zanima našeg* človeka. Zato ga ne bodo pogrešali samo stanovski tovariši, pogrešali ga bodo zlasiti njegovi rojaki d> Kolpi, v katerih spomin* pa bo živel dalje, kot bo živel v svojih delih, ki s° prešla v narodno zakladnico in postala last na>' vseh. -ar Beta Krajina : Borec 5:" V nedeljo, 24. septembra. »*. je pričelo okrajno prvenst^ nogometne podzveze. V CrnortJ' lju sta se sročall moštvi domač*1 Bele krajine in Borca lz Nove* ga mesta. Prvi del igre ;e bil mrtev ** nezanimiv, kajti moštvi '"Ji Igrali brez volje. Gledalci, *[ jih je bUo prtfto 100, niso bj}[ zadovoljni. V drugem delu Igj so postali domači posebno g"*l m in so ves čas imeli žogo. l*v segli so pet golov. Stlrl je segel Zunič, enega pa Svajg«*; Tc4cma Je potekala v prlja,e'j| skem vzdušju ln sodnik nI l"1* težkega dela. Omeniti je treba, da Je okr*£ na liga zaradi denarnlji teta" raidioljena na dve skupini: nji vomeško ln zasavsko. Glođe i)J to Je pričakovati, da bo»j* kvaliteta nogometa ln zanin»*, nje za ta šport padla. Prav «\ bilo, ko bi merodajnl foruf* razmišljali o tem, sad gre tu ** aktlvlzacljo mladine ln razvt" drilo delovnih ljudi. J. V- Kljub porazu zadovolji*" igra Pretekle dni Je ženska rJ£ kometa ekipa črnomaljskem Partizana odigrala kar dV, tekmi: prvo so Igralke Izgubi' proti Braniku v Mariboru s drugo pa proti Dravi v Ptu' s 5:10. Kljub porazoma so crn?,' maljčanke Igrale Izredno bro, zlasti v Mariboru. DeJs«":-Je, da so bile Mariborčanke svojem Igrišču favorit, sa) ' že Igrale v zvezni llgl. Po UJJL vah kakih 1000 gledalcev >' funkcionarjev pa so se Jim ^V, nomaljčanke enakovredno PJT stavile po robu. — Iz Puifl. boljšega rezultata nI bilo pr'*ja kovati, BaJ Je bila Drava l»n*J, republiški prvak, zn to n,e?,-pa se poteguje tudi letos. radi preutrujenosti Crnoni"' čank je bil rezultat le neko"* previsok. Prihodnjo tekmo bodo '(''''j le nn domačem Igrišču P' kranjski Mladosti. Vinko Smrek*« 39 (601) DOLENJSKI LIST Stran 7 Novice iz Vidra?-Krškega Sprejem učitedjstva. Ob začetku šolskega leta je bil Prirejen prisrčen sprejem za učitelj stvo, ki gTe prvič v službo na šole. Predsednik občine Stane Numčič je mladim prosvetnim delavcem zaželel mnogo uspehov in poudaril njihovo vlogo pri vzgoji mladine. Nova oddelka v vajenski ^>1«. Vajensko šolo obiskuje 208 vajencev. Po nepopolnih podatkih je v tem šolskem letu vpisanih 52 Vajencev brez dokončane osemletne šole. Zanje bodo organzirali seminarje v dveh izmenah po 3 mesece 28 Pridobitev dopolnilnega znanja. Do sedaj so se v vajenski šola vzgajali kadri za kovinarsko, lesno in tekstilno stroko, potrebe pa narekujejo ustanovitev pleskarskega in soboslikarske-ga oddelka. V šoli poučujejo le honorarni predavatelji, in sicer 6 strokovnjakov za teoretični pouk in 5 za splošne predmete. V dijaškem domu dovolj prostora, ljetos stanuje v dijaškem domu 70 dijakov, med njimi je samo 18 novih. Otroški vrtec odprt od 5.30 ure? Otroški vrtec na Vidmu je sedaj odprt od 7. do 14. ure. vendar bi bilo Matko Mattan petdesetletnih 2. septembra letos je pro-*noval upravnik dijaškega f>ma v Vidmu-Krškem "latko Matjan petdesetletno rojstva. Daleč naokoli 'e 27ian kot odličen prometni delavec, vesten tn Ijedan zaupani mladini. Izhaja iz delavske druži-"e iz Jesenic. Že v rani ^ladosti je spoznal težko yvljenje delavcev-kovmar. posebno še, ko je odšel ?ce za kruhom v Ameriko 'n tam umrl. Z velikimi tebami ga je mati. skromna jvilja, podpirala, da je štu-j!Tal na gimnaziji in učite-gwcii. MaUiriral je 1933 V Mariboru, nakar je po enojnem čakanju nastopil %žbo v Zabukovju nad junico. Leta 1938 je služ-°°ual v Savinjski dolini. v*upator ga je 1941 pre-Wnn °ena dela pa je provzel iNliHL' lz Straže. Med obnav-Sl« **> lokal odprt, le ku-Vi' ne bo obratovala. Tako Sril'*5 konca leta. ko bo vse dobili še ono sodobno • W bo nudilo gostom 1*0^'"* jedila ln pijače. j*' razdobje suhega ln »•ko VTtmena 1* povzročilo t«(i| . Vodno stanje Krke: za-2J j,"**« ima zdaj reka okoli J° &r,i Celzija, m«ltem ko I** l« 1 k°P«lci namerili nal-!% I »mplnl. Kljub lemu da ^»t^.T* na pragu Jeseni, se 1e vVli ,*Tl kopalec šele zdnj CStn1 '« skok v Krko. Na NtJUvn kopališču ,e llud'e »e ^fan. kopnelo. Cez. noč se s? 1« « '""čno ohladi, podnevi •LVvi nrnva vročina. Muha-L* A« .,<> a" 'epa Jesen? £tv, ;">l«r»n|e mestnih ulic iT Jlnrče vasi. je pri Igranju padla In si poškodovala nogo. Anton Novak, posestnik z Rožnega vrha. le pndel z voza ter si poškodoval glavo ln nogo. Jože Lenart, ključavničar lz.Snidenje vasi. se je z motorjem zaleti* v vprežnl voz In se poškodoval. M-»ti,ln Kamnan, posestnik lz Metlike, si Je pri prometni nesreči oškodoval koleno. HRKZISKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se pontt.re-člll In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stanko Brinovec, mizar lz Curnovca, si Je na stroju poškodoval roko. Terezijo Kruševlč, gospodinjo lz Leduča, Je povozil kolesar. Miha Komočar, kmetovalec lz Borita, si je pri padcu z voza poškodoval roko In nogo. Ivana Bužaka, delavca iz Razdrtega. Je brcnila krava v nogo. Ivana Dobre, gospodinja lz Samobora, je padla na poti ln si zlomila nogo. Alojz Rtadanovič, delavec iz Jerei.lavc, si Je pri padcu s kolesa poškodoval roko In glavo. Vladlmirjn Gašperja, delavca lz Letovčana, Je nekdo v pretepu udaril po glavi. Ivano Soln, delavko s Senovega, Je nekdo napadel, ln Jo poškodoval po glavi. Stjepan Vranartčlč, sin kmetovalke Iz Pologov, so |e po nesreči ustre- lil v roko. Josip Bere, kmetovalec iz Banjske gorice, je padel pod voz ln si zlomil nogo. Aleksander Staroveški, upokojenec, tz Stare vasi, se je pri kuhanju žganja opekel po roki ln nogi. Janeza Sepetavca, kmetovalca iz Gregovc. je brcni) konj in ga poškodoval. Igor Zorko, logar tz Sentlenarta, si je pri padcu z motorjem zlomil nogo. Pretekli teden so v ' novomeški porodnišnici rodile: Dragica Zeležnjak lz Svržakov -dva dečka. Marija Rozman lz Vel. Nerajca - deklico. Vera Grguraš iz Črnomlja - dečka, Marija Smuk iz Crmošnjic — deklico. Slava Rime Iz Bošta-nja - dečka. Kristina Markelj Iz Kostanjevice - dečka. Tončka Tekavčič tz Zvlrč - deklico, Neža Rodlč iz Dol. Straže - deklico. Milka Zupan iz Šentjanža — deklico. Marija Satošek iz Črnomlja - dečka. Draga Ba-dovlnc iz Srednje vasi - deklico. Barbara Levai Iz Kanižari-ce - deklico, Nevenka TLsolj lz Metlike - dečka. Ivanka Kunič iz Loke - dečka, Martina Režun Iz Trebnjega - deklico. Ljudmila Zoro lz Statenberga - deklico. Jožefa Cvclbar iz Skoc-jana - dečka, Mira Prijatelj iz Dol. Boštnjna - deklico. Angola Kastellc iz Mihovca - dečka. Darinka Mavser tz Nemške vasi - deklico. Jožefa Sašok z Broda - deklico. Anica Kerin Iz Sllnovca - dečka, Anica Kren Iz Rumanje vasi - dečka Vida Bratkovič lz Orehovioe -dečka. Amali.a Penca lz Mokrega polja - deklico, Ivanka Kolbezen Iz Tribuš - dečka. I.eopoIdtna Somrak lz Mirne peči - dečka. Frančiška Saje lz !>re/i| - dečka, ln Julija Skuf-ca iz. Starega I.oga - dečka. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Prtilekll teden so v brežiški porodnišnice rodile: Milica Ste-vanovlč Iz Brežic - dečka, Zdenka Zukšek iz Stolovnika -dečka. Ana Hriboršek iz Ro»- Podjetje DANA, destilacija alkoholnih pijač na Mirni, razpisuje štipendijo za vpis na fakulteto - živilsko predelovalna smer. Pogoji za vpis so bili objavljeni v DELU 30. VII. ln 8. VIII. 1961. Prijavo za vpis pošljite čimprej upravi podjetja. Gasilci so bili na mestu 19. septembra je v popoldanskih urah začelo goreU gospodarsko posjopje Stanka Bun-deršk« lz Podboršta pri Krme-lju. Kljub pravočasni pomoči gasilcev je 400.000 dinarjev škode. Na Senovem «00 otrok brez igrišča. Potreba po gradnji otroškega igrišča je očitna, saj je na Senovem okoli 600 otrok, ki nimajo ki»m zahajati. Primeren prostor za igrišče bi bil pri kopalnem bazenu. Otroški vrtec zopet odprt. Ze naslednji mesec bo po dveb letih zopet odprt otroški vrtec v prostorih gasilskega doma. Potrebno je le preurediti prostor in popraviti opremo. Vrtec bo obiskovalo okoli 30 otrok. Nov 12-stanovanjski blok. — Gradbeno podjetje »Sava- i* Vidma-Krškega gradi poleg tra-^ fike 12- stanovanjski blok. Investitor je rudnik Z dograditvijo bo omiljena stanovanjska stiska. Drago Kastelic • Od prihodnjega tedna • dalje vsak četrtek • 12 strani DOLENJSKEGA LISTA! Nesreča s konjsko vprego 24. septembra opoldne so se po ces.l III. reda med Koprlv-nikom ln Clstlm bregom pri Kostanjevici na kmečkem vozu peljali: Franc Kralj, Pepca Kralj, petletni deček ln Marija, Kovačič lz Dobrave pri Šentjerneju. Počasna vožnja se je kmalu sprcnicnil.i v nevaren galop. Čeprav Je F. Kralj spia-šer.ega konja, kolikor se Je dalo, zadrževal, se žival nI umirila. Voz se je na sredi ceste prevrnil in pokopal pod seboj preplašene potnike. Marija Kovačič si je pri tem zlomila obe roki in so Jo prepeljali v bolnišnico, ostali pa so bili le laže poškodovani SPORED RADIO LJUBLJANA Sevniški upokojenci v Kumrovcu 6. avgusta je podružnica Društva tpokojencev iz Sevnice priredila izViet. ki se ga je udeležilo 170 članov. V pripravah sta po magala Dredsednik podruž n;ce Edi Čolnar in podpredsednik Jože Jenčič. Za prevoz je vsak član podružnice plačal 100 dinarjev, za prehrano pa ie Doskrbelo društvo. Izlet je bil prirejen tako da so si sevniški upokojenci ogledali Titovo roistno hišo v Kumrovcu. nazaj grede pa no se ustavili na Bizeljskem. kjer so se okrepčali V Dobrovi so si ogledali spomenik padlim borcem Tovariša Jenčič m Čolnar sta lam obudila spo-mir na padle tovariše. Sevnišk.m podjetjem, ki so dala brezplačno svoja vozila za izlet, prisrčna hvala! Kari AU6 SOBOTA, 3«. SEPTEMBRA: 5.00-8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni sporeu) - 5.23—5.45 Nekaj domačih - 8.05 Poštarčelc v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Plesni zvoki - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.23 Koncert za violino ln orkester — 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku - 12.00 Dana Roč-nikova poje slovenske narodne - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.23 Igra pihalni orkester LM -12.1 j Pevka Marjana Derža, — 13.30 Glasbeni deson - 14.00 Za oddih tn razvedrilo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Z mojih bregov - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Veliki zabavni orkestri - 16.40 Mešani zbor France Prešeren lz Kranja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Holand-ska pihalna godba - 17.30 Po kinu se dobimo - 18 00 Slavni pevci vam pojo - 18.45 Okno v svet - 20 00 Domače vlže za sobotni večer - 20 20 Radijska komedija - 21.00 Melodije za prlieten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše Izseljence -23.05 Plesna glasba NEDELJA, 1. OKTOBRA: 6.00-6.30 Nede-lj.ski Jutranji pozdrav - 6.40 Veseli zvoki -7.15 Srrjska kola - 7.33 Milodle za nedeljsko ,utro - 8.00 Mladinska radijska Igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke - 8.55 Holywoodskl prome-nadnl orkester - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 Se pomnite tovariš! . . . 10 30 Domače vlže — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Pleirunlta višnja - 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.30 Za našo vas - 13.50 Koncert pri vas doma -11.15 Naši poslušalci česUtaJo ln pozdravljajo - 15.30 Operne melodij« — 18.00 Igramo za vas - 17.00 Športno popoldne -20.00 Vaša popevka za -Opatijo 1901« - 21.00 Športna poročila -21.10 Življenja voliklh rnmnntl-kov. Nevaren požar sredi vasi 13. septembra dopoldne je na Vinici pri Smarjeh iz-bruhnil nevaren požar, ki bi mogol uničMi vso vas. Gorela so gospodarska poslopja posestnikov Viktorja Godca, in Jožeta Ziberia Plamen je hitro -ajel vsa poslopja prizadetih posestnikov. Gasilci iz Smaijeie, Zbuf in Skocijana ter desetina iz Orešja so bili zelo hitro na mestu. Dobro, da je bilo vreme izredno mirno, sicef b< kljub trudu gasilcev zgorela vsa vas. Za gašenje je bilo premalo vode. - Na pomoč je prišlo tudi novomeško gasilsko društvo pripeljalo s seboj av oci-sterno. Vodo ie dovažulo llj precej oddaljenega potoka Končno jim Je le uspelo fgenj omejiti in obvarovat, sosednja gospodarska poslopja in stanovanjske iti' it Ogenj je povzročil z* rr-bližno 3 in pol milijon* dinariev škode. DOLENJSKI UST LASTNIK IN IZDAJATELJ Okrajni odbor So-calisttčne zveze delovnega hudstva v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET- Milan Baškovič Tone Gosnik Inž Davorin Gros. 'nž Jože Legan. Franc Molan prol Ema Muser Maks Pogučar Miran Strmo prof Tone Trdan. Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Miloš Jakopec. Drago Kas'elic. Jože Prime in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek ~ Posamezna številka 2