Dopisi. Iz Gradca. Pretekli ponedeljek bila je v deželnem zboru za nas posluaalce jako zanimiva seja. Poslanec g. Barenfeind je nemško-liberalni stranki in posebno gospodu c. kr. namestniku bral hude levite. Očital je vladnim krogom nedostojno in javno ,,prusovanje" pri svečanosti, s katero je tukajšnja realka praznovala cesarjevo 251etnico, ter h koncu stavil vprašanje: jeli c. kr. vlada ne bi morda hotela na odgovor pozivati tistega profesorja, ki je takrat tako neprimerno v svojem govoru bvalisal Pruse, Avstrijane pa sramotil? — Takrat je gosp. Barenfeind zadel golo resnico in je ž njo celo stranko v hudo zadrego spravil. To nam je kazal nemir, ki je postal v zbornici, posebno pa beseda ,,denunciant" (ovaduh), katera se je od desne strani sliaala. nDenunciant" sem ali ta, resnica velja! Resnico sme in mora pošten poslanec brez ovinkov povedati! Prej je ,,tagespošta" hvalisala vladi nasproti vsak korak, katerega je ta ali drugi ustavoverček na čast 251etnice napravil; sedaj pa imenuje dež. poslanca, ki je ravno o isti svečanosti v dež. zboru par poštenih besed spregovoril, ,,denuncianta"! — Da, resnica je za nemirno vest najhujše bodalo in mi nič druga ne želimo, nego da vendar enkrat merodajni vladni krogi sprevidijo, kakovo da je in kamor vleče domoljubje naših ustavakov. Deželni zbor se sicer mora zadovoliti z odgovorom, ki mu ga je c. kr. namestnik dal; pa drugo vprašanje je, more-li ta odgovor zadostovati tudi višjim vladnim krogom?! Iz mariborske okolice. (Nemčnrska posilnost.) Čudne more so nemčurji med blagimi Slovenci, ker hocejo vsakega narodnega moža izsezati, kakor poveda pravlica o stvaani truti alj mori, ki se na človeka, posebno moškega spola rada vrže in ga s sezanjem cel6 oslabi. Enako delajo Nemci, ki so z Nemčije k nam privandrali in se začeli pri slovenskem krubu pitati. Zvedeli smo, da je že pri volitvah v državni zbor neki Nemec Nusterer, kramar v Kamci prišel k narodnemu možu, g. Fr. Paku, posestniku in koTaču t Kamci, ter mu rekel, da zgubi delo pri desetih gospodarjih, ako s nfarji" drži in Seidlna ne Toli. — Pri TolitTah za srenjski odbor je ta ljuti soTražnik SloTenceT in katoliške stranke, ,,StrahoTa tenja", stoj izrek deloma izpeljal, ker g. Pak ni hotel za Seidlna glasoTati. Kjer je Nusterer oskrbnik alj ,,loneru, je že g. Pak delo zgubil. Tudi pri konserTatiTnemu grofu d' ATernasu je oskrbnika pregOTOiil, da naj dalje gre s STOJim delom. Ubogal ga je. v Tedaj mu je že delo pri 6 gospodarjeT Tzel. Cetiri še hoče odstraniti, ako mu bo izteklo. *) V postaTi za TolitTe se očitno lehko Tsak prepriča, tudi Nusterer, da naj T8ak Toli po STOJi dobri Testi. Ako pa narodnjak Nemca ne Toli, mu boče Nemec sredi med SloTenci — sloTenski kruh Tzeti! Vprašamo le, kaj bi storil Nusterer, ko bi SloTenec STOje rojake pregoToril, da naj ničesar pri Nemcu ne kupijo? Pa tako budoben ni noben SloTenec. Sramota za ,,izobražene" Nemce, ki Tsaj hočejo izobraženi biti, pa so le nestrpljivi, suroTi in grozoTiti nasilniki, ki hočejo sloTensko ljudstTO t sužnost spraTiti, STobodo alj ,,freiheit" pa le za se tirjajo! Toraj prosimo narodne gospodarje, da naj narodne obertnike podpirajo, da pri STOjem narodnem Tedenju škode imeli ne bodo ! Iz Gore pri Ptuju 6. t. m. Kadar je šola od cerkTe ločena bila, smo morali dostikrat slišati, kako da bodo šole Teliko boljše postale, češ, da bodo izToljeni možje Telikokrat šolo ogledoTali, in potem Tse storili, kar bo potreba. To utegne morebiti po mestih in velikih trgih biti, kjer taki izToljeuci postaTe zastopijo in 8Toje dolžnosti spolnujejo, po drugih krajih se pa to do zdaj ni se pokazalo, zakaj kmet postaT ne ume, tudi nema časa jih študirati, ker on le samo SToje zemljišče obdeloTati zna, od kterega žiTi, Tse drugo pa, kar 80 mu pri aoli naložili, mu je neznano, in tako je zdaj učitelj sam stoj gospod, stori kar hoče, tako pa morajo šole rakoTO pot iti. Se le t kratkem se je zgodilo, da je neki učitelj gospoda kaplana naprosil, da je naraesto njega solo imel; rekel je namreč učitelj, da gre otroke popisoTat, ali glej! tisto popisoTanje se je na konjsko obernolo. ZTedili smo, da je s tistimi, ki so konjeT popiaoTat hodili, za pisarja šel. Drugokrat pa je STOjega prijatelja t Tinske gore k Teselici [spreTajal in kaplan je zopet njegoTO službo moral opraTljati. Mislim tudi, da ne more s tem izgoTarjati opuščene šole, da je otroke popisoTal, kajti ni to učiteljeTa dolžnost, marTeč pi-TOsednika kr. šolskega sTeta. *) G. kovač Pak naj išče zoper hujskalce, ki mu kvar delajo pri obrtniji, obrambe pri sodniji, kerje prepovedano po takih potih obrtniku škodo delati. Vredn. Pri nas je bila pretečeno soboto občinska ToliteT t šoli, in ko so prišli otroci ob 9. uri, nekteri Teč kakor uro dalječ, se jim reče, da naj gredo nazaj domu, ker je v soli ToliteT, pri kteri je uČitelj tudi za pisarja bil. — VoliteT je že dopoldne sklenjena in torej tudi šola prazna bila, in glej! ko otroci popoldan od dalječ v šolo pridejo, niso bili t poduk Tzeti, ampak od šolskega oSeta (nadglednika) nazaj domu poslani! Tako gre pri nas zdaj sola naprej, in menda tudi po drugih krajih blizo ednako. Radi bi Tedili, ali je šola za ToliteT ali za poduk postaTljena bila, in tudi, ali učitelj za srenjskega pisarja, ali pa za učitelja plačilo dobiTa? Sv.^Lenart v SIot gor. 11. pros. (Nova šola). Šolska postaTa gOTori o ,,nraTno-Terski Tzgoji", ki je namen ljudskih šol. Da se otrokom t šoli pobožnost in poštenost t srce Tsadi, je brez dTombe želja katoliških starišeT, ktere je noTa šola nad glaTO t stroške zakopala; je želja Tseh, kterim je mar za blagor mladine in za kolikoršni stalni Tspeh ljudskib aol. Pri tej postaTi je gotoTO Tse ležece na onih, ki jo ZTrseTati imajo. In to so učitelji. Nekteri šolski STeti zastran odgoje malo umejo, drugi se t aolsko odgojo ne Ttikajo, češ, da to pripada učiteljem, ki 80 za to postavljeni. Sme se torej reči, da so učitelji kriTi, če se kal st. Tere t srcih otrok duši, namesto goji, in z Tečine tudi, če se našej narodnosti na krar nemškutarjenje raTno t noTej šoli šopiri. — 0 našej šoli se je od neke nemčursko - liberalne osebnosti tukaj izreklo, da je i z g 1 e d n a učilnica, kakorane ni od Ptuja do Cmureka (oj taki STet!) Ta učilnica ima že skoraj leta dni za nadučitelja g. Reicha, ki je ob priliki nekej materi djal: nTukaj sem jaz šolmaater". In zaves, kar on šolmeatruje, se je pri naaej šoli mnogo spremenilo, ali na dobro, naj bralci razsodijo. Da se lani na Božjega telesa praznik nobeden učitelj ui potrudil pri procesiji otroke nadzoroTati, je znano. A naznaniti moram še, da pri aolarski mesi otroci tudi peli niso, ker je g. R. djal, da on ni ovganist, toraj tudi otrok t cerkTenih pesmih Taditi dolžen ni; otrokom pa, ktere je organist t petji izuril, je prepeTati prepoTedal! Tekoče šolako Ieto se je spoljubilo tudi moliteT pred in po podnku Tečkrat opuščati, nad čemur so se otroci zel6 zaTzeli in kar je tudi stariše po Tsej pvaTici razkačilo. Tako se otrokom ljubezen do molitTe in duh pobožnoati zatira, nehalo pa bo tudi splošno cerkTeno petje, ker se mladi STet že t šolskih letih pvi božji službi prepevati odTadi. Minula bo zarad liberalnih noTošegnih učiteljeT — slaTa lepega narodnega petja ceikTenega po sIot. goricah, ktero so t prejšnji dobi učitelji s hTaleTrednim trudom pospeseTali. Pri takih razmerah se pač ni čuditi, da se uSenci o praznikih pvi certri do kvvaTega stepejo, okol cerkTe postopajo, cel6 v krčme zahajajo, jaa, poti v Solo in domu kolnejo in razbijajo, da je ne- Toljen Tsak, ki to Tidi in čuje, da se t cerkTi brezbožno Tedejo itd., kar se Tečidel sme goditi brez kazni. Da kateket s tako razbrzdano mladiuo t aoli cel6 nič opraTiti ne more, se ume samo po sebi, kajti kjer atrahu ni, ni tudi pameti. Kaj da bo iz takošne mladine priraslo, sluti Tsak s strahom, posebno pa starisi, ki za solo tolike stroške imajo. V dobi nstare šole" je naaa ucilnica stala na leto morebiti 500 gld., zdaj deloma okraj, deloma srenjo nad 3000 gld. stane! In Tendar se brati, računiti in pisati otroci menje naučijo kot poprej; in to je Tendar za Tsakega rokodelca potrebno. Negodnim otrokom se t glaTO nbijajo za djansko žiTljenje celo zgubljene reci. Na STeti post so se t naaej aoli naredile tudi njaslica" in so bili otroci obdaroTani, a ne Tsi, kar je žalostilo neobdaroTane in še nepokTarjenim srcem obdaroTanih soaolarjeT Teselje zgrenilo. Pri tej priliki je bil glaTna oseba dr. J., menda kot noToizToljeni ,,Burgermeister" st. Lenarta, s STOjimi pisarji. Čudno je pa, da je iz sodnijske obraTnaTe g. dekana in dr. Juga t Gelji znana ^ktlharica", omožena in sodnijsko ločena H., daroTe delilain Tsak otrok ji je roko kušnoti moral! To je po praTici poštene farane žalilo, in upamo, da k takim slovesnostim otrok ne bodo Teč pošiljali, zarad kakib naušesnikoT po 5 kr., kakor je nekoliko modrih že letos storilo. To je izgledna sola sIot. Goric, pred kteroj se modro Tladana šola t Ljutomeru skriti mora, kali? Gospod prof. Žolgar iz Celja nas prosi, naj bi objaTili, da nima on pri zadnjem dopisu iz Celja, kar se gimnazije tiče, nobenega deleža, kar brez oTinkoT potrdimo. Pravi, da je gosp. povočeTalec preojstro na gimnazijo pogledal in nadaljuje: rRes je, da se mladina naTadno nekaj minut po osmih t cerkeT pelje. To se pa godi zato, ker g. prof. TeroznanstTa in g. raTnatelj posamezne razrede pregledujeta, če so Tsi učenci skupaj alj ne. *) Ce med tem kaki učenec v šolo pride, ni treba misliti, da se na njega posebej čaka. Pri službi božji se Tede mladina tako, da ji nima učiteljstTO nič oporekati. Kar se uradnih sporočil g. raTnatelja na prec. konzistorij tiče, je omeniti, da se ravnajo po opazoTanji in sklepih učiteljstTa, kakor tudi po lastnem opazovanji in prepričanji ravnatelja samega". **) *) Kaj pa drugi gg. profesorji delajo? Ali bi ne bilo primerno, če bi vsak razrednik v svoj razred pogledal ? Bi se mar ne spodobilo, ko bi se g. katehet, da ložje zbranib raisli božjo službo opravlja, tega posla oprostil ? Vredn. **) 0 tem bi pač bilo mnogo govoriti; pa pustimo to. Naša in g. dopisnika edina željaje bila in je, odstraniti vse, kar je nravnemu vedenju mladeži na kvar. Dopisnik pa svojih opazek menda ni 9 trte zvil? Vredn.