K 1. Ustu 1890.
Po zimi.
(Deček pri oknu.)
ll^iez širno plan, čez dol in  breg,           Pa brez skrbi pod streho k nam
Vihar srdit divja.                                   '   Zdaj priletite ve,
Pokril zemljo je debel snžg,                      Prav rad vam kruha — zrnic dani,
Vse mraza trepeta.                                     Ne bojte mene se!
Pa naj divja ta silni mraz,                       Še okence odprl vam bom,
Kaj mar mi zima je.                                 Zletite v hišo vsž.
Za gorko sedem peč se jaz                        Imele bote varen dom
Prav nic ne zebe ine.                                Do pomladi novd!
Le ptičice brez hišice,                               Prišla še gorka bo pomlad
Oj vam je pač hudo. —                           Življenja boljši čas;
Kako se mraza tresete,                               Odprl spet okeace boin ra"d,
Vas glad mori mo5n6.                                Na prosto spustil vas.
*
Ead6st se ponovila bo, Kot bila je nekdaj. — Le urno v hišico gorko — Odprto vam je zdaj!
Alojžij K. Sez-ov.