■ PO VRVEH DOSTAVLJAJO POŠTO Tajinstvene govorice, da se glede Finske nekaj važnega sklepa. — Ena možnst je, da bo Anglija šla aktivno na pomoč Finski, druga pa, da se bo iz nekega vira po-. sredovalo za premirje; pri tem se omenja Amerika. Pariz, Francija. — Glede Finske se zadnje dni pletejo v evropskih prestolicah razne govorice, ki so vse dokaj zagonetnega značaja, ki pa ven dar dajo sklepati, da se utegne podvzeti neke vrste posredovanje, da se vojna z Rusijo čimprej konča. To posredovanje pa zna biti ena dveh vrst, namreč, da bo ali katera Zunanja država aktivno posegla v vojno, ali pa, da bo pregovorila obe bojujoči se državi k premirju. Država, ki bi "posredovala" z orožjem in vojaštvom, bi bila Anglija, seveda na strani Finske. O tem se je že zadnji teden pisalo in se obenem po-vdarjalo, da je Anglija popolnoma pripravljena za to eks-pedicijo, toda, da ste ji pri tem v napotje dve oviri; prvo ji delate obe skandinavski državi, Norveška in Švedska, ker ne dovoljujete, da bi se kršila njuna nevtralnost s Vrehudoni tujih čet preko njunega ozemlja; druga ovira pa je Finska sama,ker se iz obzira do Nemčije obotavlja, poklicati na pomoč redno vojaštvo Anglije in Fraiuije. Glasovi o možnosti tega aktivnega nastopa obeh za padnih držav so nato hipoma utihnili in pojavili so se drugi, namreč, da se iz nekih virov, doslej neugotovljenih, deluje na primerje med Finsko in Rusijo. Nekateri omenjajo pri tem Švedsko kot posredovalko, dočim izražajo drugi mnenje, da Amerika izvaja svoj vpliv. Kot potrdilo za to drugo možnost navajajo obisk, ki ga je napravil ameriški po- slanik Steinhardt pri sovjetskem zun. komisarju IVIol >to-vu zadnji teden. Pri tej priliki, pravijo, se je govorilo o Premirju in zanimivo je, da je celo neki finski list izražal to možnost Kakor omenjeno, je vse, kar se plete, diplomatska taj nost, o kateri širša javnost ne OTOKE ZA DOLGOVE Zahteva, da Anglija in Francija z otoki plačate dolg. Washington, D. C. — 2e večkrat se je izrazila v javnosti ideja, naj bi Zed. države zahtevale od Anglije in Francije, da jim te izročite v zameno za svoje neplačane vojne dolgove številne male in večje otoke, ki jih lastujete ob ameriški obali, zlasti ob srednji Ameriki. Določno obliko pa bo ta zahteva zavzela ta teden, ko bo prišla pred kongres sam na uradni način. Senator Reynolds iz N,. C. je namreč objavil, da bo stavil več resolucij, glasom katerih se naj nauoči predsedniku Rooseveltu, da podvzame tozadevna pogajanja z obema omenjenima dr/nv.arnn. -o- SMRTNA NESREČA ROJAKA Chicago, 111. — Smrtno se je ponesrečil ta ponedeljek rojak John J. Kerstnik, 2101 So. Marshall blvd. Na križišču Cermak in California se je zadel z avtomobilom v obcestni drog, pri čemer je zadobil na glavo tak usoden udarec, da mu je počila lobanja in je nastopila smrt. Pokojni je bil star 59 Jet ter je bil rojen v vasi Zdole pri Brežicah. Zapušča soprogo, enega sina in eno hčer. Njegovo truplo leži v kapeli pogrebnega zavoda Louis Zefran, od koder se bo vršil pogreb ta četrtek s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri. --o- CHICAGO OBHAJALA ROJSTNI DAN PRIHOD NADŠKOFA Novi chicaški nadškof bo ustoličen v četrtek. Chicago, 111. — Ta ponedeljek je Chicago obhajala 103. obletnico svojega rojstva. Dne 4. marca 1937 je namreč pre-izve nič določnega. Sklepa pa»jcla čarter> s katerim je iz se lahko, da bi bržkone obe prejšnje vasi bila proglašena Prizadeti državi, Finska in mestom. Mestne meje so bile Rusija, radi sklenili 4,ak mir, ki bi bil dovolj časten za obe, in tako je upati, da bo posredovalec, kdorkoli je že, dosegel uspehe. -o BOLGARIJA IMA BESEDO HVALE ZA RUSIJO Sofija, Bolgarija. — Tukaj snja država je zadnjo nedelo obhajala z velikimi svečanostmi 62. obletnico svoje neodvisnosti in osvoboditve iz-turške nadoblasti. Ob tej Priliki so se vršile v tem me-stu parade, v cerkvah široni dežele pa se je zapel Te ^eum. Časopisje je opozarja-na odločilno vlogo, ki jo je igrala Rusija, ko so bili Turki lzgnani iz Bolgarije, v pridi-gah v cerkvah pa .se je podarjalo tracjjicijonelno prija-te)jstvo med Bolgarsko in Ru sijo. Bolgarsko' prebivalstvo Je> kakoi znano, pravoslavne Vere. tedaj North ave., Wood St., Cermak Rcl. in jezero, kar je obsegalo 10 kvad. milj, kjer je živelo 4,170 ljudi. Iz tega skromnega početka se je mesto v razmeroma kratkem času naravnost čudovito razmahnilo. Danes je njega površina 211 kvad. milj. prebivalcev pa ima 3,750,000. --o- JEKLARJI OBJAVILI DAN KONVENCIJE Pittsburgh, Pa. — Načelnik unije jeklarskega delavstva, spadajoče pod CIO, Ph. Murray, je v nedeljo objavil, da se bo vršila konvencija unije v Chicagi in se bo otvorila 14. maja. Udeleženih bo okrog 1000 delegatov. -o- NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. stra> Chicago, III. — To sredo se prielje semkaj iz Milwaukee novi nadškof, Most Rev. Samuel A. Stritch, ki je bil od papeža svoječasno imenovan, da prevzame vodstvo tukajšnje nadškofije, ki je bilo izpraznjeno po smrti kardinala Mundeleina. Na to mesto bo slovesno ustoličen v Holy Name katedrali naslednji dan, v četrtek. — Preteklo nedeljo je priredil Milwaukee svojemu dosedanjemu nadškofu prisrčen poslovilni večer, ki se ga je udeležilo 7,500 oseb in pri katerem so govorniki proslavljali prelatovo gorečnost za dobrodelje, za mladino in za razširjenje katoliške aktivnosti. -o- NEMCI POTOPILI POTNIŠKI PARNIK London, Anglija. —JS'adali-nja žrtev pomorske vojne je postal koncem tedna neki angleški potniški parnik,po imenu Domala, in z njim, kakor se domneva, je izgubilo življenje 108 ljudi. To objavo je izdala zadnjo nedeljo angleška admiraliteta. Ladjo je napadel neki nemški bombnik, ko je ta plula ponoči preko angleškega kanala iz belgijskega pristanišča Antwerpna. Ob luninem svitu je aeroplan vrgel na njo štiri bombe, od katerih so tri zadele. Razdejani parnik je sicer priplul do nekega angleškega pristanišča, toda od 341 oseb, ki jih je bilo na njem, jih je veliko število pogrešanih. AVTO PADEL 40 ČEVLJEV GLOBOKO New York, N. Y. — Na nekem vijaduktu je zadnjo ne deljo -neki avto spodrsnil, da ga je zaneslo v stran, pri čemer je prebil železno ograjo ter treščil na tlak, 40 čevljev globoko. Pri tem se je zvil kakor mehovi na harmoniki. Šest oseb, ki se je vozilo v njem, je bilo ubitih. AVSTRALCI IZRAZILI UGOVOR Sidnej, Avstralija. — Zadnjo soboto so se vršile tukaj volitve za neki ; izpraznjeni sedež v parlamentu in njih rezultat se smatra, da jasno kaže, da se prebivalstvo ne strinja z vladno politiko za neomejeno vojno pomoč Angliji. Vladnega tandidata je namreč porazil neki član stranke laboritov in ta stranka nasprotuje prisilni vojaški službi ter pošiljanju čet preko morja. KRIŽEMSVETA — Berlin, Nemčija. — N,a-zijske oblasti so ponovno zabičale prebivalstvu, naj ne odmetava starega papirja. Varčevanje z njim bo namreč omogočilo, da ne bo treba toliko lesa uvažati. Tekom lanskega leta,se je mbralo papirnih odpadkov za en milijon ton. — Stockholm, Švedska. — Na nepojasnjen i aein je izbruhnil v mestu I uleaa ogenj v ■ 't-M.nkicjfijijc-ra' "^•kum-uniHtie-nem glavnem stanu, ki je poslopje uničil ter je v njem izgubilo življenje pet oseb. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. —Jeruzalem, Palestina. — V raznih mestih so se vršile koncem tedna judovske demonstracije v protest proti angleškemu zakonu, po katerem se omejuje prodajanje zemlje Judom. Zaradi nemirov si angleške oblasti strožje za stražile mesta. ČEBELE SE RAZUMEJO S PLESOM Washington, D, C. — V let nem poročilu nekega znan sttfenega zavoda, izdanem t( dni, je opisano tudi zanimivi odkritje nemškega znanstve nilca dr. Frischa iz življenj; čebel. Ta učenjak je ugotovil da se čebele razurrejo med se boj s posebne vrste plesorr Kadar kaka čebela, pravi,naj de sočno rožo, polno medicc leti nazaj v panj in s takiv plesom javi najdbo svojim tc varišicam. Nato odlete z nj druge čebele proti tisti cveti ci; PROTEST PRO-TI BLOKADI Italija poslala Angliji protestno noto, ker ji ta preprečuje uvažanje premoga iz Nemčije po morju. Iz Jugoslavije Nekaj zanimivih statističnih podatkov glede gibanja prebivalstva prestolice Slovenske banovine. — Marsikje na Dolenjskem sta vsled hude zime zmrznila vino in krompir. — Še druge vesti. Rim, Italija. — Med Italijo in Anglijo so se odnošaji te ni tako poostrili, da je prišlo v ponedeljek do uradne protestne note, ki jo je poslala faši stična vlada Angliji in v kateri se direktno namigava na to, da se znajo odnošaji med obema državama sploh ukiniti. Povod za to novo napetost na evropskem kontinentu je dala Anglija s svojo pomorsko kontrolo in blokad o proti Nemčiji. S to blokado so nevtralne države udarjene skoraj v enaki meri kakor Nemčija sama, toda doslej se ni nobena od njih upala dvigniti kak resnejši protestni glas, oziroma, ako ga je dvignila, mu v Londonu niso posvečali dosti pozornosti, ker ga je izrazila pač le kaka manjša država. Vse drugačno sliko- -pa je zadobil položaj zdaj, ko vse je oglasila mogočna Italija. Doslej je dajala Anglija Italiji v mnogih ozirih prednost pred drugimi državami, kakor na, pr., da ni njenih ladij tako strogo preiskovala. Višek obzirnosti pa je bil v tem, ker je vse doslej dovoljevala, da se je preko Nizozemske in dalje po morju vozil nemški premog v Italijo, dočim šo bili ustavljeni, oziroma zaplenjeni vsi drugi izvozi iz Nemčije. Zadnji teden, namreč s 1. marcem, pa se je po odredbi Anglije tudi to transportiranje premoga preprečilo, Do tega je prišlo, ker se Italija ni dala pregovoriti, da bi jemala premog od Anglije ter tej« dajala v zameno vojni materijah Italija je zaradi ukinitve uvoza premoga iz Nemčije živo prizadeta in razumljivo je da je zato tudi na glas zakričala. Razmerje je tako napeto, da je Anglija pričela koncentrirati svoje čete v Afriki ob meji Abesinije. Možno je da bodo po vzgledu Italije nastopile še druge nevtr. države. Slika kaže, kako moštvo angleških patrulnih ladij na odprtem morju dobiva pošto. Z druge ladje, ki jo pripelje, se najprej s pomočjo raket izstrelijo Vrvi, da pridete na ta način obe ladji v zvezo, in po teh vrveh se nato'spuste navzdol poštne vreče- Ljubljana v preteklem letu Ljubljana, 8. febr. — Število prebivalcev Ljubljane je znašalo v letu 1939 87.572 (za preračunavanje odstotkov se je to število zaokrožilo na 88.000). Celokupna ploskev pomeri-ja mesta znaša 66 kvadratnih kilometrov in 854.992 kvadratnih metrov. Na en kvadratni kilometer odpade 1299.4 prebivalcev. Prebivalci stanujejo v 6564 hišah. V letu 1939 je bilo v Ljubljani rojenih skupno 2420 otrok, vštevši 90 mrtvorojenih. Upoštevajoč le novorojenčke domačine odpade na 1000 prebivalcev 12.35 rojstev, malenkostno manj napram 12.94 v letu 1938 in 12.54 rojstev v letih 1937 in 1936, pa bistveno več napram 10.9 v letu 1935 in 10.18 v letu 1934, ko je bilo število rojstev nižje kot pa število smrti. Dvojčkov je bilo rojenih 41 in enkrat trojčki. Nobena žena ni obolela oziroma umrla na porodni mrzlici, pač pa je na posledicah poroda umrlo 21 novorojenčkov. Pri celotnem številu rojstev je obolelo na posledicah poroda oziromq bolezni v zvezi s porodom pet žena, od; katerih so tri umrle. Od stalnega prebivalstva Ljubljane je v letu 1939 umrlo 863 oseb in to 417 moških in 446 žensk. Razen domačinov je umrlo v preteklem letu 499 nedoma-činov in sicer 309 moških in 190 žensk. Skupno je torej v prošlem letu umrlo v Ljubljani 1362 oseb. Veliko število smrti nedo-mačinov ima vzrok v umiranju v velikih zdravstvenih zavodih v Ljubljani, v katerih se zdravijo iz velikega dela dravske banovine. Umrljivost domačinov po smrtnih vzrokih je bila naslednja: starost 173, bolezni srca in žil 131, rak in novotvorbe 109, tuberkuloza 77, bolezni dihal 71, živčne in duševne bolezni 70, bolezni prebavnih organov 54, bolezni novorojenčkov 47, smrtne nezgode 29, samomor 23, nalezljive bolezni 21, konstitu-cionalne bolezni 21, bolezni sečnih organov 16, spolne bolezni 8, puerperium 4, organi za dihanje 4, bolezni kože 2, ženske bolezni 2, nosečnost 1, uboj 1. ^ V zadnjih letih je bila otroška umrljivost od leta 1934 naprej v stalnem porastu,prav tako tudi lani. Morda je temu krivo dejstvo, da so bili z inkbrporacijo okoliških občin mestu priključeni predeli, kjer zdravstvo še ni na primerni stopnji. Umrljivost se od leta 1928 daje giblje približno na črti 10%. Poročilo se je lani t^č no 1000 parov, število porok se spet dviga. Število rojstev presega število smrti. -o- Posledice zime na Dolenjskem Novo mesto, v januarju. — Oster mraz je povzročil že mnogo neljubnih posledic. V, vinskih hramih po vinogradih, ki niso proti hudemu mrazu dovolj zavarovani, je marsikateremu vinogradniku zmrznilo vino. Tudi krompir je v kleteh tu in tam zmrznil, kar je toliko občutnejše ker je letos v splošnem povsod mnogo manj krompirja, kakor ga je bilo druga leta.Tudi prasci jesenskega gnezda zaradi mraza mnogo trpe in jih je zaradi prehudega mraza mnogo poginilo. To ni posebno čudno, saj ima večina slovenskih Kmečkih gospodarjev prav neustrezne svinjake ki jih za zimo sicer opaži s slamo ali listjem, kar pa za pujske v tako ostri zimi, kakršna je nastopila letos, nikakor ne zadošča. V takih svinjakih sicer ne škoduje mraz odraslim, re-jenim prašičem a mladim pujskom, ki potrebujejo mnogo toplote, je nevaren. Tudi pujski, ki jih sicer mraz ni ugonobil, ne bodo tako trdni in zdravi kakor oni, ki žive v dobrih in toplih svinjakih. Kakor je zima v veselje mladini, ki si želi zimskega veslja na saneh, drsalkah in smučih, tako je v strah in skrb siromašnim ljudem, ki .ši ne morejo nabaviti v zadostni meri drv. -o- Čuden apetit V ljubljansko bolnico so pripeljali 25 letnega J. G. Možak, ki je čevljarski pomočnik, je sedel v policijskih zaporih, pa se mu je menda nenadoma zazdelo, da je v žlah-ti z nojem, kajti izvlekel je iz svojih naočnikov stekla in jih mirne duše pojedel. To pa ni dobro delo njegovemu želodcu, zato so morali priti reševalci, cla so ga odpeljali k zdravnikom. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Alojzija Což, rojena Končina. — V Ptuju je umrl Dr. Bela Stu-hec, banovinski zdravnik. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so pokopali Antona Pernata, po domače Vindi-ša, kmeta iz Zgornjih Plete-rij, ki je dočakal 75 let. — V Medlogu pri Celju je umrla Marija Šoln, stara 75 let. -o-- Konj ga je brcnil Ko je 48 letni posestnik Anton Sinkovič iz Virštanja vozil po cesti z enovprežnim vozom, ga je konj, ki je bil vprežen v voz, brcnil s toliko silo, da mu je prebil in zlomil nogo ter je moral Sinkovič v celjsko bolnico. lp^btn^ 25 //jk p^i ^^ ^^ i^vl ifjl^k/ fg^' j^^j i^c^i najstarejši 4 P KaJimiT M ^^ M. Hi* lik A I M m. M Gtok^m^^r ^ * PRILJUBLJEN 6SKS„ ~ PRVI SIX)VENSKI LIST E XMERIKI ™T 8 jans^bogfs:© 8*1*2 ST« vere In narod ~ u mvido in resnico - od boja do mwl združenih ~ GLASILO SLOV. KATOH DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 n p kokta Ja CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. -=■ «—-- (Ofjicidl Organ of four Slovenian OrganizationsI ';;,„;•;,;■■;• ............ ŠTEV. (NO.) 45.__CHICAGO, ILL., SREDA, 6. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 6, 1940 _ LETNIK (VOL.) XL1X. Glede slovenskega zastopstva v jugoslovanskih uradih smo prejšnja leta že večkrat opozarjali merodajne kroge, da če smo Slovenci, Hrvatje in Srbi res kaki bratje, da bi morale proporčno biti v vseh uradih tudi sorazmerno zastopane vse tri narodnosti. Zdi se, da jugoslovanski merodajni krogi naše tihe govorice niso culi. Treba bi bilo zatrobiti ha ves glas, da je čas, da se začne tudi Slovence upoštevati in se jim da, do česar so upravičeni. Zi'Z* war..* if* ?y.»TVfH.g ftVNptfe^ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto _________________________________$5.00 Za pol leta _____________________________ 2.50 25a četrt leta ------------------------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto____________________________$6.00 Za pol leta ___________________________ 3.00 Za četrt leta .................................. 1.75 Posamezna številka ........................ 3.c The first aiid the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________________________$5.00 For half a year ___________________________2.50 For three months _______________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________m..$6.00 For half a year _____________________ 3.00 For three months _________________________ 1.75 Naši slovenski socialisti so vrlo bogati na nevoščljivo-sti in zavisti. Kadar uspevajo med Slovenci ustanove, ali stvari, ki niso pod njihovim klobukom in njihovo kontrolo, jih lomijo zavistni krči, teh svojih slabosti niti prikriti ne morejo. Imajo pa še druge svoje "vrline", ki jih razstavijo in pokažejo javnosti o priliki, kadar namreč zadi-šijo kako nepravilnost pri kakem rojaku, ki ni njihovega blagor ljudi, da se po možnosti odbija ruvanje brezvercev. Tudi zmotljivi brezverci niso še zgubili prirojene zavesti in vesti. Dobri Bog jih ljubi, jih vedno išče; naše sodelovanje seveda je pa spet potrebno. Ustvaril nas je mili Bog sam, brez našega mišljenja. Tedai jih obleti posebna radost, da sploh ne truda in sodelovanja; ali, da pri-;■Slovenski muzej je zadeva . .. . j---i----- ^---x j— — vseh Slovencev in le s skup- kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni odstopiti take stvari Muzeju. O tem bomo še več pisali v bodočnosti. Brez zbirke Muzej ni mogoč, ker ne bi bilo kaj razkazovati javnosti. Zato, prosim sodelovanja od vseh ameriških Slovencev.Ker, Slovenski muzej je Dogodki ned Slovenci po Ameriki Single copy Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Naši in njihovi davki vedo kaj reveži delajo. Ali ste že opazili to taktiko pri lawndalskemu uredniku? Naj se zgodi še tako važna slovenska novica, ki bi pokazala kako vrlino kakega našega slovenskega človeka, tako vest natisnejo z najmanjšim naslovom pod rubriko "Domače vesti", da se to komaj opazi. Kaj vrline in dobre vesti, to se ne sme zvedeti! Toda, ako se opazi kako najmanjšo napako pri kakemu slovenskemu človeku in to še posebno če je dotičnik katoličan, tedaj pa ukažejo nastaviti naslov take vesti z največjimi črkami, ki jih premore tiskarna. Slabosti pokažimo z največjimi črkami, kake vrline in dobre vesti pa z najmanjšimi. Ali niso kampeljci! ? Yes, lepi kampeljci — neumni bolj kot otroci! Zraven se pa bahajo z naprednostjo, poštenostjo, objektivnostjo, itd. Urednik, ki kaj takega napravi pokaže le, kako malo vitežkega duha je v njem. Nekateri ljudje res včasi razobesijo podlost svojega srca, ne da bi se zavedli kdaj to store. V Združenih državah mnogokrat čujemo, da Američani nismo tako hudo obdavčeni, kakor Evropejci. Sicer je resnica, če primerjamo primerjajoče številke s zaslužkom v tej deželi s zaslužki v Evropi, smo Američani res mnogo na boljšem. Vendar pa porast našega narodnega dolga kaže, da nismo, kar se davkov tiče med vodilnimi svetovnimi državami na najboljšem mestu. Tajnik Zveze kalifornijskih davkoplačevalcev Mr. Bradford Trenham je te dni objavil zanimive primerke glede davkov, ki jih plačujemo v Združenih.državah in onimi, ki jih plačujejo v Evropi. On dokazuje na podlagi statistike iz leta 1938. in jemlje v upoštev šest držav in dežel in sicer: V Nemčiji je prišlo leta 1938. okrog $109.60 davkov na glavo; v Angliji okrog $107.80; v Združenih državah okrog $107.76; Kanada $76.76; v Franciji za leto 1937 okrog $54.51 in v Italiji okrog $30.90. Američani se kajpada tolažimo s tem, da so zaslužki v Ameriki mnogo višji, kar resnično so. Vendar pa ni take razlike, če pogledamo še na številke, ki kažejo odstotke narodnih dohod kov, ki gredo za davke. Tudi te številke so vzete iz leta 1938 in so: V Nemčiji 26.2; v Franciji 23.3; v Združenih državah 22.4; v Angliji 21.7; v Kanadi 20.7, za Italijo ni teh podatkov. Narodni dolg Združenih držav sicer ni tako alarmanten, kakor je v drugih deželah, ampak v nobeni drugi deželi se ni tako hitro podvojil, kakor se je zadnja dvadeset-^ letja pri nas. Leta 1938 je znašal narodni dolg v Angliji za vsako glavo $1,014.59; v Kanadi $602.70; v Združenih državah $432.65; v Franciji $414.17; v Nemčiji $192.00 in v Italiji le samo $178.50. V mnogih zadevah je stališče Združenih držav res boljše od gospodarskih stališč evropskih dežel. Le Kanada je imela nekaj čas povojno prosperiteto, kakor mi. Njihovi narodni dolgi so nastajali radi neprestanega oboroževanja. Naš narodni dolg pa je raste! največ vsled borbe proti brezposelnosti v deželi. Ako bodo gospodje, v Wash-ingtonu kovali nove davke in navijali davčno niašino tako vstrajno, kakor jo navijajo zadnja leta, bomo Američani kmalu najbolj obdavčeni ljudje na svetu. NA PRIJETNEM OBISKU V PUEBLO Canon City, Colo. Vsak čas mi je prijetno videti priljubljene obraze. Stara ljubezen se ne postara, kakor se postaramo mi sami. Kaj neki smo imeli? Imenitno poveličevanje krščanskega poduka. Kaj si človek more misliti boljšega? Znati moramo, to nas vodi po pravi poti. Monsignor Sheen marljivo, spretno poučuje krščanski nauk v "Catholic hour" ter pridobiva konvertitov na tisoče po deželi in sicer še prav imenitne, kakor pokojnega Hey wood Brouna in sedaj se je oglasil Ford II. Saj nič ni kaj več kot smo drugi, vendar je lepo videti, da zna ceniti tudi sv. vero poleg svetske mogočnosti. Katoličani, kristjani, tudi ne-krščeni so napolnili prostorno mestno dvorano, kakih 2500 lju "Zveza" katekizma v vsako župnijo v vsako družino. V "Study O bratstvu med Slovenci, Srbi in Hrvati smo že večkrat kaj zapisali. N. pr. prejšnja leta še, smo iz narodne navdušenosti na široko pisali za razne narodne praznike, kot je n. pr. Dan ujedinjenja ali ob prilikah drugih raznih jugoslovanskih prireditev. Brusili smo pete, prodajali tikete, paradirali, itd. Vse to v dobri veri, da mora tako biti in da tako zahtevajo naši narodni interesi. Vse kar smo prejeli Slovenci je besedno priznanje, da smo Slovenci dobri bračo. ■ Clubs" je lahko vsak, vsaka — učenik in učenec; obnovljena reka ljubezni in resnice bo upliv-no poplavila vse domovine. Strast se spremeni v pametno nagnjenje in pohotnost v zmerno uživanje. Ni nam treba iztrebiti prirojene nagibe, ali ravnatelja je treba — Bog in ra zum. Miss Mary Marks je neki ogenj, živa elektrika "Zveze" Iskrena konvertitinja, ne najde nikjer toliko (Thrill) kakor pravi, gibčnega kratkočasja, zanimivega užitka, kakor v tem de lovanju. Pravi: naj le vsak poskusi, najde dosti več nego pričakuje. Sklene: je tudi najzanesljivejši "Fire insurance", ne bo gorelo, kjer pride v svoj dom. Močno zmožen poganjač je potem Mr. J. Craig iz Oklahome. Nadvse dovtipen mož je tako sadi; med njimi pohvalna udeležba Ijivo omenjal, kako mu je delo- Gotovi krogi so pa svojo patriotično delavnost ob takih prilikah izkazovali le za drugačna priznanja. To je popolnoma prav in jim damo zato vso podporo. V prihodnje se bomo znali tudi mi ravnati po njihovem načinu. naših rojakov in rojakinj. Odbor shoda je naprosil Rev. P. Antona Roitz, O.S.B., da je prevzel pevski oddelek. Njegov Choristers, Prešeren Club, zbor Slovenk so nujno sodelovali ter so se zares imenitno obnesli. V nekaterih točkah so se pridružili vsi' navzoči. Ganljivo, pretresljivo kar nebeško! Naš milj. škof z višjim uradom Zveze za celo deželo je bil na odru. Ali je mar mogoče, da bi kdo ostal zaspan? Ali ne pričakujemo lahko vsestransko prebujenje za prepotrebno katoliško akcijo? To je prava, edino prava miroljubna vojska za bratsko ljubezen. Luč resnice naj sije ter naj odvrne grozno temo laži in zaslepitve. Le tako je mogoče, da se odloži smrtno orožje ter da vendar potihnejo grmeči topovi krutih, brezver-skih ljudi. Luč ali temo, kaj si izberemo? Milj. O'Hara iz Kansas City, Mo. je razlagal, kako naj pride Tam doli v stolnem mestu ob Donavi so imeli "bračo" Slovenci, Srbi in Hrvatje nekak izseljenski fond. Koliko grošev je v fondu, nam ni znano. Piše pa nam prijatelj iz starega kraja, da bodo fond zdaj po "bratsko" razdelili percentuelno na vsak narod, kolikor so izseljenci vsakega naroda vplačali med leti 1934 do 1939. Ker se je Slovencev v tej dobi izselilo zelo malo, zato bodo, kakor po navadi Slovenci pri tej delitvi zopet odnesli "bratski" levji delež. TJboga slovenska para, ofernažena si, kamorkoli se obrneš. vanje v tem krogu venec, zlati venec sreče in veselja. Ima 38 sto uslužbenikov v rudniškem podjetju in v svoji družini deset otrok; vendar rad porabi tretjino svojega časa za "Zvezo". Družina bi se bala, da bi jih strela ubila ali, da bi se hiša porušila, ako bi on ne molil naprej rožnega venca vsak večer. Naj tedaj tepci rečejo, da kaj zamudim. Starši so mu oskrbeli najvišjo vzgojo, vse v katoliških zavodih in isto privošči vsem svojim. Mladi duhovnik tudi iz O-klahome, Rev. John Leven je poln navdušenja za širjenje poduka z "Study Clubs". Pasti-ruje nad 340.faranom v obšir nem teritoriju, pa nadzoruje 46 skupin, po deset v eni in to mu pripravi aktivne, zadovoljne ljudi. Poleg tega še vedno govori zunaj pod milim nebom, kjer radi prihajajo drugoverci. Tako je prav. Naj stopijo zavedni lajiki skupno z duhovniki, kjer se deluje za blagor vere in demo tja, kjer je naš dom, zato moramo rabiti svoj razum in svojo lastno voljo. Zastonj, brez ruda ne smemo pričakovati nič dobrega, nič veselja. Ne smemo kar mrziti in zaničevati druge, ki so zgubili, kar ti tudi hitro zgubiš — ako si len, nemaren v verskem delovanju. Kratko in dolgo sta jako različna pojma: časno in večno je treba razločevati. Ali je vse enako — kapljica in širno morje? Poslej je bil oder javne dvorane opremljen kakor pravo svetišče in milj. škof so dali blagoslov s sv. Rešnjim Telesom v spremstvu kakih 50 duhovnikov. Izvršilo se je to v sredo zvečer, 21. februarja. P. Cyril Zupan, O.S.B. v Opatiji sv. Križa, Canon City, Colo SLOVENSKI NARODNI MUZEJ Cleveland, O. Slovenski narodni muzej v Cleveland, Ohio, stoji danes pred tremi glavnimi nalogami in te so: Prvič, zbrati skupaj med ameriškimi Slovenci čimveč mogoče zanimivosti za v Muzej, to je vsakovrstnih stvari: čimpopolnejšo zbirko vseh slovenskih časopisov in revij, ki so kdaj v Ameriki izhajali, kjerkoli; vsakovrstne slovenske knjige, pamflete, brošure, programe dramskih, pevskih in drugih priredb in predstav; zapisnike in slike konvencij naših podpornih, kulturnih in političnih organizacij ; zapisnike in slike društev, klubov in drugih aktivnosti; slike društvenih slavno-sti, kot" od rtfžiVitfj zastav- in slike od posameznikov, posebno še od! aktivnih društvenih in javnih delavcev med ameriškimi Slovenci; društvene zastave, regalije, kostume od kostumiranih društev, č i m starejše tem bolje; pravila od organizacij, podpornih, kulturnih in gospodarskih ter političnih klubov od njih ustanovitve do sedanje dobe, če še obstojajo ali ne; zbirke poštnih znamk; zbirko starega denarja iz celega sveta; zbirke vsakovrstnih drugih slovenskih knjig in revij iz starega kraja, kot tudi vsakovrstne druge predmete in stvari, ki niso zgoraj navedeni, pa imajo pomen za v Muzej. Iz tega zbranega materijala se bo ppzneje sestavilo kolikor mogoče kompletno zgodovino a-meriških Slovencev, da ne bo Vaše delo in prizadevanja na društvenem, kulturnem in gospodarskem polju utonilo v morju pozabljenja. Zbrana zbirka pa ostane v Slovenskem narodnem muzeju kot dokazi našega dela v študijske svrhe našim potomcem. Zato Vas tem potom prosimo, če imate kaj takega doma, kar je zgoraj navedeno, poklonite v Muzej ali pa pilite,pod nim sodelovanjem bomo res nekaj reprezentativnega ustvarili. V to zbirko spadajo tudi vsakovrstni dogodki in slavnosti slovenskih katoliških župnij po Ameriki, zato prosim župne upravitelje, da tudi sodelujete, kolikor pač morete, da bo končna slika kolikor največ mogoče popolna. Druga naša naloga je: zbiranje finančnih prispevkov za razvoj in utemeljitev Muzeja. Ta naloga je torej na drugem mestu, ker ako ne bi nabrali stvari in predmetov za Muzej, tudi ne bi potrebovali denarja za ureditev zbirke. Ker pa smo že precej prejeli skupaj takih zgodovinskih stvari in ker pričakujemo da bomo v bodočnosti še mnogo več dobili, ker to, kar smo do sedaj storili v tem pogledu, je šele začetek iskanja predmetov. Zato potrebujemo in sicer resno potrebujemo denarne pomoči za ureditev in pripravo prejetih stvari za razkazovanje javnosti, za nabavo opreme Muzeja in nekaj malega za pisarniške potrebščine. Delo urejevanja stvari se bo do malega izvršilo zastonj, potom elevelandskih zastopnikov društev v Prosvetnem klubu S. N. Doma. Ampak treba je denarja za nabavo potrebščin, katerih ne moremo dobiti zastonj ; kot na primer: za vezavo letnikov listov, revij in knjig, nabava albumov za društvene programe in manjše slike, ki mora vse odgovarjati namenu Eventuelno, čez nekaj let bo morda treba celo misliti na posebno stavbo, posvečeno izključno Slovenskemu Muzeju v Ameriki, ki bo popolnoma varna pred ognjem in vlomilci. Tretji problem pa je za sedaj: primerna dvorana za Slovenski muzej, kjer se bodo čimpreje mogoče pripravile zbralie stva ri za ogled javnosti. Sedaj muzej namreč še ni odprt javnosti. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. je do sedaj dal na razpolago krasen in primeroma prostoren urad v novem poslopju Doma v ta namen, kjer se zbirajo, pripravljajo in hranijo stvari za v Muzej. Več za enkrat ni pričakovati. Nadaljne korake, določitve prostora za Muzej za nekaj prihodnjih let, bo gotovo podvzel direktorij S. N. Doma, ko pride čas za to. Slovenski narodni muzej je bil organiziran na delniški seji S. N. Doma 12 jan. 1939. in je pod direktnim nadzorstvom direktorij a, sesto-ječega iz 21 oseb, S. N. Doma. Vodstvo' Slovenskega narodnega muzeja se je že pismenim potom obrnilo na večina slovenskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki, nekatere pa pridejo v najkrajšem času na vrsto, v prvi vrsti za prispevek zgodovinskih predmetov in stvari za v Muzej in obenem v drugi (Dalje na 4. strani) Father Hiti kot azistent pri ustoličevanju chicaškega nadškofa Waukegan, 111. — Kakor beremo v škofijskem listu je imenovan naš slovenski župnik Rev. Matija J. Hiti za di-jakona, ki bo azistiral prevzv. g. apost. delegatu iz Wash-ingtona, D. C. o priliki ustoli-čevanja prevzv. nadškofa Samuela Stritcha v katedrali Presv. Imena v Chicagi. To je vsekakor velika čast za našega preč. g. župnika in vso našo slovensko naselbino. Čestitamo ! — Poročevalec. Na potu okrevanja Barberton, O. — Mr. Frank Strle, z 213 16th St., ki je bil. težko obolel za pljučnico, je sedaj že toliko bolj i, da je izven nevarnosti. Vendar je še pod zdravniško oskrbo. — Prijatelji mu žele skorajšnjega popolnega okrevanja in trdnega zdravja! Nesreča rojaka Strabane, Pa. — Tukaj je na svojem domu nesrečno padel Frank Batista, starejši. Padec je bil tako hud, da se je moral podlati v Canonsburg,. Pa., v bolnišnico, zaradi hudih notranjih poškodb. — Na svojem domu je bolna tudi Mrs. Drenik, soproga dobro poznanega rojaka in naročnika Arner. Slovenca Mr. Franka Drenika. — Obema žele prijatelji skorajšnjega okrevanja! Smrt rojakinja Cleveland, O. — Po dolgotrajni" ftofcžni jO Slikat premi- ' nula Mrs. Katarina Tekavčič, rojena Tekavčič, doma iz fare Hinje, stara 68 let. V Ameriko je prišla pj-ed 38 leti. Zapušča moža, tri hčere, tri sinove, 'brata Martina, sestro Heleno v starem kraju in več sorodnikov. Pogreb je bil zadnji ponedeljek. Gospa štorklja na Green-woodu Greenwood, Wis. — Teta štorklja se je te dni mudila tudi pri nas na Greenwoodu in sicer je obiskala družino rojaka Johna Vesela, katerim je prinesla v dar krepkega sinčka. — Naše častitke! — Poročevalec. Mr. Krall se povrnil iz Kalifornije Berwyn, 111. — Naš ^nani rojak Mr. Frank Krall, Sr., ki stanuje na Ilidgeland Ave., se je te dni vrnil iz zlate Kalifornije, kjer so je mudil več tednov na oddihu in obiskih pri svojih znancih in sorodnikih. Videl je tarn marsil-Yj zanimivega in je prinesel domov iz Kalifornije mnogo najlepših utisov. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs V lent, ko Sfi jc bil Tarzan med pogovorom z Rathoriancem ozrl nazaj, je D'Arnot razumel njegov migljaj. Naglo je pošepetal: "O'Rourke! Major Burton! Pazite! Tarzan mi jc ravnokar ,dal znamenje, naj bomo pripravljeni. Nekaj se bo zgodilo in nekaj se mora zgoditi še prav kmalu." "Ne vem kaj naj bi bilo," nadaljuje D'Arnot; "toda jaz sem pripravljen na \\sp kar pride.'' — Pa mu ni'bilo treba dolgo čakati. Ko so prešli enega .stražnih stolpov ob zunanji steni, se jc Tarzan pognal v spredaj stopajočega divjega velikana Mungo in ga poriifil, .«e ie prevrgcl. Veliki poveljnik divjak Mungo se jc »kotalil s širokega zidu. Nato jc Ukah napravil isto z drugim stražnikom, še predno sc jc prav zavedel, kaj se je zgodilo s poveljnikom Mungo. Major Burton in O'Rourke sta tudi skočila naprej. Tarzan je pa zagnal svoj zmagoslavni opičji krik. Toda tudi divji rujavi velikani so se začeli s kriki oglašati in kmalu so hiteli od vseli strani na obzidje. Tarzan in njegovi prijatelji so bili kaj hitro obkoljeni. "Dober jc bil boj, toda kratek," je pripomnil Perry; "toda kje sta D'Arnot in Ukah?" "Izginil jc," pripomni Tarzan. gtran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC_____Sreda, 6. marca 1940 DA7AD! Pogle-j na številke poleg naslova in \ 1 II/iUA! imena. Ako ti je naročnina potekla, » ^^^—h^jj obnovi jo in pomagaj listu! > ____________________________________________ Sreda, 6. marca 1940 amerikanski slovenec Stran S Zapadna Slovanska frj^h rj JLY6ZJI denver, colorado Naslov in imenik glavnih uradnikov upravni odbor: | Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. i 1 odpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo, f- Podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. , lajmk: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. ; ^agajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo, vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. ( nadzorni odbor: i predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. | nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. ; J' nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. porotni odbor: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. i | 3- Porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. | Porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. s' Porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-| j>nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi i bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < 8ih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J [ Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- J * stva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < Ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila J 111 Potrebne listine. slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezo i zadostuje za program in obenem za plesno zabavo. Zato pa vas vabimo, da pridete s svojimi družinami in da pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje. Potrudite se, da bo velika udeležba in da bo veselica v ponos vsem članom in glavnim odbornikom in sploh vsem udeležencem. V ponedeljek 11. marca je seja odbora federacije ZSZ. Poživlja se vse uradnike društev ZSZ in tudi članstvo, kateri se kaj zanimajo, da bi prišli na sejo in na eden ali drugi način kaj pomagali k boljšemu uspehu zgoraj omenjene prireditve. Seja se vrši v Delavskem domu na Waterloo Rd. ob 8. uri zvečer. Pridite. Johanna Mervar IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. LETO 1940 JE POSVEČENO NAŠI MLADINI. Po dva mesečnem odmoru bo zopet treba rokave zavihati ter zaceti delati za pridobitev in naraščaj mladinskega članstva pod okrilje Zapadne Slovanske Zveze. Vsebina mesečnika, "Frater-1131 Voice" z dne 28. februarja 1.1. nam podaja natančno pojasnilo Slede letošnje mladinske kampanje, razpisane nagrade, predvsem K kaj in koliko gl. odbor ZSZ., (posebno pa naš priljubljeni so-"fat in gl. voditelj mladinskega oddelka, George J. Miroslavich) MČakuje sodelovanja od strani celokupnega članstva. Vsi smo ^Pričani, da delo za pridobivanje mladine v tekoči kampanji ne ravno težko delo. Za borih 15c na mesec je otrok zavarovan do v450.00 posmrtnine, poleg iste je pa član tudi deležen do raznih ;°bi'ot, ki so tako privlačne za našo mladino. Ravno tako se star-Ser|i sedaj nudi lepa prilika da si nabavijo za otroka 20 letno za-var0valnino, katera se izplača v gotovem denarju ob času ko bo ali starši isto najbolj rabili. Glavna stvar je, da se naše Ne police raztolmači staršem in u ver j eni bodite da ne boste ^eli nobenih sitnosti njih otroke pridobitj. Imam pa š^ nekaj ^Ugega na srcu, katero me vedno teži ko pregledujem zapisnik aktivnosti zadnjih dveh kampanj. Skozi zadnje dve kampanje so skoraj eni in isti zavedni člani (ice), kateri so se trudili in Zrtvovali čas in denar za naraščaj naše dobre matere ZSZ. Dragi j11' sobrat, sosestra, ali nismo vendar vsi enaki delničarji naše rut.?ke organizacije? Zakaj bi se vendar zanašali samoma goto-Ve dobre Člane (ice), da nam rešijo čast, da nas rešujejo iz nečastna mesta. Saj smo vendar vsi deležni in upravičeni do enakih ^°brot. Vsak izmed nas ima le gotovi delokrog, gotovo polje, ka-ver° lahko obdeluje za napredek in dobrobit ZSZ. Oni zavedni <%ni(ice), kateri so svoje polje pridno obdelovali zadnje dve leti, s° Več ali manje istega izčrpali. Torej iz tega je razvidno, da 'ggmnpninmKiiHHiHmiiiinniiirnmirannminraiiimfiiaic y sedaj prisiljeni da se obračamo na one člane (ice), kateri so 0 sedaj zelo malo ali pa sploh nič naredili za dobrobit naše dobre ^tere, Zapadne Slovanske Zveze. Na vas je sedaj odvisno, da ^'nete obdelovati vaše polje, da obiščete vaše prijatelje in znance v tekočem lstu in da pridobite kolikor mogoče novih članov v od-astli ali pa v mladinski oddelek. Še nekaj predno zaključim. Če «e sploh katera oseba v naši organizaciji, katera zasluži našega so-e'ovanja v polni meri v teku mladinske kampanje, ta oseba je naš voditelj mladine, GEORGE J. MIROSLAVICH. Zakaj? Zato er po moji sodbi ni človeka kateri bi gojil večjo skrb jn ljube-Zen do mladine, kateri porablja vsako minuto svojega prostega ča-za dobrobit in napredek mladinskega oddelka, je pač oseba ka-er° naša mladina (posebno pa v Coloradi), ljubi kot svojega va-tuha, svojega očeta. Bratje in sestre: dajmo mu tudi mi naše ^znanje. Delujmo na to, da bomo ob zaključku leta izpolnili iz-1een° željo sobrata George J. Miroslavicha, da bo mladinski od-e^k Zapadne Slovanske Zveze dosegel kvoto 5000 članov. , Zeleč celokupnemu članstvu obilega uspeha v tej mladinski attpanji, ostajam z bratskim pozdravo,m LEO JURJOVEC, al. predsednik. 0- slike zadnje konvencije ZSZ., ki se je vršila v krasni gorati Coloradi. Pa botlo poleg tudi slike iz sončne Kalifornije, katero je naš sobrat glavni predsednik obiskal s svojo družino. Potem bo tudi Yel- lowstone National Park in šc kaj drugega. Slike so zelo zanimive in privlačne, ki nam oodo pokazale krasen izlet na zanimivi zapad in konvencijo ZSZ. Vse to se bo videlo na odru v Delavskem domu v so- boto dne G. aprila zvečer od 7 do 9 ure. Poleg tega bo na- stopil tudi Drill Team St. Ca- therine, Jr. No. 7. in še več drugih točk, o katerih bo še poročano. Po končanem programu se pa vrši prosta zabava s plesom ob krasnem igranju Johnny Pecon izvrstne godbe, ki bo užitek za vse navzoče. Vstopnice, ki so po 80c, se že dobe pri društvenih tajnikih. Ena vstopnica vam IZ URADA DRUŠTVA MARIJA POMAGAJ ŠT. 24, ZSZ. i Salida, Colo. Resničen je rek ki pravi, da smrt nič ne izbira, ampak kar od kraja pobira. To se je pokazalo tudi pri nas, ko je nam od našega društva pobrala kar dva člana našega društva. Dne 14. februarja je umrl Joe Ster-le, ki je bil 12 let član našega društva. Zapušča ženo in eno hčerko staro tri leta ter pet bratov, tri sestre in mater Johano Robežnik. Pokojni je bil star 28 let. Vsem žalujočim iskreno sožalje, tebi Joe pa večni mir in pokoj. — Pogreb je bil 19. februarja s sv. mašo. — Hvala vsem članom, ki so se pogreba udeležili v tako lepem številu. Komaj smo se malo pomirili, je že zopet 'bela žena pogledala po naših članih in nam iztrgala dobrega člana Joe Zaven, ki je umrl dne 23. februarja po pet mesečni bolezni. Nahajal se je namreč pet mesecev v tukajšnji Red Cross bolnišnici, kjer je tudi umrl. Njegov pogreb, se je vršil 26. februarja. Pokojni zapušča dva sina, eno hčer ter brata v Canon City, Colo. Žena mu je umrla že pred leti. Žalujočim domačim in sorodnikom globoko sožalje, tebi dragi sobrat pa mirnega počitka. — Pokojni je bil 17 let dober član našega društva in Zapadne Slovanske Zveze. V teh letih ni bil nikoli bolan, ra-zun zadnjih pet mesecev. Imel je že vse društvene urade. On je bil tajnik, izvoljen je bil za predsednika, za blagajnika in bil večletni predsednik nadzornega odbora. b i 1 je vseskozi dober član in naše društvo ga bo zelo pogrešalo. — Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Jakob Butala, tajnik ZSZ ENGLISH SECTION Oopisi lokalnih | v__društev poziv članstvu zsz V CLEVELANDU Cleveland, O. ^ Odbor federacije ZSZ po-J a vse uradnike društev ter ošn0 članstvo k sodelova-, u skupne prireditve spomla-veselice ki se bo vršila * 6- aprila v Delavskem do-l>or na Waterlo° Rti. Kot že l)rt°Cano' to Prva skupna 4e«tev federacije ZSZ v p'rj^f1- mestu in se nam za to Heč • 6V obeta veselo prese-Z^yW- Prvič v zgodovini gJitv v Clevfclandu, nas obišče 111 predsednik Zapadne ^e Zveze sobrat Leo Jih. in II. glavni nadzor-tlH-L at M- Popovich. Na Uu*nu so tudi premikajoče THE FOREIGN - LANGUAGE NEWSPAPER DIGEST PROJECT By F. J. Erzen Many articles have been written concerning various WPA projects and /their programs. I should like to inform the public about the purpose and development of the Foreign-Language Newspaper Digest Project in Cleveland, Ohio. This project is under the supervision of Mr. Oscar Ban, an experienced newspaperman. This project will make available a historical record of translated abstracts from foreign newspapers published in Cleveland. Its object is to record the history, activities, organized' life, adjustment problems and processes, thoughts, opinions, and culture ol Cleveland's immigrant groups as re fleeted in their language press. A staff of 120 translator-abstractors transcribe into English the material found in tin; Cleveland foreign newspapers published in 11 languages. The, following newspaper« were selected from 28 Cleveland foreign-language publications: The American is the Czech daily; Waechter und, Anzeiger (Sentinel and Advcrtizer) the German daily; Ameriška Domovina (American Home.) and Enakopravnost (Equality), the two Slovenian dailies; Szabadsag (Liberty), the Hungarian daily; La Voce Del Popolo Italiano (the Voice of the Italian People), the Italian triweekly; Yidishe Welt (Jewish World) the Jewish daily; Dirva (the Field) the Lithuanian weekly; WisdomSsci Codzienne (Polish Daily News); the Polish daily; America, the four-edition weekly; Rodina (Family), the Carpatho-Russian semi-monthly; and Hlas (Voice), the Slovak weekly. Public planning and other agcncics concerned with the problem Broadway St, Joliet, 111.; Juvdnile Supervisors, John Gla-van, 1300 N. Hickory St., Joliet and Stanley Gregorčič, 2302 Highland Ave., Lockport, 111. — Meetings are held every 2nd Sunday of each month at 604 Sterns Ave., Lockport, 111. No. 57, Sky Blazers lodge, Chicago, 111. — Pres.. Mary Petan, 5020 S. Kolin Ava; Sec'y-Treas, and Juvenile Supervisor Jennie Denisar, 4734 S. Keeler Ave. — Meetings are held every second Tuesday of each month at 5020 S. Kolin Ave. No. 58, Modernaires lodge, Cleveland, Ohio. — Pres.. Vera Jane Mervar, 7801 Wade Park Ave.; Sec'y-Treas. Frank Mervar, 7801 Wade Park Ave. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti upravi Amer. Slov., da se to popravi. Note:—In case of an error in this roster, please notify the editor of Amer. Slov. so that it may be corrected. "A Bigger and Better Juvenile Department — The Future of Our Association." ALI ST£ VI že kaj storili za svoj list tekom letošnje kampanje ? !DENARNE | POŠILJATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje » nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po [ sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Nase cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70................. 300 Din Za $ 8.80................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50.................J 000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05............... 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.SO................ 200 Lir 17.00............... 300 Lir 23,00................ 500 Lir Za Za t Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih > zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. liii*«««««*««««««**"***^*'' I r*< .-.» ; :'i»:/»vi: /'i;rr^Mr/a>\i;/«aV^*iVa>:' .v^orr«i\i Sreda, G. marca 3010 AMERTKANSKI SLOVENEC Stran G MARCEV A ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" ESETI BRAT Pisano polje Spisal Jos. Jurčič "Spodobilo! Saj vas vendar nima nihče navezanega! Ljudje tudi niso tako spo-tekljivi na Slemenicah, da bi se človek brž zaletel, če ga ni ene pol urice doma. Zato pridite jutri k meni, precej zjutraj, ali bom pa jaz vas prišel iskat. Samo da se mi ne skrijete, sicer bom res verjel, da sem vam nekaj naredil ali da me ne morete videti, kar bi mi pa prav žal bilo. — Čakajte, bova se že še zmenila, jaz grem enkrat z nevesto plesat." Ravno so bili godci eno ubrali in Marijan je popustil svojega soseda, da bi se uvrstil med kmečke stare in mlade ple-savce. Kvasa je ta pogovor z neskrbnim mladeničem čudno genil. Ni mogel dalje tu ostati, vleklo ga je ven na samoto, imel je veliko premišljati, česar tukaj med veselimi ljudmi ni mogel. Vstal je izza vogla in razmišljen šel proti vratom, pozabivši celo zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostovanje. Med vrati ga je zagledal Marijan, hitro popustil svojo plesavko in čudeč se vprašal: "Kaj že greste? Zakaj ne počakate, da bi šla vkup?" "Imam še delo danes popoldne," odgovori Kvas brez premisleka, da ravno laž izgovarja. "Saj vas jutri zjutraj obiščem." "Le gotovo!" kliče Marijan za njim. Dasiravno je človeška natura taka, da se težko ločimo od kraja, kjer veselje prebiva, primorani smo vendar dostikrat v življenju drugače ravnati, kakor nam velevajo želje. Tako popustimo tudi mi, četudi neradi, Dražarjevo hišo in spremimo svojega Lovreta; popred pa moramo še to opomniti, da ako bi se kateri izmed brav-cev našel, da bi bil rad še Krjavljeve neumne spomine poslušal, kar pa ni verjetno, da tedaj Krjavelj ves tisti božji dan ni nič novega povedal x-azen stare pravljice o hudiču na novo preoblečene. ' Počasno je koračil Lovre od vasi po obrobju proti Slemenicam. Veliko je iz zadnjega pogovora z Marijanom pozvedel, kar ga je v srce zabolelo. Sprevidel je, da ima ta mladenič blažjo dušo, nego jo je kdaj pričakoval pri tako vsakdanjem človeku, kakor se mu je Marijan izprva videl. Res je bilo, da se ga je on sam ogibal, ker mu vest ni dala po prijateljsko in kakor si je on mislil — po hinavsko bratiti se s tistim, kateremu je najlepšo reč vzel, — ljubezen. Da je Marijan Manico ljubil, to je bil iz vsega za gotovo izvedel. Dasiravno namreč ni deklici Marijan sami nikdar nič o tem govoril, obnašal se je vendar proti njej tako, kakor bi se vse samo ob sebi razumelo, česar ni izgovoril. Ker je vedno samo med prostim ljudstvom živel, navzel se je bil menda tiste nature, katero med našimi ljudmi vidimo, da se vsako razkazovanje in očitovanje kakega notranjega globljega čuta zatira. Da se je zastran svoje prihodnje namišljene neveste rajši zmenil z njenim očetom kakor ž njo samo, pripomoglo je veliko tudi to, ker je čutil, da ga deklica, kar se tiče duha in dušnih zmožnosti, daleč presega. Da pa jo je ljubil bolj goreče, kakor bi bil človek sodil iz vnanjosti njegove in iz obnašanja proti njej, razvidelo se je iz tega, da skoro ni dan minil, da ga ne bi bilo na Slemenicah. Manica je Lovretu'sicer naravnost povedala, da ji ne bi bilo nikoli mogoče Marijanu zaročiti se, tudi ko ne bi bila njega nikdar poznala, vendar se Lovre ni mogel nikoli popolnoma utolažiti. Vselej, kedar je prišel mladenič v grad, umeknil se mu je s poti, nekaj zavoljo tega, da ga ne bi videl, nekaj, da se ne bi izdal. Da mu je poslednje dobro šlo izpod rok, sprevidel je danes. Neskrben je Marijan povsod drugod iskal vzrokov, zakaj se mu novi prijatelj odtega; le prava reč mu ni na misel prišla. Smilil se mu je ta prijatelj, očital si je veliko, ali pomagati si ni mogel. Po vsem soditi, bilo je očitno, da Mani-čin oče dobro ve za Marijanovo nagnjenje do svoje hčere in da ga je volja, dovoliti kdaj zakonsko zvezo z dedičem premožnega soseda, morda tolikanj rajši, ker si je mož želel, da pride lepa lastnija Polesek, nekdaj s Slemenicami zedinjena, zopet v prvo rodovino nazaj, čeravno samo po ženskem rodu. Še več; Manica je skoro za gotovo vedela, da sta oče njen in mladi Poleščan že govorila o tej reči. Ali nikdar ji ni bila prilika dana, da bi odkrito svojo misel povedala. Oče ji ni o tem govoril, bodisi ker je mislil, da še ni čas zato, ali pa ker je menil, da se vse to vsled znanja med mladima človekoma od otročjih let že samo po sebi ume. Marijan pak se je obnašal proti namišljeni svoji nevesti bolj kakor star prijatelj ali skrbljiv brat kakor pa kot ljubeč ženin. Nikdar ni bilo to, kar se je v njegovih govorih nanašalo na take razmere, toliko jasno, da bi bilo deklici po spodobnosti mogoče naravnost odgovoriti, kar bi bila sosebno po zadnjem seznanstvu z Lovretom gotovo storila. Lovre je Manico in njen značaj predobro poznal, da bi se bil zanjo bal; ali vendar je imel nekatero uro, v kateri so ga otožne misli obhajale, misli, ki so kakor nezgodne oblačice zdaj pa zdaj zaslanjale iasno ,lepo solnce njegove sreče. Saj ni imel ničesar drugega zase kakor ljubezen; vse drugo je bilo njemu nasproti. Kolikokrat bo še solnce vzhajalo in zahajalo, preden mu bo samo mogoče odkrito povedati to, kar bi se zdaj "ne samo predrzno, temveč marsikomu še smešno zdelo, da je oči obrnil previsoko, da je sam sebe pozabil. Marijan je bil, kakor je sprevidel, pri vseh svojih slabostih vendar dobra duša. Poprijel se je bil Lovreta precej od kraja in vseskozi kazal gorkejše prijateljstvo do njega, kakor ga je mogel Lovre povra-čevati. Da je torej tega človeka spodrinil, da je on kriv vseh bolečin in nesreče, katero bo ubogi mladenič občutil, kedar izve, da se njegovo tiho upanje ne bo spolnilo, ker je drugi na njegovo mesto stopil: vse to se je Lovretu zdelo kakor greh. Sicer je v takem preudarjanju veliko razlogov in veliko reči našel, s katerimi se je sam pred svojo vestjo zagovarjal; ali popolnoma srečen in miren ni mogel biti. Menil je, da Marijanu vendar le veliko krivico dela in to je bil tudi eden poglavitnih vzrokov, zakaj se ga je ogibal. (Dalje prih.) Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. (Nadaljevanje z 2. strani.) vrsti pa tudi za finančno pomoč, če je mogoče tej ali oni organizaciji nekoliko pomagati, da se Muzej izvede čim preje mogoče. Slovensko dramsko društvo Ivan Cankar v Clevelandu, eno najaktivnejših slovenskih dramskih društev v Ameriki obstoja že nad 20 let in ki je podalo v tem času nad 150 različnih iger na oder, je prvo, ki je sklenilo pokloniti predstavo v korist Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu. Ta predstava se bo vršila 17. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za ta izreden dogodek je bila izbrana tudi izredna, popolnoma nova igra "Naši domači — tujci", v treh dejanjih, katero je spisal Andrej Kobal in katere pozorišče je Cleveland in Madison, Ohfol Igro režira Vatro J. Grill, "predsednik Prosvetnega kluba in Muzeja, obenem član Ivana Cankarja od ustanovitve. Igra "Naši domači — tujci", bo sedaj prvič igrana v Ameriki in je izredno poučna. Po mojem mnenju najboljša, kar smo jih še kdaj imeli priliko videti, iz našega domačega, ameriškega življenja. Igra kaže naše družinske odnošaje med otroci in starši, ko so si v mnogih primerah tujci, ker eden drugega ne razumejo. Starši ne znajo dovolj angleško, da bi se uživeli v ameriško življenje, ki je otrokom odvisno, če bi le ostalo v Rusi^ ji ali pod Stalinom še neka! drugih revolucionarjev in se ti utegnili postaviti, kakor so se postavili amerikanski >n francoski revolucionarji. KaJ mislite? Ce bi se postavili, bl to ne odviselo od mojih -* vizij. In recimo, da bi se postavil' — in tu se pričenjajo šel«; prave moje zmešane vizije in premagali Fince in ves svet, ker ves svet je zdaj 11 a Finskem, sami se špeglajte* kako bi utegnilo biti, ampak vsaj upanj na komunistično revolucijo bi ne bilo več, i*1 teh upanj ne boste zatrli, ce je Stalina in ruske in komuni' stične revolucija z vojaški!*1 porazom že danes konec. poraz ideje, če je še tako sla; ba, do danes še niso izna&» kanona. Sam Bog pomagaj, da bi „s0 ne zasukalo po mojih zmeša* nih vizijah, če bi se pa, bi .tre-notno ne bilo pomoči, ravno brezupno pa bi tudi ne bil°' ker upov na komunistično i]e' volucijo bi bilo konec, in mol-' da bi le prišlo potem do milker miru ne more biti, doki®1' so upi, in če so še tako — neumni. -o- NAJVEČJA GLOBINA ATLANTIKA Ameriška kri ž ar k a "Mi1' vaukee" je nedavno namerila največjo do sedaj znano gl°' bino v Atlantskem morju. Ta globina znaša 8743 metrov i'1 je 60 milj severno od rta En-gano, vzhodno od HispanolC' Preje največja znana glc/bin® je pri Puerto Ilicco in zna»& 8381 metrov. Še mnogo večje globine pl so znane iz Tihega mori*"/;, Tam so namerili blizu Filipi«' skih otokov globino 10.450; metrov. Na splošno pa velja-da jfe povprečna globin«; Atlantskega morja 3750 m6' trov. Zanimivo je, da je Se-i verno ledeno morje bolj glc" 1 boko in meri povprečno metrov. Črno morje je globo-■ ko le 2600 metrov, medtem ko ; je Sredozemsko morje mesto' • ma globoko tudi nafl 4000 metrov. G.: "MAMBA" (črtica); "SEDANJOST INDIJA NCEV" (članek); T. Brdar: "VELIKA LJUBEZEN" (roman). Marčeva številka je obenem velikonočna številka, ki vsebuje zanimivo zbrano gradivo primerno za ta čas. "Slovenski pi-jonir" zaključuje v tej številki zanimiv opis, zgodovinski pregled slovenske naselbine v In-dianapolisu, Indiana ter naselbine Whiting, Ind. Prihodnji mesec se bo pojavil "Slovenski pi-jonir" v Barbertonu, Ohio in na to v Clevelandu, Ohio. Naročite si ta zanimivi mesečnik in potujte s "Slovenskim pijonirjem" po slovenskih naselbinah v Ameriki. Ta vam bo predstavil vaše znance in prijatelje izza mladih let v svoji mesečni rubriki, vas pa njim. "Novi Svet" stane samo $2.00 na leto. Naroča se pri: Uprava "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. lastno in otroci ne znajo dovolj slovensko, da bi zapopadli običaje roditeljev. Kako to stanje izboljšati? To bo pokazala igra, vsaj v glavnem. Zaključke si bo-dete pa lahko sami ustvarili. Vstopnice so v predprodaji pri vseh tajnikih društev, delničarjev S. N. Doma; v uradi tajnika Doma, John Tavčarju; v slaščičarni Mrs. Makovec v SND; pri Jos. F. Durnu, 15605 Waterloo Rd .in Frank Sustaršiču, 15726 Holmes Ave. Vstopnice v predprodaji so 25c, pri blagajni na dan predstave bodo 35c. Po predstavi zvečer bo ples. Igra Louis Trebar orkester. Erazem Garshe tajnik Prosvetnega kluba SND. -o- Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega lista? FRANK PAULICH, D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-žkem uradu vsako sredo. Zveze s starim krajemj Zveze z našim starim krajem _ vedno razmeroma dobro funkcijon""3' jo. Kako dolgo bo pri tem ostalo, 6 ne ve. Ako imate kak važen posel, 3 v vašo korist, da ga čim prej izvrši^' Ako rabite pomoči, vam je naš urad » svojimi 20-letnimi izkušnjami v staro-krajskih poslih drage volje na uslug0' Tudi denar se še vedno tja lahk" pošlje. ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILK . Za Din Za $ 2.40............ 100 $ 5.90............ 4.60............ 200 11.50.....:...... 20« 6.70............ 300 17.00............ 10.50............ 500 28.00............ 20.50............1000 55.00............ 40.00............2000 108.00............20"» Pri višjih zneskih sorazmeren^ P0] pust. — Dolarji se sedaj ne izplačuj', jo v starem kraju. — Pošiljamo *u _ brzojavno. — Cene so podvržene spre' membi gori ali doli. V vseh starokrajskih zadevah se vs« le j obrnite na: LEO ZAKRAJŠiSK General Travel Service, 302 E. 72nd Street, New York, N. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira'na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 izdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West CermaK Road, CH4CAGO, ILLINOIS Koncem tega tedna bo izšla | marčeva ali tretja številka letošnjega letnika mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: ". . . TVOJ JE VSTAJENJA DAN" (Uvodni članek); "PREGLED" (raznih dogodkov); "GLAS — ODMEV" (članek); Josip Premrov: "VELIKONOČNO JUTRO" (Črtica); B. Z.: "VELIKA: NOC" (Pesem); "VELIKA NOC V JERUZALEMU" ; T. Stare: "BELOKRANJSKO VSTAJENJE"; "JANEZ VALVAZiQR" (Zgodovinska črtica) ; J. M. T.: "IZ NARAVE"; J. M. Trunk: TIHE URE: UDUII IN SNOV" (razmišljanje); V. Antonov: "DVAKRAT POROČENA" (povest); "SLOVENSKI' PIJONIR" (opisovanje slovenske naselbine v India-napolisu, Ind.); "O TOPLOTI" (članek); "DOM IN ZDRAVJE" (zdravstveni, kuhinjski in razni drugi koristni nasveti); "ZA SMEH IN ZABAVO"; V. IZ SLOV. NASELBIN pošiljam potom tega lista vsem Slovencem v Chicagi. Novost je ta-le: 1.) V naši mesnici smo pripravili te dni veliko zalogo VSEH VRST ŠUNK, malih in yecjih za velikonočne praznike in druge slučaje. Prekadili jih bomo po domačem slovenskem načinu. 2.) Dalje imamo v zalogi vedno po domačem načinu PRE-KAJENO SUHO MESO vse vrste kot PORK CHOPS, REBERCA, DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, itd. 3.) Posebno za Velikonočne praznike pa so NAŠI DOMA DELANI PREKAJENI ŽELODCI, razne velikosti, manji in večji. 4.) Prekajene želodce, šunke, klobase in drugo suho meso pošiljamo tudi ven iz Chicage. Pišite po cene. 5.) Poleg tega imamo v zalogi vedno tudi VSE VRSTE SVEŽE MESO, PERUTNINO in VSE VRSTE NAJBOLJŠO GROCERIJO. 6.) Da si za Velikonoč zagotovite dobro šunko, dober pre-kajen želodec in drugo kar želite, je v vaše dobro, da nam daste svoje naročilo v naprej. Zadnje dni zna zmanjkati in ne bo mogoče postreči, kar bi radi. Za naročila se priporoča: Martin Šenica 2059 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Telefon: CANAL 8172 Vizije. f (Konec) j Well, alston, prišlo je do c komunistične revolucije. Slaba je na sebi in slabo še ko- j man dira, in zdaj ji slabo pre- ^ de na Finskem in ves svet ima ^ na vratu, ampak — revolucija je, in tu se začnejo porajati v mojih vsaj zmašanih možganih — vizije. ] Prvič sami vidite, da te re- j volucije, idej te revolucije ni < mogoče zatreti. Recite, kar ; hočete, jezite se, kolnite, pre- ; klinjajte, skakajte, skočite iz ■ kože, zapirajte, obsojajte,pre- ; povedujte, besite, streljajte, pišite, govorite, pridigajte, govorite na radiju, zaprite vse ; radije, zatrite vse komunistične časnike.. .vse je zastonj, v glavah mas po vsem svetu le roji naprej in naprej ta — revolucija in se porajajo upi na to komunistično ali rusko revolucijo. Ali ni tako? Prav Slovenci komaj čakajo, da pride. Je šment ta revolucija. Ampak, ko pišem nekaj" o mojih zmešanih vizijah, niti to ni pravi point, prava točka. Naj to rusko ali komunistično ali. Stalinovo revolucijo bes zaplentaj, tu je in agresivno baje se je lotila Fincev. Tu smo. Slabo uspeva, klaver-no se komandira. Nočejo se boriti ti —■ revolucionarji, zatrjujejo Finci in poročevalci, in treba je oficirskih revolvei*-jev za hrbtom. Ne bo zlagano. Finci jih flikajo kakor muhe in nikamor ne morejo, dasi se že mesece zaletavajo. Ali ni že pri koncu s to revolucijo? Jaz bi dirjal zelo počasi. Finci in Poljaki poročajo, da so ti revolucionarni vojaki večinoma iz daljnih krajev: Ivirgizi, Samojedi, Cun-guzi.. .brati ne znajo, še jesti ne, napijejo se ko klade, da se zvrnejo v jarke. .Vse to ste čitali. Sam oče Stalin je baje že .obupan, in jaz sam sem rekel in zapisal, da bi se s takimi vojaki še lahko krave vojskovale. Ampak. Ali je to vse? Zopet bi sam želel, da bi bilo s koncem teh Azijatov vseh ko-m un isti čn ih revo 1 u cionarj e v konec in konec tudi Stalina. Mogoče, da še drugim revolucionarjem pade srce v hlače, ko gre vse tako klaverno že pri začetku. Tudi mase so šment, in dosti so govorili, da pride protirevolucija, in ni ravno izključena. Ampak Amerikanci so pokazali v revoluciji silno moč, in še bolj silno moč so pokazali francoski brezhlačni revolucionarji, in zdaj smo pri komunističnih revolucionarjih. Ali so že vsi revolucionarji pri koncu, ko je Stalin pri koncu vsaj z — azijskimi revolucionarji? Kam so šli in kje so tisti, ki so vsa let& — paradi-rali po Moskvi?? Glej ga — no — tega zme-šanega fajmoštra, izgleda, kakor bi želel, da bi ne bilo vseh revolucionarjev že konec. Pred inkvizicijo z njim! Lahko. Ampak če tistih revolucionarjev, ki so paradirali, še ni konec, jih pač ne bo konec, ako jih tudi kak fajmošter i stokrat prekolne, in ne bo ocl kakih fajmoštrovskih — vizij I v Ielegram?