Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 5. maja 1939.
Upravništvo: Ljubljana, Tvrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Stvarnost
V majhnih krajih je med ljudmi po navadi največ in najbolj strupenih prepirov. To pa. zato, ker je v majhni skupnosti vsaka stvar (posameznikom veliko 'bolj blizu kot v veliki, in Vsak vidi vsako maloto. V velikem, milijonskem mestu živi vsak človek veliko bolj zase, čeprav ga obdajajo velikanske množice ljudi, kot pa v majhni vasi.
Prednost malih narodov je v tem, da je v malem narodu mogoč pregled čez vse dejanje in nehanje, in za to je mogoče opaziti vsak pomemben pojav, ki pri velikih narodih lahko ostane neopažen in se izgubi v množici. Zaradi tega lahko mali narodi ustvarjajo' dela višje 'kakovosti kot veliki, in to posebno na duhovnem področju. Že splošno izobraževanje je pri malih narodih laže, ker sega izobraževalno delo pri njih bolj globoko in je vsak talent laže odkriti kot pri velikih. Tako je na primer nepismenost pri Islandcih, ki žive na oddaljenem otoku in štejejo le okoli 120.000, že zdavnaj izginila. Norvežani so1 ustvarili že pred 80 in 60 leti, ko jih je bilo, le dobrih dva milijona, knjištvo, ki je dostikrat preseglo raven največjih evropskih narodov, in norveški pisatelji Bjbrnson. Ibsen, Knut Hamsun so postali najvidnejše osebnosti v evropski kulturi. Umetnost italijanske renesance je zrastla iz čisto majhnih področij, tako v Florenci, v Benetkah itd.
Nasprotno je pa pri malih narodih nevarnost, da prevladajo strupene in malostne osebne koristi posameznikov. Prav med Slovenci so uničevali in še uničujejo narodovo moč zagrizenost, domišljavost. omejenost in precenjevanje lastne osebnosti mnogih političnih vodnikov. Iz takega ozračja in iz majhnih ljudi je zrastla tudi znana in slavna slovenska zavist in klikarstvo. ki nikoli ne vidi stvari same, ampak le svojo pokvečeno podobo. Tudi drugod po svetu, med velikimi narodi, so politične stranke, ki gredo do konca in skrbe za koristi svoje stranke in svojih pripadnikov, vendar pa je redko kje najti take, ki bi jim bila petična stranka, sama sebi namen, ampak imajo vsaj nekaj načelnih ciljev, ki jih hočejo uresničiti po strankarski poti. Zato je vendarle mogoče, da v njih pridejo do veljave ljudje, ki zastopajo zraven strankinih tudi še splošne narodove koristi. Zgled za pravilno in koristno strankarstvo so politične stranke v Angliji. Pri nas pa. se velikokrat pririjejo v strankah s podrepništvom in nadutostjo do odločujočih mest najbolj nezmožni in najbolj omejeni ljudje, ki potem govore in odločajo v imenu naroda, ki so ga zajele stranke samo s svojim strankarskim aparatom. Strankarske klike jpri naš ne iščejo sposobnih in nravstveno močnih ljudi, da Ibi jih pridobile za politično delo — dandanašnji še veliko manj kot v preteklih časih —, ampak rinejo na vrh klečeplazce in omejence, pa tudi nravstvene slabiče o katerih so prepričani, da jim bodo pokorni služabniki. Zaradi tega v našem političnem življenju ne podajajo resnične podobe hotenja in prizadeva-nja slovenskega naroda in zato .so bile pri nas mogoče' slavne Živkovičeve, Jevtičeve in druge »večine slovenskega naroda«, ki se jih vsak resnični. po evropsko misleči Slovenec sramuje in se jih bo sramovala tudi slovenska politična: zgodovina še čez 50 in 100 let.
^ slovenskem političnem in javnem življenju sL-/aZUmevanja za stvarnost. Ne gre gledati, vsega dnif' str,ilnkanska in klikarska očala, treba je gle-' v'Suko zadevo in v ’	' ~ u:	~
'kakršna
lavniKt' zadevo in vsako osebo, ki nastopa v • sti tako, k ah U n a je v resnici. Če je kdo
četi,drSn!k inr 'Tanke, pa dela, kakšen, pa
škodo d ' J, orll»čujoči strankar. napačno in v vensk i r|U|s,1S ’ Rkupnosti, je nravstvena in >slo-in ti-ste. •'	vsakegn resnega moža, da napako
ho m'L	dela	napačno,	javno	obsodi.	Naj	ne
bo nikogar strah.
»nergač«, ko pa v resnici stoji umsko in nravstveno visoko nad tistimi, ki ga psujejo, ker mu z dokazi ne morejo blizu. Le_z odkritostjo in z osnovano kritiko bomo zbudili med seboj smisel za stvarnost in bo izginilo malikovanje oseb, ki nam je prineslo v ,našem političnem življenju že toliko nesreč.
S politiko je v ozki zvezi gospodarstvo in duhovno ustvarjanje. Po političnih klikah so prihajali in ,še prihajajo pri nas strankarski ljudje tudi v gospodarstvu in v kulturnih stvareh do odločujoče besede. Med nami Slovenci imajo politični vodniki in stranke v gospodarskih in kulturnih zadevah veliko večjo besedo kakor pri večjih demokratičnih narodih, kjer vplivajo na politični raz,vitek gospodarski ljudje pa tudi kulturni delavci. Zaradi tega trpi naše gospodarstvo, še bolj pa naša kulturna raven, ker postavljajo na vrhove gospodarskih organizacij in kulturnih zavodov poprečnike in tudi podpoprečnike samo zato. ker so strankarji, v upanju, da bodo tudi v gospodarstvu in v kulturi imeli svoje orodje. tPri nas je namreč strankarstvo že dolgo totalitarno, že precej prej, preden so, se pokazale v Evropi totalitarne države. Koliko, relsničnih slovenskih talentov je bilo tako izgubljenih, ali uničenih, ali pa so umolknili in utihnili ali pa so celo, šli v tujino. Gotovo 'bi naša kulturna raven bila veliko višja, če bi pri nas odločevala stvar in stvarnost, ne pa osebnosti. In ravno, pri malih narodih je treba gledati, da se ne izgubi tudi en sam talent, ki bi lahko v resnici kaj doprinesel v narodovo korist.
*
Kaj premore misel za stvar in kaj lahko doseže majhna skupnost, če odloča v nji le stvarnost, ki ji je podrejen vsak posameznik in celota, je očiten zgled stara beneška republika. Majhna ribiška naselbina na nerodovitnih otočkih je ustvarila že v zgodnjem srednjem veku samostojno državico, ki je v teku stoletij zrastla v najbor gatejšo in najmogočnejšo republiko proti koncu srednjega veka. Nakopičila je velikansko bogastvo, vladala nad mor -ji, razbila bizantinsko cesarstvo in ustvarila umetnostne dobrine, ki so skoraj nedosegljive. Skoraj tisoč let je trajala slava Benetk. Še v času baroka je imel beneški poslanik na dvoru rimsko-nemškega cesarja prednost pred
vsemi drugimi. Vprašal se je marsikdo, ka j je dajalo beneški republiki tako neznansko državno, gospodarsko in kulturno moč, ko ni imela zanjo prav nobenih tvarnih naravnih osnov, ne velikega in po naravi bogatega ozemlja, ne številnega prebivalstva. Nič drugega kot čudovit smisel in čut za stvarnost, zraven katerega je izginil pomen sleherne Osebnosti. Blagor in uspeli republike sta bila tisto, ki je vodilo vse Benetke skozi tisočletja, nezaupanje sleherni osebi, naravnost zagrir zeno nadzorovanje vsakega koraka odločujočih in vodilnih ljudi, če delajo res le za republiko ali ne, in najstrožje kazni tudi za na j višje osebnosti, če so se pregrešile zoper koristi republike. Oseba ni bila nič, bila je manj kot nič, bila je samo stvar! Že volitev, ki je bila v konklavu. je bila tako urejena in tako premišljena ter zavoz-Ijana, da je težko razumeti že način volitev, ki j$ po svoji strogosti in zagotovilih za nepristranost in čistost daleč prekašal določila za volitev papežev. Vse polno najvišjih državnih institucij — veliki svet, pregadi, senat, zonta. quarantia, sere-nissima signoria in collegio se je med seboj na skrivnem nadzorovalo, da ni kdo kaj mogel začeti zoper republiko ali si pa prilastiti neomejeno' oblast v nji. V začetku 14. stoletja je nastali še »svet deseterih«, ki jie imel najvišjo nadzorovalno in sodnijsko oblast, tudi nad dožem samim, ki jo je mogel v prid republike neomejeno uveljaviti. V »svetu deseterih« nista smela biti dva uda ene rodovine in je moral biti voljen vsako> leto posebej čisto na novo, udje »sveta deseterih« niso prejemali nobenih plač, po preteku leta so bili spet Čisto navadni državljani in vsak beneški državljan jih je smel potem zaradi njilinega uradovanja 'spraviti pred sodišče, če so kaj zakrivili. »Svet deseterih« je volil izmed sebe tri načelnike (capi), ki so bili pa voljeni .samo za en mesec in niso smeli dokler so bili »capi«, iz palače niti na sprehod, da se ne bi zapletli v kakšne osebne zadeve. V sredi 14. stoletja je bil sam državni poglavar dože Marino Faliero, ker je poskušal polastiti se sam oblasti in postati knez, čeprav je bil star že 70 let obsojen na smrt. Ob sončnem zahod us o ga peljali na marmorne stopnice v doževi palači tja, kjer je sedaj postavljeno stopnišče »scala dei giganti«, so mu sneli doževo pokrivalo in odsekali glavo. Mrtvo truplo je ležalo eno noč in en dan na marmornih stopnicah, tako da je bila odsekana, glava med nogami, v strah in svarilo tistim, k i bi jim bila osebna častihlepnost in žeja po oblasti več kot stvar, za katero imajo skrbeti.
Ob prehodu v novo razdobje slovenske
zgodovine
m
koristolovci
če ga zmerjajo zato topoglavci
i s pri nas tako priljubljeno psov
ko
Majhen narod, kakršen smo mi Slovenci, ima dolžnost, da si išče do kraja jasnosti o svojih življenjskih pogojih. Kakor nebogljenčki' stojimo tu v dobi velikih odločitev in stopamo v dobo morda, še Usodnejših dogodkov. Tisoče Slovencev peče danes zavest, da se ne moremo povzpeti do odločne in učinkovite potrditve svoje narodne bithosti in se zanašamo na druge, da nam priborijo pp-goje samostojnega narodnega življenja. Ko čutimo vso sramotnolst te naše vloge, se vprašujemo, kje najti pot iz današnjega khivrnega stanja, pot do polnega, častnejšega in odgovornejšega, narodnega življenja. V dnevih stiske se taja led okoli najbolj zakrknjenih src, in upajmo, da bo vedno vec uvidevnih Slovencev, ki si bodo zastavili to vprašanje. Nazadnje irhamo samo izbirati med počasnim hiranjem in umiranjem ali pa med najresnejšim. združenim naporom, da si še o pravem času ustvarimo osnovne pogoje za svoj narodni obstoj ih uspešno tekino z drugimi kulturnimi narodi. I o dosedanji poti ne prhlcmo nikamor. Za nic manj ne gre v tej dobi. ko za dokaz, ali smo sposobni za avtonomno narodno življenje ali ne.
,
Bodimo brezobzirno odkriti nasproti sebi, priznajmo si, koliko smo grešili nad samim seboj, koliko smo zamudili nasproti rojakom v tujini, kako lahkomiselno smo gospodarili s svojimi skromnimi močmi, kako rpalo načrtno smo se pripravljali za svojo prihodnost in kako malo častno smo pa-stopali kot. narod na zunaj in nasproti drugim narodom v državi. Težko >se nam bo danes še izgovarjati' na svojo mladost, svojo neizkušenost in politično nezrelost.
Začenja se novo razdobje v naši narodni zgodovini V večji meri ko doslej bomo imeli mogo-cost, da na enem in drugem področju gospodarimo po Lastni uvidevnosti in napredujemo brez varuha. V tem trenutku je na meistu, da si kori samo svojo narodno vest. Ali je v nas kaj resne volje, da zapostavimo koristi svoje skupine skupni narodni stvar, ,n kaj pripravljenos t, da se v resnem prizadevanju in iskanju'dokopl jemo do spoznanja nekih osnovnih nujnosti narodnega živ
br vli; l" vodilnih načel, ki smo jih pripravljen, brezpogojno spoštovati, ali je v nas kaj
J ’ (la 81 s skupnim delom, ustvarimo širok na-
rodni program, ki bo dal dovolj mogočosti za ločeno uveljavljanje raznih skupin.
Svoboden narod ne prenaša duhovnega uniformiranja. Ne sanjamo o kaki narodni slogi, kjer bi bila izključena politična in druga tekma, a za novo življenje je potrebno, da v svoji lastni zavesti duhovno zrastemo, da se otresemo otročjih meril za svoja in tuja prizadevanja, malostniih redsodkov, strahu pred odkritim bojem, da se po-ažemo večji, širši, dostopnejši za nova spoznanja in strpnejši nasproti drugim nazorom. Strah je znamenje lastne šibkosti. Kdor se čuti močnega, bo iskal stika z drugomislečiini in priložnosti za merjenje svojih sil. Nikogar ne bomo izločevali od tekme, uprli se bomo vsakemu poskusu monopol izacije javnega dela po kateri koli skupini. Vodil in zmagal bo tisti, ki 'bo velikopoteznejši, odlločnejši in močnejši v svoji veri. Mržnja, zavist, tesnosrčnost razkrajajo narodno moč, hrome naš poli e t in jemljejo veselje do dela. Nolbena skupina ne bo nikdar tako močna, nobena ne bo v taki meri zajela vseli narodnih tvarnilh moči, da bi smela nastopiti kot zastopnik vsega javnega dela in bi lahko nosila pred zgodovTho sama neizmerno težo odgovornosti za usodo naroda. Še manj se 'bo kdaj smela katera koli istiti s slovenstvom, slovenskim narodom in slovensko mislijo. Slovenska skupnost mora zajeti slehernega rojaka. Vsako zakupništvo slovenstva je narodno krivoverstvo, narodni zločin.
Vse premalo smo doslej razmišljali o življenjski usodi in življenjskih pogojih malega naroda. Pogrešamo jasnih, izčiščenih pojmov O’ teh vprašanjih, neke trdne miselne osnove, rekli bi, narodne slovenske ideologije 'kot podstave in izhodišča za vse skupne narodne napore. Morda jih danes ni mnogo, ki čutijo potrebo po razpravljanju o takih stvareh, a kar jih je, so dragoceni ljudje in potrebno je, da javno spregovorijo.
Naj bi vsak povedal, kaj se mu zdi danes za Slovence najvažnejše, za njih prihodnost najpomembnejše, naj ibi prispeval svoj deilež k ustvaritvi slovenske narodne ideologije, dovolj široke, da bi se v n jenem okviru lahko izživljale vse sku-
Dognano je, da skoraj vsak slovenski izseljenec, kakor hitro prekorači mejo Slovenije, preneha biti politično zaveden Slovenec. Ostane Slovenec po jeziku, ker drugega jezika navadno ne obvlada, ostane navadno Slovenec še po kulturi, dokler ne izčrepa kulturne dediščine, ki jo je prinesel s seboj od doma, ohrani si veselje za slovensko narodno pesem, kot politično- bitje je pa s 'prestopom meje končali.
Da je bilo tako prej, ko so naši izseljenci ustanavljali nove domove v Ameriki, Franciji, Vestfaliji, je bilo žalostno samo zaradi tega, ker bi jim bila močna narodna politična hrbtenica pomagala, krepko ohraniti tudi jezikovno in kulturno samostojnost. Sedaj v Jugoslaviji, ko gre večina
Pesem slovenskega preporoda
(H koncertu Akademskegu pevskega zbora v Ljubljani 3. IV. 1939)
(Nadaljevanje.)
1) a v o r i n Jenko (1835—1912)
Po dovršeni nižji gimnaziji v Ljubljani, kjer sta ga glasbe učila Rihar in Mašek, je dovršil višjo gimnazijo v Trstu, kjer sta ga poučevala v glasbi Sinico in Rizzi. Na dunajskem vseučilišču je 1862 položil državmo-pravni izpit; poleg pravnih študijev je obiskoval konservatorij podi 11 el-mersbergerjem. Mladi Jenko, katerega je glasba popolnoma osvojila, se je 1863, ^ vedoč, da v domovini zanj ne bo kruha, odločil za mesto pevovodje v pravoslavni šolsko-cerkveni občini v Pančevu. V dobi, ko Srbi še niso imeli umetnih pesmi in skladb, so bile Jenkove stvaritve novum. Njegovi zbori »Sabljo moja, d im išči jo«, »Bogovi silni«, »Šta čutiš Srbine tužni«, so ustvaritve, ki so njegov sloves naglo dvignile in 'širile. Že 1865 mu je ponudilo Beogradsko pevačko društvo mesto pevovodje, kjer neutrudno deloval do 1872, ko ga je ravnateljstvo Srbskega narodnega gledališča pozvalo, da prevzame mesto kapelnika. 1 o osemnajstletnem delovanju je izvežbal gledališko kapelo do dovršenosti in zavod dvignil na ugledno višino*.
Poleg znanih samospevov s klavirjem na slovensko besedilo »Strunam«, »Kam« in zborov »Pobratimi ja« ter »Mornar« je zložil slovensko himno »Naprej zastave Slave« in srbsko himno »Bože pravde« — obe na motive slovenske narodme pe-* smi (»Pesem od kosa«, »Zrasle so zrasle tri konoplje«). Od večjih njegovih del je treba imeno-
pine in vsi tabori, naj bi prispeval vsak k sestavi slovenskega narodnega programa za vsa važna življenjska področja. Več ko doslej bo treba, tla razmišljamo o smislu življenja malega naroda, o vodilnih mislih in načelih njegovega javnega življenja, o osnovnih pogojih njegove samoohrane, o tern, kako si hočemo svoje politično življenje urediti, da bo ustrezalo življenjskim nujnostim naroda v našem položaju, kako hočemo usmeriti njegovo kulturno življenje, kako si zamišljamo svoj odnos do drugih narodov, predvsem slovanskih. Zanimati nas mora, kako .spravimo v sklad demokratična načela im demokratično misel s potrebo notranje in zunanje koncentracije narodnih sil, kako-dosežemo njih najbolj smiselno izrabo in ekonomijo, da nadomestimo, kar nam število nikdar ne more dati, kako in po kateri poti in s kakim načrtnim delom se bomo uveljavili v svetu kot enakovreden tekmec med kulturnimi narodi
i.	t. d.
Ne moremo si predstavljati pri nas prave narodne politike, ki se ne bi prizadevala, postaviti vsakega človeka na pravo mesto, izrabiti vsako sposobnost, pritegniti vse pozitivne sile h koristnemu delu. Ni narodne politike, ki ne bi hotela dati vsaki skupini mogočost tekmovanja v prid skupne narodne stvari. Dela je toliko, da Ibo delovnih rok vedno premalo. Na vseh področjih bo treba krepko zastaviti moči. Pomislimo samo. pred kako velike naloge nas postavljajo vprašanja našega načrtnega gospodarstva, naše socialne in gospodarske zakonodaje in politike, koliko načrtnega dela nas čaka na področjih kulturnega, narodno obrambnega, prosvetnega življenja. Tudi naše časopisje, zlasti dnevno, bo moralo svojo nalogo vse resneje pojmovati ko doslej im pomagati pri tej veliki nalogi. Današnja raven našega političnega časopisja nam ne dela časti in zavest odgovornosti za javno besedo je pri nas vse premalo razvita.
Vabimo svoje bralce k razmišljanju o teh vprašanjih in k sodelovanju pri razpravljanju o njih, vabimo naše izkušene može, vabimo pa tudi našo mladino. »Slovenija« je za resno diskusijo na razpolago.
slovenskih izseljencev v južne pokrajine naše države, je pa to žalostno tudi iz drugih ozirov. Naša država ni narodno toč no omejena. Nihče no more potegniti meje med Ilrvati in Srbi. Vse križem med hrvaškim ozemljem so tudi Srbi naseljeni v močnih skupinah. Čeprav se po jeziku ločijo komaj za spoznanje, vendar ohranijo oboji neokrnjeno narodno politično zavednost.
Meja med Slovenijo in Hrvaško je zemljepisno nesporna. Slovenski izseljenci, ki so se tudi v močnejših skupinah naselili med Hrvati in Srbi. bi morali ohraniti svojo narodno politično zavednost že zaradi tega, ker to vidijo pri Srbih in Hrvatih. Vendar ta zgled očitno nanje nič ne vpliva.
vati simfonično uvertiro »Na Kosovem« ter opereto »Vrač a ra«, ki je bila 1882 prvič izvajana. Jenkovemu slogu, je pristna svojevrstna narodna nota (klasična stilizacija narodne pesmi) poleg precizne fakture v smeri poznoromantičnih klasikov. Jenkovo ustvarjanje je oplodila v smislu zgodnje romantike slovenska narodna pesem, za katero se je že v rani mladosti zanimal. Eden izmed njegovih začetnih opusov, op. 2, so vprav »Slovenske narodne pesmi« (5 Chants nationaux slovenes pour piano, propriete du compositeur. Vienne, 1860).
D o b a
V	drugi polovici 18. stoletja sta se jeli razkrajati svojevrstna lenivost in samozadovoljstvo, ki jima je zapadel evropski človek po srditih bojih reformacije in protireformacije. Reformna prizadevanja jožefinskega absolutističnega prosvetljen-stva in odljudno pobožnjaškega, mrkega janzeniz-ma so ustvarila stopnjema korenit preobrat,' v vsem evropskem naziranju in mišljenju. Z umišljeno staro krščansko strogostjo so hoteli janzenisti obuditi med ljudstvom pravo nravnost in so se čudno ujemali s »prosvetljenci« tiste dqbe. Želje in zahteve te cerkvene struje so se skladale po vnanji obliki z državnimj reformami in prosveti jenskimi te rezi jansko- jožef inskimi uredbami. Duhovščina in Cerkev naj bi služili državi prav tako kakor sodnija in policija. Nove ideje in reakcija na nevzdržni družabni in socialni red so sprožile francosko revolucijo, ki je porušila dotedanje podstave francoske države in zamajala državni svetovni red. Vpliv francoske revolucije pa se ni poznal le v državno političnem gospodarskem in družabnem življenju. V dobi p ros ve t-ljenstva so se ljudje navadili priznavati le človeška čutna spoznanja in dognanja golega razuma. Na teh spoznavnih osnovah je slonel državni in družabni red, ki ni pustil do veljave zgodovin-
: Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in :
■	’	Z
:	moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, •
:	krojaške in šiviljske potrebščine kupite •
: : • • :	najugodneje pri
Z	■
*
ReteliM, fyuMjfOHa
v	ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
v, V, ,zah>stno ugotovitev je postavil v zadnji številki »o I oveni je« v sestavku »Slovensko' vprašanje« slovenski inteligent iz Zagreba. Cello v .agrebu, o katerem je že Kopitar ugotovil, da stoji na slovenskih tleh in ga j.e v krog Hrvatov pripeljala le sola in inteligenca, v Zagrebu, kjer je število Slovencev naj večje in med njimi največ inteligence izmed vseli naselbin v Jugoslavi ji, se ta slovenski živelj šibko udejstvuje versko, nekoliko prosvetno, gospodarsko in narodno politično se pa kot samostojnost ne upa pokazati.
Kaj je temu vzrok? To ugotoviti in poiskati zdiravila proti temu je najbolj pereče slovenskp vprašanje. Nihče ne bo mogel prerekati, da je eden poglavitnih vzrokov — slovenska narodno politična malodušnost. Kakor je Vraz svoje dni avtoritativno zatrjeval, da nas je Slovencev premalo, da bi mogli razviti svojo literaturo in kulturo, tako so sedaj taki, ki v teli stvareh odločajo, še vedno v dvomu, ali smo Slovenci sploh zmožni samostojnega političnega življenja.
rudi v tem pogledu velja pregovor, da riba pri glavi smrdi. Brez prave narodnopolitične borbenosti so se celo vodilni slovenski politiko na bojišču, to je prej na Dunaju, tako vživeli, da so slovensko domovino in ves svet gledali skozi naočnike dunajske dvorne kamarile, sedaj se vživ-ljajo silovenski politiki tako v belgrajske razmere, da gledajo na Slovenijo skozi naočnike belgrajske čaršije.
Če so vodilni politiki v narodni skupščini predlagali, da ni treba slovenskih stenografov, ker Slovenci ne zahtevajo slovenščine kot razpravljalnega jezika, če se je še v zadnjem zasedanju predstavnik slovenske prosvete med poslanci celo opravičeval, da mora govoriti v jugoslovenščini, ker srbohrvaščine popolnoma ne obvlada, kako, ljube duše, hočete pričakovati ocl navadnih slovenskih ljudi, ki se izselijo med Hrvate in Srbe-narodno politične zavednosti!?
Širite naš list „Slovenijo“!
sko razvojnim nujnostim. Reakcija na gesla francoske revolucije je spočela in ustvarila novo vzdušje, zbudila domišljije, se predala zamaknjenost v resnično in idealizirano preteklost osebnosti, družbe, naroda. Reakcija na trezno-pamet-no, suho-snovno gledanje prosveti jenstva in njegove svetu in življenju odtujene ideje je spočela romantiko. Medtem ko je poudarjala francoska revolucija kozmopolitično nazornost, stremi romantika za osebnostno in narodnostno posebnostjo ter je zazrta v njih idealizirano preteklost.
Oslon romantike na preteklost je tudi med Slovenci p obudil kulturne delavce (Kopitar. Ru-dež, Čop, Korytko, Vraz i. dr.), ki so nam jeli odkrivati našo domačnost in svojsko bitnost. Zganila se je v n jih rodna zavest do spoznavanja našega jezika, slovstva in prvih glasbenih začetkov. Bleda zarja vsesplošnega narodnega preporoda je napočila. Naše ljudstvo je podzavestno zaslutilo, da narod, ki si da vzeti svojo zgodovino, zgubi zadnjo oporo svoje duhovne samostojnosti.
Starejša slovenska romantika je bila pod neposrednim nemškim vplivom. V zgodovinskem oziru sta Linhart in Vodnik utrla novemu gibanju pot. V »Iliriji oživljeni« opažamo pri Vodniku prvi pesniški odsev romantike. Vodnik je prvi romantični zbiralec narodnega blaga, prvi raziskovalec: rimskega starinoslovja naših krajin — iz ljubezni do narodopisja. Cop in Prešeren, voditelja in predstavnika nove smeri, sla s svojimi strogo umetniškimi zahtevami določno postavila protest proti koristnostni plati umetnine. »Kranjska Čbclica« je pretrgala dolgo vrsto praktično-utilitarističnega slovstva, razbila janzenistovske spone in zavestno posegla nazaj do Devovih Pi' sanic od lepih umetnosti. Po »Pisanicah« in Vodnikovi poeziji je lo zopet prva lepa knjiga med Slovenci. Z Riharjem na naši glasbeni ledini ra«te vrsta osamljeno nastopajočih, idejno še nepovezanih, vsestransko odvisnih pevcev-pesnikov-pevo-
Prvo slovensko vprašanje je politična
zavednost
Zakaj propadamo?
(Dopis.)
Zadnje dni smo brali v vseli naših dnevnikih velike slavospeve novi stavbi tvrdke Bat'a, ki je zrastla na mestu stavbe, ki je bila svoječasno last Jadranske banke. Ta banka je bila po vojni naš najmočnejši denarni zavod, in njej je v prvi vrsti pripadla naloga, da je nacionalizirala tuja podjetja na slovenskem ozemlju. Naši časnikarji sc niso prav pomišljali, ko so pisali slavospev tujemu podjetju, na žalostno zgodovino našega povojnega gospodarstva, ki je 'bila v neposredni zvezi s liišo, ki ho v nekaj mesecih popolnoma zginila s površja. Jadranska banka je bila tudi tisti zavod, ki je po vojni ustanovila Strojne tovarne in livarne. ki so prevzele stara sloveča livarska in strojna podjetja Toennies, Samassa in Žabkar. Slučaj pač hoče, da istočasno s poslopjem, kjer je banka ustanoviteljica imela svoj sedež, podirajo na drugem koncu Tvrševe ceste (udi zadnja poslopja Strojnih tovarn in livarn. Tako jemlje konec podjetje, katerega izdelki so bili še pred kratkim cenjeni na vsem Balkanu, in ki je zaposlovalo desetletja nekaj sto slovenskega delavstva in nameščencev.
če pomislimo in razmotrimo, kje je vzrok žalostnega konca te banke in n jenih podjetij, bomo z lahkoto ugotovili, da je v tem, ker imajo pri naših vodilnih ljudeh osebne in strankarske koristi prednost pred splošno narodno blaginjo. Le tako je tudi mogoče, da pravi krivci te nesreče v našem javnem življenju še vedno zavzemajo važna odločujoča mesta. Nekateri so si iz nesreče te banke skovali velik 'politični kapital, na podlagi katerega naj bi bili celo naravnost zavladali nad slovenskim narodom. K nesreči je pripomoglo tudi neko slovensko časopisje, ki je dosledno le v nedoslednosti in piše vedno le tako, kakor mu narekujejo trenutne koristi. Kako nekritično je nase dnevno časopisje, prav lepo dokazuje primer, da je pred nekaj meseci, ko so bile Strojne tovarne in livarne prodane na javni dražbi, hitelo tolažiti prizadeto delavstvo, da bodo tovarne v najkrajšem času začele zopet obratovati. Pa vendar bi ti časnikarji morali vedeti, da belgrajski kapital, ki je podjetje izdražil. ni imel initi interesa niti namena, da obrat obnovi. Namesto da bi prizadeti zopet dobili svoje delo, morajo danes gledati, kako podirajo stavbe, v katerih so pustili svoje najboljše sile.
Isto naše dnevno časopisje je pred kratkim prineslo dolgovezne sestavke nekega dr. Mayerja. ki se je v interesu tujega kapitala trudil prepri-tau delničarje G ust iliu carsko pivovaiuie v Laškem da morejo rešiti svoje delnice le na ta način, da jih prodajo njemu. Pred leti pa so ravno ti listi na vso moč pozdravljali ustanovitev te pivovarne in osamosvojitev gostilničarjev od tujega pivovarniškega kartela.
Pri gonji proti Gostilničarski pivovarni sta sodelovala tudi dva slovenska odvetnika. Sicer so odvetniki res zato tukaj, da so na razpolago s svojimi pravnimi nasveti, vendar pa nastane tudi tukaj vprašanje, če jim oziri na splošne koristi ne stavljajo kakšnih meja. Vsekakor pa ni prav, da zastopajo takšne protinarodne stvari odvetniki,
ki hočejo veljati za javne' delavce in biti zastopniki slovenskega naroda.
Neki narodni poslanec, ki se je leta in leta sam zavzemal za slovensko avtonomijo, je nedavno postavil trditev, da smo Slovenci počeli petnajst let naj večjo neumnost, ko smo se borili za avtonomijo. Na ugovore je svojo trditev utemeljeval s tem, da sc avtonomija, kakor smo si jo- Slovenci zamišljali, sploh ne da izvesti.
Navedel sem samo nekaj primerov, ki so značilni za naše javinoi življenje. Podobnih primerov
bi seveda lahko naštel še nepregledno število. Vse to pa jasno kaže, da propadamo ne samo zaradi državnega centralizma samega na sebi, temveč tudi zato, ker zaradi svoje ozkosrčne sebičnosti, častihlepnosti in nenačelnosti podiramo' svoje lastne ljudske zgradbe in s tem posredno podpiramo centralizem, če ga že naravnost ne vzdržujemo.
Pri takšnih razmerah pač ni čudno, če naši ljudje nimajo nobenega narodnega ponosa in narodne samozavesti. Nič čudnega, če v naše razmere nikdo več nima pravega zaupanja in tudi več ne verjame, da bi se izboljšale. Pri takšnem stanju prav tako ni čudno, če je statistika morala zaznamovati, da je v zadnjih 6 mesecih v Sloveniji prenehalo obratovati 21 industrijskih podjetij.
Gospodarski položaj v Sloveniji
Po podatkih, ki jih je pravkar objavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, posnemamo, da izkazuje, statistika gibanja pridobitnih obratov v prvem letošnjem četrtletju tendenco nazadovanja. Razlika med odjavami in prijavami obratov znaša 26. sicer v korist prijav, toda takoj je trciba pripomniti, da je ta raizlika v korist prijav znatno manjša od razlike v istem razdobju lanskega leta. Obrt in gostinstvo izkazujeta maloten prirastek, nazadovanje pa trgovina, ki je po svojih odjavah in prijavah dokaj zanesljiv napovedovalec poslabšanja gospodarskega stanja, ter industrija, ki kaže v Sloveniji iz raznih važnih vzrokov zdaj že drugo leto presenetljivo nazadovanje, kar smo na tem, mestu imeli že večkrat priložnost posebej poudariti.
Krajevni pregled gibanja dokazuje, da je bila v prvem letošnjem četrtletju pred vsemi drugimi mesti in okraji prizadeta Ljubljana, to pa v trgovini, obrti, gostinstvu in industriji. Ljubljana je v kratkem raizdobju treh mesecev izgubila kar šest industrijskih podjetij, od teh tri v mestu in tri v okolici. Če sta sicer prijavljeni dve: n o v i industriji v mestu, je pri tem pripomniti, da gre skoraj pri vseli novih prijavah industrijskih podjetij v Sloveniji v zadnjem času le za manjša podjetja. To dokazuje še ved'no, da podjetnost ni omrtvela, da pa se ji na drugi strani stavljajo tako velike in večinoma skoraj nepremostljive zapreke, ki bistveno ovirajo ustanavljanje novih podjetij in s tem morijo domačo pod jetnost. Zbornično poročilo izrečno ugotavlja, da so splošni \ z roki procesa nazadovanja obratov industrijskega značaja predvsem izredno visoka celotna obremenitev industrije z javnimi dajatvami, med katerimi je odločilna za 200% višja banovinska doklada kot drugod, in poselbej v Ljubljani še mest-
na užitnimi in uvoznina. 'Položaj industrije v Sloveniji vedno'bolj otežkoča tudi poviševanje železniških tarif, predvsem glede na njeno konkurenčno sposobnost. Če se bo nazadovanje in propadanje industrije v Sloveniji tako nadaljevalo, se bo v kratkem pokazalo to tudi kot nujni nasledek v nazadovanju ostalih gospodarskih panog, v tr-gotovini, obratu in gostinstvu. Že tako se kaže, kako r smo zgoraj navedli, odsev splošnega gospodarskega položaja doma in v tujini tudi v Sloveniji v vedno rastočem obsegu, sicer za zdaj samo v nazadovanju trgovskih obrtov, kar pa se hitro more prenesti na vse ostalo gospodarsko življenje z vsemi katastrofalnimi nasledki pravkar minule gospodarske stiske. Splošni mednarodni položaj in mačehovski postopek s svoje dni dokaj razvitim slovenskim gospodarstvom doma vodita nujno v nazadovanje, če bi se prav nič ne storilo proti temu. Ne stori pa se prav nič.
Še prav posebej moramo to poudariti glede na Ljubljano. Že večkrat smo ugotovili na tem mestu žalostni propad starih industrij v Ljubljani, zdaj moremo zopet ugotoviti, da se starim pod-jetjem priključujejo še mlada in da se še vedno širijo vesti o preselitvi nekaj podjetij, ki s svojimi številnimi zaposlenci še prav posebno vplivajo na razvoj mesta kot takega. Presenetljivo je, s kakšnim molkom se v našem mestu prehaja čez vsa ta znana in obupna dejstva propadanja. Ni ustanove, ki bi v takem kritičnem položaju povzdignila svoj glas za •zaščito še obstoječega in podala vsaj en konkreten nasvet, kako bi se ne-vzd ržno propadanje kakor koli zaustavilo. Kakor da imajo prav vsi odločujoči za to gluha ušesa in zaprte oči. Mislimo, da je prav to nekaj najbolj žalostnega v tem že tako žalostnem času.
Naša kri se zgublja
Opazovalec
v tujini
\ »Slovenskem listu«, tedniku za argentinske Slovence, ki izhaja v Buenos Airesu, pripoveduje Tomaž Kodelja tele skušnje s slovenskimi nasel-niki v lužni Ameriki:
skladnikov, ki so nam ustvarili zakladnico lepih pesmi. Naše ljudstvo si je iz nje izposodilo mnogo melodij, da jih po svojskem sporočilu žive ohrani. Takšne, ki so bile le izrazu svoje dobe namenjene, so se z njo preživele. Nekaj njih, ki so po svoji neminljivi lepoti in vrednosti preživele dobo svojih očetov, bo trajno obranil slovenski pevski rod. Biharjeva izrazito slovenska cerikvena pesem iz-V1ra iz ljudske pesmi in je ljudskemu petju namenjena. Po vzornih ustvaritvah in prvem koraku za vzgojo in organizacijo slovenske cerkvene glas-ie pomeni njegov nastop odločen, dasi osamljen in se zadržan protest proti janzenistovskemu sistemu v smislu ipreporoda. V Fleišmanu se družita mojster pevec-pevoskladnik z vzor-prenorodite-Ijem. Ves predan službi lepote ustvarja »tičik v Arabje pusavi« naši posvetni glasbi imenitne P| vence in jih siri med narod. V slovenskih pro-pilejah — idealiziranih seveda — stona troiin mojstrov-pevcev Rihar-Vodnik-Fleišman rok£ t roki na čelu našega preporoda. Sinovi slovenske matere, zvesti svoji rodni grudi do poslednje s ra
"scm leposlovju Čbelica, ob osamljenem, truda pol-nem in trpkem vbadanju od takratnih naših glas-)CIVj °v ni. mogoče zahtevati.
:	ePr'stna, romantično fantastna misel ilirizma
pasti°P a zaradi slabotnih kulturnih pogojev pro-boječ s h, ‘^ami je nastopila politična oblast.
panslavizem c*. Za "j™ skriva AvSItri1,’ P°guI>n! dosegel 2rSlCer pa ilirizem med Slovenc, m kjer	Tfga	Pomena kakor na Hrvaškem,
rizaciif N," ! odpor proti nastopa roči madza-rega form l (> °zko omejenega ilirizma, kate-avstri jel- Ve znake je na prizadevanje Madžarov tem cil a- 1 zatrla, se je med južnimi Slovani Vi -10Je razširjal .panslavizem.
•njivo pot so hodili kulturni delavci, ki so
med našim narodom širili izobrazbo in mu ustvarjali umetnost in znanost. Komaj je s štiriletno francosko okupacijo Ilirskih provinc za kratek čas odnehala mora jožefinskih ponemčevalnih poizkusov in janzenistovskega obskurantstva, že so bile tudi pri kraju mnogo obetajoče >nade. da se razcveto semena preporoda, ki sojih zasejali prvi preporoditeilji od Pohlina do Cojza in Vodnika. Razvijal pa se je rod, ki so ga v vzorni mladosti osrečile uredbe Napoleonovih Ilirskih dežel, ki je pod vodstvom Vodnika doživel uresničenje slovenske jezikovne in kulturne osnove:. Nova du-hovna struja romantilke ga je v teh prvih počet-kih podžigala in usmerila k vrednejšemu delu. Ovir pa je bilo med izobraženci in neukim ljudstvom dovolj. Krnet se ni mogel ogreti za vsiljeno mu šolo: znanje branja in pisanja mu je malo pomagalo, saj ni imel slovenskih knjig, da bi jih bil bral. Izobraženci so v nemških in latinskih šolah pozabili materinščino, s tujkami krščena posili-slovenščina »škriea« je bila preprostemu človeku v posmeh, Med učenim svetom so bili pri jatelji slovenščine bele vrane. Kmet je govoril bol jšo slovenščino nego učena gospoda: le duhovniki, ki so jih v semenišču učili dušnega pastirstva v materinščini, so — namenjeni svojemu narodu gojili domači jezik. Neenotnost slovenskega jezilka in pokrajinska občutljivost sta za-raevali napredek. Vladne naredbe so ločile Slovence po posameznih deželah, češ da je združitev kega jeizika postranskega pomena, šola pa ‘.v? Ztt to da se učenec iz knjig nauči čimprej nemščine. V ljudski šoli (trivialki) so mladini vte-Pa 1 . u'jscmo, zato je bila nepriljubljena; Učenec se ni naučil niti dobro materinščine niii nernšči-je; .Avstrijski učni načrt, ki, je pomedel s svobodoljubnim francoskim, je navajal z ukom in zgledom mladino k površni pobožnosti, delavnosti, re-doljubnosti in — podložniški zvestobi.
(Dalje prihodnjič.)
Leta 1923. mi je bilo od strani fašistov namignjeno, da za take kot sem jaz. ki ni upanja, da bi se prilagodili fašizmu, ni prostora v sončni Goriški. Še 'istega leta v oktobru sem zapustil Evropo in svoj rodni kraj ter se odpravil v tujino s trebuhom za kruhom. Seveda sem se odpravil v Argentino k svojim ljudem, misleč, da bom pri sorodnikih svoje žene našel sredi mrzle' tujine vsaj domačo besedo, ki je v tujini za vsakega človeka dragocenejša kot morda doma. Tujina mi ne bo tako težka, sem si mislil, ko se bomo v materinem' jeziku pogovarjali. A sem bil bridko razočaran.
Oče Slovenec, istotako mati, a otroci niso znali niti besedice slovenskega. Kjer pa je bil samo oče ali mat. Slovenka, razumljivo, da je bilo še manj upanja sbsati slovensko besedo. Od 36 bratrancev in sestričen moje zene_ jih je bilo samo 7, ki so znali naš jezik. In tem je bila mati teta Katarina, ki je zapustila svoj rojs n i kraj l odg or o, ko ji je bilo sedem let. Kako je mogla ta mala deklica sredi tujine ohraniti svojo materino govorico ter jo prenesti tudi na svoje otroke?
. Je položil tej mali podgorski deklici ljubezen do svojega naroda in do svojega jezika? Kakor sem se prepričal, njen mož Mihael, ki je tudi Slovenec, ni k temu ničesar pripomogel. Šola tudi ne, ker je ni nikoli pohajala. Torej kdo? Mati, njena mati jo je naučila ljubiti svoj rod in svojo besedo. In od vseh je edino teta Katarina ohranila sredi tujine zapuščino svojih staršev svojim potomcem.
K temu bi samo še dostavili, da kakor morejo zavedne matere mnogo storiti za ohranitev slovenskega čuta in zavesti, trajno lc ne bodo mogle preprečevati pnenačeva^ja naših ljudi v tujem svetu. Saj se se vse večjim narodom z vse številnejšimi našelniki ni to posrečilo. Opozorili bi na primer na nemške naselmike v Združenih državah-15 do 20 milijonov bi jih bilo, če bi se ne bilo pril likovalo v teku ddh eno pokolenje za drugim a danes jih štejejo komaj še desetino. Edino noro stvo proti pril,kovanju je in ostane naselitev im strnjenem prostoru in sicer pred vsem naselitev poljedelskih izselili,kov. ki so zmeraj s svojo zem-
Sno!e5,.^e,mi k^SV0|,m, V'IUI'ni™ tesneje povezam kakor nestalnejši in bolj tujim
vplivom dostopni mestni prebivalci. Tudi a to imamo naravnost sijajen zgled in sicer prav tako iz Severne Amerike. 80.000 ljudi je štela francoska naselbina v Kanadi, ko so to deželo pred
		
j	■	lajboljše šivalne stroje
ADLER
za dom in obrt ter posamezne dele ^er kolesa kupite pri
PITELINC
LJUBLJANA
za vodo, bli^u Prešernov, spomenika
Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
dotbfinj. ppl drugi ni stojetjem zasedli Angleži. Od takrat je bil seveda dotok inoivih francoskih iz-sejnikov ustavljen, ne glede na to, da Francozi t^ko niso bili nikoli preveč vneti kolonisti. Pa so se vendar pomnožili v teli poldrugih sto- letih na dva in pol milijona duš! Torej v ravno nasprotnem, to se pravi še več kakor ravno nasprotnem razmerju so se pomnožili, kakor so nemški nasel-mki v sosednih Zedinjenih državah nazadovali.
Ob tem zgledu bi se morali učiti vsi tisti, ki vzdihujejo nad našimi ljudmi, ki se zgubljajo v tujini, pa jim ne vedo drugega reči, kakor: »Oh, ostanite vendar doma, v naši mili domovini!« Samo, da jim ne povedo, od česa naj živi doma tisti, ki nima ne zemlje ne — dela. Da bi pa resno raz-mišljevali, kako bi se uredilo izseljevanje po načrtu in smotrno, tega pa seveda ne. Raje tuhtajo, kako bi odgriznili političnemu nasprotniku kakšno službo in kako bi pridobili za »našo stranko« nekaj korit.
Pri tem gre pa seveda izseljevanje naših ljudi svojo pot. Neorganizirano, na slepo. V zadnjih osemdesetih letih smo jih na ta način dokončno in za vselej zgubili — s potomci vred — najmanj poldrugi milijon.
In še jih zgubljamo.
Tn bomo jih zgubljali, dokler ne prešine naših ljudi zavest, da je naš narod več, kakor katera .koli »naša« stranka.
Okoli sporazuma
»Hrvatski dnevnik« od 3. t. m. prinaša sestavek o sporazumu. To se pravi, tega izraza ne rabi. on govori samo o razgovorih med dr. Mačkom in Dra-gišom Cvetkovičem, glede katerih se bo dokončni sklep šele razglasil. Sicer pa govori o celi zadevi zelo previdno, rezervirano. A prav tako odločno poudarja, da Hrvati od svoje zahteve po enakopravnosti in priznanju, narodne samobitnosti ne mislijo odinehati. Zato na kratko povzema hrvaške težave im zahteve. Pomembne v teh dneh utegnejo biti tele besede:
Govorilo se je o bru lovstvu, toda redko smo mogli zaznamovati bratovsko ravnanje in bratovsko delo. S Hrvati se je delalo kakor z narodom tretje vrste. Kadar je bilo treba dejansko pokazati ne samo bratov-stvo, ampak vsaj nekaj pravičnosti, talkoj so se umikali. Še nam je v spominu znani Markov protokol, ki je imel namen, ublažiti režim na Hrvaškem. Tisto, kar je bilo sprejeto v ta protokol, je Ibilo tako naravno, in prava sramota je, da se je moralo nekaj takega sploh dati na zapisnik in biti predmet pogajanj. Pa vendar vemo, da je ta protokol postal mrtev kos papirja in da je bila onemogočena izvedba tudi tistih malot, ki jih je ta dogovor predvidel. Niti do tega torej ni bilo lahko priti; da bi se bila ustno ali pismeno obljubila neka dejanja, a sploh se ni dalo doseči, da se ta dejanja tudi iz vrše. Hrvaška javnost se je seveda zanimala, kaj je vzrok, in je iskala krivce. Ni jih našla. Iz tega se je rodila velika nezaupnost, (ki ni bila nasledek nobenih vzrokov iz območja občutljivosti, ampak stvarnega gledanja na ljudi in njihova dejanja. Tako je bilo prej, tako je tudi danes. Pri-vlačijp nas sanjio dejanja. Po dejanjih si ustvarjamo sodbo ° ljudeh in po dejanjih sklepamo, če žele živeti v edinosti in prijateljstvu s hrvaškim narodom, ali če jim je do boja z njim.
......	,1	:	i	h*	f*!
Tako Srbi kakor Hrvatje so ponosni na svoje pravice. Da bodo te pravice medsebojno zagotovljene, ne sme biti vsiljevanja ene volje tam, kjer mora odločati druga volja. 'Kdor ne more sprejeti tega stališča, ta govori lahko o sporazumu kolikor hoče, ali ta ni za .sporazum, ampak za hegemonijo. 1 oda hegemoni-stično prizadevanje in hcigemonistično ravnanje vzbujata odpor na drugi strani. Iz tega odpora nastane boj, in kadar izzove brezobzirno ravnanje brezobziren boj, tedaj nastopijo nasledki, ki so zvezani z veliko odgovornostjo. V današnjih časih so te odgovornosti še večje, ker zahtevajo ti časi hitre in širokosrčne rešitve . ..
Novi oblaki nad našo industrijo
Pod tem naslovom piše »Ljudski glas«:
Z našo industrijo je res križ. Na noben način ne more doseči razmaha, ki bi zagotovil slovenskemu ljudstvu dovolj zaslužka. To pomanjkanje industrijskih podjetij se v bivši Avstro-Ogrski ni tako živo občutilo kot danes, ko smo v novih mejah odrezani od svetovnih trgov, ko nimamo Trsta, ki je v prejšnjih časih zibiral ves presedek slovenskih delovnih sil in jih pošiljal po svetu. Po prevratu so naši industriji prerokovali sijajno bodočnost zaradi tega, ker je le Slovenija razpolagala z zadostno množino kvalificiranega delavstva, električne in premogovne pogonske sile, s koncentriranim bančništvom im ugodnim prometnim položajem, ker je zaradi bližine Trsta lahko dobivala zadostne množine surovin, ki jih Slovenija, razen lesa nima.
Toda ti preroki so se 'zelo motili. Industrija v Sloveniji je sicer dosegla v nekaterih panogah precejšen razmah (n. pr. v tekstilni, ki pa ni nastala iz naših potreb in našega položaja, ampak zaradi tega, ker je kapital iz sudetskih pokrajin zaradi prenasičenosti tamkajšnjih trgov v letih krize iskal novih), medtem ko so druge panoge, kot n. pr. rudarstvo, katastrofalno nazadovale. Naj navedemo v ilustracijo nekaj številk o zaposlenosti delavstva, zavarovanega pri Su-zorju in OUZD-ju.
Zavarovanih je bilo v tisočih v letih ipri Siizorju pri OUZD-ju v % 1923	439	73	16.9
1930	631	97	16.4
1933	420	75
1935	564	79
1937	680	94	15.29
Iz tega vidimo, da je padanje števila delavstva, za-rovanega pri OUZD-ju stalno, medtem ko število vsega delavstva v Jugoslaviji stalno raste. Temu je kriv:
1. Močnejši davčni vijak in višje samoupravne dajatve v Sloveniji.
2. Enostranska kreditna politika Narodne banke. V letu 1937. je prejela Slovenija le 7.3 odst. eskomptne-ga kredita Narodne banke, lani le 5.7 odst., Srbija prejme letno nad 75.0 odst.
3. Slovenija, kot obmejna dežela, za industrializacijo ni pripravna.
4. Višja življenjska raven Slovenije, ki zahteva višje mezde, ki pa so še kl jub temu mnogo pod eksistenčnim minimumom.
5. Tarifna politika državnih železnic. Ker je Slovenija oddaljena od trga v notranjosti države, prevoz zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenskih industrijskih izdelkov. Z zadnjim finančnim zakonom je tarifa za prevoz tovornega 'btaiga izopet zvišana za 5%.
6. Dejstvo, da naša industrija ni nikoli računala s surovinami, ki jih Slovenija poseduje, ampak se je pri nas razvila v prvi vrsti predelovalna industrija, ki uporablja večji del uvožene surovine. Iz vseh teh razlogov naša industrija ne more napredovati in ne more zaposliti več kot ene tretjine delovnega prirastka, ki znaša v Sloveniji letno 10 tisoč oseb. I o dejstvo je naravnost usodno, ker tudi naše kmetijstvo ni v stanu nuditi nove zaposlitvene možnosti.
Zato vsa naša industrija še mnogo težje občuti pomanjkanje deviz, ki se je v poslednjem času pojavilo in zaradi katerega si ne more nabaviti potrebnih surovin. Nasledki so že vidni, zlasti v tekstilni industriji:
Mariborska tekstilna tovarna demontira predilnico in bo baje ves svoj obrat preselila v Egipt.
Themel-Ogrizek, Št. Peter v Savinjski dolini, je odpustil sto delavcev in grozi popolna ustavitev obrata.
Tovarna Doctor in drug je uvedla tedensko dva dni neplačanega dopusta.
»Jugdbruna« v Kranju je odpustila 86 delavcev zaposlenih v predilnici in skrajšala tedensko delovni čas za 8 do 24 ur.
»Sempenit« je odpovedal 15. aprila 90 delavcem.
Na Javorniku delajo tedensko le 5 dni, na Savi v mariinarni počivajo od sobote do torka.
Kako od pomoči temu nazadovanju? Le s ipolno decentralizacijo in z dosego popolne enakopravnosti slovenske industrije pri državnih dobavuh in pri državnih kreditnih ustanovah, predvsem pri Narodni banki, ki se je v vprašanju deviz pokazala za nesposobno.
Ker o kaki preusmeritvi izvozne politike danes sploh ne more biti govora, se da odpomoči stiski, ki preti zaradi pomanjkanja deviz le na ta način, da se iz rezerv in kreditov Narodne banke odstopi brez ozira na trenutno ravnotežje plačilne bilance z deželami, ki nam dobavljajo bombaž toliko deviz, da se zagotovi nadaljnja zaposlenost našega delavstva.
Kratkočasne cvetke iz »Slovenskega naroda" številka 95.
V	sestavku »Zanimivosti iz filmskega sveta« piše »Narod«: Scenarij je napisala Margaret Ken-nedy po romanu »Ukradeno življenje«, ki ga je nekoč napisal dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške republike. — Zanimivo odkritje, kaj ne? Pisec je gotovo preskromen. Na osnovi tega odkritja bi bil lahko napisal zanimiv uvodnik za svoj list.
Dalje poroča »Narod«: Claire Richard se je ob-
dala z najboljšimi filmskimi tehniki in je opremljena z najboljšimi aparati. — Upamo, da znajo ti tehniki z aparati pravilno ravnati.
Pod naslovom Hrvaško predavan je v Ljubljani beremo: »Kakor smo se informirali, je povabil dr. Bičaniča na predavanje v Ljubljano' Slovenski klub, ki izd aja tednik »Slovenijo«. Ne bi se čudili, če Ibi bil pisec dostavil, da predseduje temu Slovenskemu klubu dr. Edvard Beneš, predsednik češ k o-m o ra v s k ega p r ot ek to ra t a.
Pod naslovom »Uvedba vojaške obveznosti v Angliji« piše »Narod«: »V najkrajšem času bo izvežbanili 2,000.000 rekrutov...« Sodimo', da ima »Narod« prvovrstnega vojaškega strokovnjaka v svojem uredništvu. Poročilo bi Ibilo še zanimivejše. če bi bil pisec izdal tajnost, da bodo te rekrute vežbali častniki, ki si jih bodo Angleži izposodili od Nemcev.
Kilavo vrednotenje
V	Zagrebu izhaja humoristični tednik »Koprive«. Njihen humor je bolj tretje vrste in njih-ne šale in kratkočasniicc se dostikrat odlikujejo po častitljivi starosti.
Ima tudi slovenski del. Ta del je pa še za precejšnje spoznanje slabši od hrvaškega.
O tej stvari poroča tudi »Slovenski narod«. Pravilno graja list, kar se tiče »slovenskega kotička« v njem. Pravilno pa mi, da ne spregovori o ostalem delu lista. Sicer nam pa danes za to ne gre, ampak za tole:
»Slovenski narod« modruje namreč v tem svojem poročilu, da je slovenski del »Kopriv« zategadelj sl alb, ker Slovenci nimamo humorja, in kar ga je, da je večinoma prisiljen, izumetničen ali pa izposojen iz tujih virov.
Nujno bi torej sklepal vsak iz tega »Narodovega« poročila, da so sicer »Koprive«, z izjemo »slovenskega kotička« seveda, polne neprisiljenega, naravnega in neizposojenega humorja, kakor ga Slovenci ne zmoremo. In bržkone je 'bil tudi njegov namen ta, da spet postavi nasproti naši manjvrednosti tujo kakovost. Saj v tem je pač bistvo j ugoslo ve ns k e dejavnosti med Slovenci.
Samo zaradi resnice moramo pa vendar omeniti, da imamo Slovenci dva humoristična lista, »Posebno izdajo« v Ljubljani in »Toti list« v Mariboru, ki vsekako presegata duhovno raven »Kopriv«, pri čemer naj še izrečno poudarimo, da se s tem1 ne mislimo' spuščati v kako vrednotenje enega ali drugega lista.
Mali zapiski
Zoper sporazum
Glasilo J HZ »■Naše slovo«, ki izhaja v Subotici, piše, da med Srbi, in Hrvati ne more biti nobenih meja, ampak samo razdelitev delovnega področja. Tako zahtevajo vsi integralni jugosloveni. H koncu pa še zatrjuje, da bo bodoča srlbska oblast prav tako hrvaška in slovenska, kakor boi bodoča hrvaška oblast srlbska in slovenska.
»Naše slovo« mlati torej najbolj prazno jugo-slovensko slamo, tisto, ki že 1918. leta ni dala zrna od sebe, in ki je v teh dvajsetih letih postala samo še bolj suha in preperela. Ali z drugimi besedami: hoče, da bi ostalo vse pri starem.
Jugoslovanski katoliški arijski Jud
Zaradi ustanovitve pivovarne v Laškem so zagnale nekatere hrvaške pivovarne precej hrupa. Zastopal jih je na zunaj neki dr. ing. Mayer, in ker so mu očitali njegovo judovsko pokoren je, je ta v odprtem pismu v »Slovencu« slovesno: zatrjeval, da je jugoslovanski državljan, katoliške vere, da bi pa, šlo predaleč, da bi posebej dokazoval svoje arijsko pokolenje.
Sedaj pa prinaša »Glasnik gostilničarske pivovarne d. d. Laško« faksimile izvirnega (nenV škega) rojstnega lista d.r. Mayerja in hkratu slovenski prevod, v katerem potrjuje judovska verska občina na Dunaju dr. Mayerjeve rojstne podatke.
Mayerjeva trditev je bila torej res precej »judovska«.
Življenjski prostor
Velesejma v Belgradu se je prav izdatno udeležila tudi nemška industrija. Izmed 310 razstav-ljalcev je'bilo 87 nemških podjetij poleg samo 20 ostalih zamejskih podjetij.
t
Javno predavanje
Slavistični klub na univerzi v Ljubljani obvešča kulturno občinstvo, da se bo ciklus javnih predavanj v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Matice ofb: VegttVi ulici nadaljeval v ponedeljek 8. maja ob 8. uri zvečer s predavanjem g. Josipa Vidmarja
»() literarnem kriteriju«.
Vstop 'prost. Vljudno vabimo kulturno občinstvo, da se udeleži predavanja.
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubija1*3'