U Jjubiiimi, lotck 12. oktobra 193?
London in Pariz se posvetujeta
Kljub odklonilnemu ilaliianskemu odgovoru glede španskih prostovoljcev
bo Anglija stavila nove predloge
London, 12. okt. o. Francoski nasvet Angliji, naj bi Anglija skupno s Francijo zasedla španski otok Minorco in neke manjše otoke v Sredozemskem morju, ni našel v Londonu prevelikega navdušenja. Angleška vlada si je bila ob tej ponudbi svesta nujnih posledic, ki bi jih ta odločen korak pqvzročil v mednarodni javnosti. Prvič bi se razbil odbor za nevmešavanje, zraven pa bi se povečala nevarnost, da Evropa zabrede v novo svetovno vojno. Dogodki kažejo, da Anglija Še vedno ne more preko Mussolinijevih izjav glede italijanskih prostovoljcev v Španiji, niti se še ni odločila, ali naj vztraja na tem, da se vprašanje španskih prostovoljcev rešuje na diplomatski način, ali pa prepusti odboru za nevmešavanje za nadaljnji postopek.
Na pol uradni italijanski krogi pa javljajo, da se ni treba bati, da bi Italija kakorkoli ovirala svobodno plovbo v Sredozemskem morju. Za italijanske prostovoljce v Španiji pravijo isti krogi, da jih je v Španiji tako majhno število, da bi ta problem mogel prav enako ali celo boljše kakor pa sestanek sredozemskih držav rešiti odbor za nevmešavanje. Odločitev o odgovoru Anglije in Francije na italijanski odgovor bo padia šele konec tega tedna, ko se bosta ločeno o tem, vsaka zase, posvetovali angleška in francoska vlada. Še prej pa se bo v Londonu zunanji minister Eden sestal s francoskim poslanikom Cor-binom in angleški poslanik v Parizu sir Eric Pliipps in minister Delbos. Previdnost, s katero se Anglija loteva tega prevažnega vprašanja, narekuje tudi poročilo angleškega vojnega ministra Cooper ja, ki s svojo jahto križari po Sredozemskem morju m nadzoruje angleške postojanke.
V	Port Saidu se je Cooper sestal s poveljnikom angleške sredozemske mornarice, admiralom Du-dleyem, ki mu je točno očrtal položaj, kakršen vlada v Sredozemlju.
Drugi moment, ki daje misliti Angležem, pa so nove pošiljke italijanskih vojakov v Tripoli-tanijo. Italijanska vlada sicer potrjuje odhod teh vojakov, vendar utemeljuje ta svoj korak kot nujno potrebo, da se izmenjajo čete v Libiji.
Rdeča španska vlada je v odgovoru na angleško noto pokazala svojo pripravljenost, da prostovoljce takoj odpošlje preko svojih meja, čim dobi v roke potrdilo, da je nasprotna stranka storila enak ukrep. Omejila pa je svoje soglasje s tem, da zahteva pri umiku prostovoljcev mednarodno kontrolo, ki bo prostovoljce odbirala od domačinov po tem, če pro-
Pariz, 12. oktobra. AA. V zvezi s potovanjem dr. Stojadinoviča v Pariz priobčuje »Petit Journal« obširen članek, ki pravi med drugim:
Dr. Stojadinovič je velik prijatelj Francije. Delno je študiral na francoskem vseučilišču in je bil že celo na poti v naše finančno ministrstvo. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Henri Berenger je zelo točno popisal pomen dr. Stojadi-novičevega obiska in njegovih zvez s Francijo, ko je rekel, da Jugoslavija ni mogla dobiti sposobnejšega zastopnika ne Francija zanesljivejšega prijatelja. Te besede n« izražajo samo pomena dr. Stojadinovičeve osebnosti, temveč tudi pomen razmerja med Francijo in Jugoslavijo. Le-ta ne bo nikoli pozabila skupnih idealov, za katere se je borila s Francijo, in tudi ne bo pozabila lojalne podpore, ki jo je od nje dobila med vojno,
Člankar nato v glavnih obrisih popisuje uspehe konstruktivne politike vlade dr. Stojadinoviča, ki je 6 svojim dolgoletnim delom dosegel nenavadno koristne stvari in gospodarsko dvignil in okrepil državo, nato pa končuje:
Samo napredna država more voditi stabilno notranjo in zunanjo politiko. Dr. Stojadinovič postavlja svojo politiko tradicionalnega prijateljstva do Francije na konkretne rezultate, dosežene v državi. Kakor je njegov prvi obisk dobil poseben pomen zaradi okoliščine, da je bilo to njegovo prvo potovanje v tujino, tako je treba tudi njegovemu drugemu obisku pripisati poseben pomen, ker prihaja po dveh letih uspehov in napredka. Pakt o prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo, ki bo podpisan te dni v Parizu, bo dokaz ne samo za ohranitev tradicionelnega prijateljstva, ki druži naši dve državi, temveč tudi dokaz čvrste odločnosti jugoslovanskega ministrskega predsednika, da cementira to prijateljstvo s stabilnostjo in modrostjo svoje notranje politike.
Rim, 12. oktobra, o. Veliko pomanjkanje kovin, zlasti pa železa za Italijo, je narekovalo italijanski vladi poseben odlok, ki bolj nazorno, kakor vsa druga poročila prikazuje veliko borbo, ki jo mora Italija bojevati za surovine. Te dni je iz-lel namreč odlok, da se ponovno, kakor v času abesinske vojne, začne zbirati staro železo, da ga bodo mogli spet pretopiti in uporabiti za izdelovanje vojnega materiala vseh vrst. Po tem odloku so dobili vsi hlini posestniki in lastniki vrtov, katerih zemljiiča so bila ograjena z železnimi ograjami, ukaz, da te ograje takoj podro in železo iz-
stovoljec obvlada španščino ali ne. Tako je valen-cijska vlada opustila stališče, da je prostovoljec le tak, ki ima španski potni list.
V Parizu so za odločne ukrepe
Pariz, 12. okt. o. V Parizu še vedno živi rahlo upanje, da bo Italija privotila v predlog, naj odpokliče svoje prostovoljce iz Španije. Zaradi znanega italijanskega odgovora, naj se zadeva prostovoljcev predloži odboru za nevmešavanje, kar je Italija utemeljevala s tem, da o španskem problemu ne more razpravljati brez navzočnosti Nemčije, menijo v Parizu, da bi se konferenca sredozemskih držav vršila ali izven odbora za nevmešavanje ali pa vsaj v pododboru odbora za nevmešavanje. Italija še ni z ničemer ublažila svoje zahteve, da pri teh pogajanjih sodeluje tudi Nemčija, čeprav se Nemčija nikakor ne more šteti k sredozemskim državam. Kot protipotezo tej zahtevi pa je Francija predlagala, naj se pritegne k posvetom še Sovjetska Rusija, čim se na konferenci pojavi nemški delegat. Francozi dalje poudarjajo, da pogajanja silno otežkoča dejstvo, da Italijani še naprej pošiljajo svoje prostovoljce v Španijo, da bi pripomogli Francu do čimprejšnje zmage, še preden bi odbor zainteresiranih^ velesil v katerikoli obliki izdal odločen ukrep. Francozi so še vedno prepričani, da bo najboljši odgovor na italijansko noto v slučaju, da vsa pogajanja propadejo, še vedno otvoritev francosko-španske meje in zasedba Balearskih otokov.
Šangaj. 12. okt. o. Dane* zgodaj zjutraj so začele japonke letalske sile bombardirati Potung, pri čemer je letalstvo podpiralo tudi brodovje, ki je usidrano pred Šangajem. Strašne detonacije so razburile šangajsko prebivalstvo, ki je še spalo. Na prve strele JajKincev so začele odgovarjati vse kitajske baterije in usmerjati granate na japonske postojanke v Homkevu.
Jajjonsko letalstvo je bilo delavno tudi na drugih krajih. Osem velikih bombnikov je priletelo na Soochovv in bombardiralo postajo, v kateri je stal
Milano, 12. okt. m. Predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič je potoval skozi Milan proti Parizu snoči ob 19. Spremlja ga njegov kabinetni šef g. Dragan Protič, kabinetni tajnik Milan Milanovič in jugoslovanski vojni ataše v Parizu general Glišič. V Benetkah se je dr. Sto-jadinoviču pridružil še šef protokola italijanskega zunanjega ministrstva conte Citavini, ki je jugoslovanskega predsednika vlade spremljal vso pot skozi Italijo. V Benetkah je dr. Stojadinoviča po-zdravil v imenu italijanske vlade tudi tamkajšnji prefekt, v Milanu pa milanski prefekt in kvestor, z jugoslovanskega konzulata pa generalni konzul Rašič, konzul Mišič in trgovinski ataše dr. Filipič.
Dvoboj za svetovno prvenstvo v šahu
Amsterdam, 12. okt. AA. DNB: Tretja igra med Aljehinom in Euivejem je končala remis. Stanje je 1)4 : 1 'A.
Drobne vesti
Tokio, 12. okt. o. V kratkem bo podpisana trgovinska pogodba med Nemčijo in Mandžukom. Ta jx>godba se bo razširila tudi na Japonsko.
Pariz, 12. okt.^AA. Havas: Iz Moskve poročajo, da je osrednji izvršilni odbor sovjetske Rusije imenoval komisijo za volitve delegatov v vrhovni svet sovjetske Rusije na podlagi čl. 21, 23 in 24 volilnega zakona. Osrednji odbor je tudi sklenil, da naj se razpišejo volitve v vrhovni svet v 569 volilnih okrajih in v 546 okrajih volitve za pokrajinske svete.
roče zastopnikom vojaikih oblasti v tistem kraju.
Vse to staro železo se pošilja v ladjedelnice, kjer pomajkarije železa najbolj občutijo. Po poročilih tujih časopisov stoji v italijanskih ladjedelnicah veliko število trgovskih parnikov, poleg njih pa tudi bojnih ladij, katerih popravila ne morejo napredovati prav zaradi pomanjkanja železa. Z novim odlokom bodo v prvi vrsti skušali dobiti zadostno množino železa za popravilo bojnih ladij, dočim bodo morali trgovski parniki še dolgo časa počakati, da pridejo na vrsto.
Valencifska vlada gre v Barcelono
Perpignan, 12. oktobra, o. Španski koznul je izjavil, da se bo rdeča vlada kmalu preselila iz Va-lencije v Barcelono zaradi nevarnosti, da bi naci-nalisti presekali zvezo med Katalonijo in Valen-cijo.
Nacionalisti 6e namreč pripravljajo na odločilen napad na teruelskem odseku, da bi prišli do morja in Katalonijo odtrgali od Španije. Nacionalistične čete zožujejo oklep okrog Gijona, odlkoder v čedalje večjem številu beže prebivalci. Morala rdečih čet je zelo padla. Nacionalistična poročila pravijo, da je včeraj okrog 700 žena in otrok pribežalo k nacionalistom in 60 prosili za kruh.
Čete rdečih in belih se zbirajo na obeh straneh reke Sella v prepričanju, da se bo tukaj do-bojevala v kratkem odločilna bitka za Gijon. Nacionalisti so prepričani, da bodo zmagali in potem vse čete s severnega bojišča vrgli v boj pri Te-ruelu.
Companys gre v pokoi
Barcelona, 12. oktobra, o. Predsednik katalonske republike Companys bo zapustil predsedniško mesto, ker mu prihodnji mesec poteče funkcijska doba. Izjavil je sam časnikarjem, da v nobenem primeru ne bo prevzel predsedništva, ker hoče odslej živeti v miru. Kot navaden državljan pa bo še zmeraj ostal zvest republiki in jo podpiral v boju za svobodo.
dolg vlak. K sreči je bi'l vlak prazen in je bilo le malo človeških žrtev. Kitajci zatrjujejo, da so pri tej priliki zbili japonski bombnik. Devet drugih letal je odletelo nad Nanchang, kjer so bombardirali železniško progo. Tudi tu je bilo nekaj človeških žrtev.
Japonci govore samo o uspehih
Tokio, 12. okt. o. Danes dopoldne je japonski vojni minister Sugyama izjavil na seji vlade, da se položaj japonskih čet na Kitajskem v vseh sektorjih popravlja. Vojni minister pravi, da so kitajske čete včeraj zvečer naredile protinapad severno od Sečuana proti oddelkom japonske mornarice. Toda japonske čete so napad odbile in potiskajo počasi pa sigurno Kitajce iz njihovih položajev.
Šangaj, 12. okt. o. Poročilo japonskega vojnega poveljstva pravi: Japonske čete so ob železnici Peiping—Hankov zasedle šišijanhung, 277 km jugovzhodno od Peipinga, dalje Juanšin, 32 km južno od šišiianhunga. Drugi japonski odelek pa je zasedel Choohow, 10 km z a padno od Juanšina. Dalje so Japonci zasedli Cingsing ob čengtaj6ki železnici, 40 km zapadno od šišijanhunga ter napredujejo ob železnici Cenktaj. Tako so Japonci v južnem Hopeju zasedli že skoraj vse strateško važne točke ter so ostala nezavzeta še mesta Suntefu, čangte in nekaj drugih manjših mest Te kraje bodo jajjonske čete zavzele v kratkem, ker vedo, da v teh. krajih ni toliko kitajskih čet, da bi mogle nuditi dovolj močan odpor.
Strah pred odločnostjo Anglije
Tokio, 12. okt. V japonskem javnem mnenju se opaža popolni preobrat v stališču do Anglije. Do sedaj je bilo sodelovanje z Anglijo vedno jamstvo za japonske uspehe. Sedaj pa. ko se je Anglija odločno postavila na stran Kitajske, ko skoraj vsak dan britanski poslanik vlaga protestne note v Tokiu, japonsko javno mnenje uvi-deva, da je Anglija ubrala pot, f>o kateri bi šla rada Japonska. Jajx>nska je danes s svojo vojno silo na Daljnem vzhodu v veliki premoči nad Anglijo in bi lahko povzročila veliko škodo- britanskemu prestižu. Toda Tokio se boji, da s tem ne bi bilo konca. Velika Brifanija in USA so skupno vedno v stanju potisniti Jaj>onsko nazaj v njene naravne meje, kar i>ovzroea precejšnjo skrb v jajx>n8kih političnih i nvojaških krogih. Akoravno skušajo uradni krogi dvigniti moralo najširših narodnih slojev, čeprav se neprestano poroča o velikih zmagah Jaj>oncev nad Kitajci
—	izjemo predstavlja šangajsko bojišče — se vedno bolj uvideva, kako nevarno igro je pričela Ja ikonska, igro, ki se lahko konča katastrofalno. Največjo jezo pa je v japonski javnosti povzročila vest, da je dobila Kitajska veliko število letal iz Velike Britanije in da so na j>oti v Šangaj večje množine ameriških letal, s katerimi se japonska letala ne morejo kosati niti po brani, niti j>o oborožitvi. Tako imenovana patriotična društva, ki živijo od tatvin iz državnih blagajn, prirejajo sedaj protestna zborovanja in sprejemajo resolucije, v katerih se od vlade zahteva, da takoj prekine odnose z Veliko Britanijo in da ji napove vojno. Vse to daje razumnim japonskim politikom misliti, da je japonska zmaga nad Kitajsko samo avantura, ki se bo slabo končala. Zaradi tega je včeraj stopil iz rezerve sam ministrski predsednik prine Konoje, ki je postavil trditev, da Jajx>nska želi mir s Kitajsko, da pa je morala iti dalje samo zato, ker so bili ogroženi njeni interesi Izjavil je tudi, da japonske čete ne bodo ostale trajno na Kitajskem, temveč da se bodo takoj umaknile, čim pride med Toki-jem in Nankingom do takega sporazuma, ki ne bo nič več ogrožal jajx>nskib interesov na Kitajskem.
Vesti 12. oktobra
Verouk se bo moral poučevati v vseh srednjih šolah nacionalistične Španije. Tudi pri maturi bo predmet, iz katerega bo treba polagati izpit. Tak ukaz je izdal te dni general Franco.
Težko je bil na zborovanju angleških fašistov ranjen njihov vodja sir Osvald MosIey. Ko je stopil na govorniški oder, mu je priletel v glavo kamen, da je dobil globoko rano in pretres možganov.
Konferenca devetih držav podpisnic vvashing-tonskega dogovora bo v Bruselju zaradi tega, ker
Amerika ne mara naravnost poseči spor med Kitajsko in Japonsko. Zato se konferenca tudi ne bo vršila v Washingtonu, kakor se je spočetka govorilo.
0 vedno večjem številu prostovoljcev, ki prihajajo na Kitajsko, piše svetovno časopisje. Kitajski listi pa te vesti iz razumljivih razlogov demantirajo.
Vittorio Mussolini bo danes obiskal predsednika Združenih držav Roosevelta. Kakšen je prav za prav cilj tega obiska, pa mladi Mussolini ni hotel povedatj.
Včeraj zjutraj sta v Berlin dopotovala vojvoda in vojvodinja Windsorska. Na postaji ju je sprejela velika množica ljudi, uradno pa je vojvodski par sprejel vodja delavske fronte dr. Ley.
Dva osebna vlaka sta trčila na postaji Retiro v Argentini. Trčenje je bilo strašno ter se je ponesrečilo veliko število jiotnikov, nekaj smrtno, nekaj pa zelo nevarno. Točno število pa še ni znano.
V	Carigradu je v bolnišnici umrl znani turški zgodovinar Ahmed ltifik. Umrli učenjak je dosegel komaj 55 let.
Anglijo bodo očistili nadležnih tujcev. Ka^or poroča časopisje, bo že v kratkem nad 10.000 tujcev prejelo blagohoten poziv, naj takoj zapuste Anglijo. Povod k takemu ukrepu je dalo intenzivno delo hitlerjevskih agitatorjev in špijonov.
Egiptski zunanji minister Vakif Hali paša je odstopil, vendar pa spet zavzel svoje mesto. I)a je ostavko preklical, ga je pregovoril mladi kralj Faruk.
Tudi belgijski socialisti ne marajo nobene zveze s komunisti. Tako so sklenili na svojem kongresu v Bruselju soglasno.
Nemški industrijci so spet prišli na obisk v Italijo. Prva postaja je bila v Benetkah, kjer so jih italijanski tovariši nad vse lepo sprejeli. Gostje si bodo ogledali vse najvažnejše panoge italijanske industrije.
Novo naselbino, ki se imenuje Aprilia. so zgradili v izsušenih pontinskih .močvirjih blizu Rima. Ko bodo danes teden opravili slovesno otvoritev, bo spregovoril tudi predsednik vlade Mussolini.
Zatočišče političnih beguncev vseh vrst je Dunaj. Tam živi več kot 10.000 takih beguncev, ki so brez sredstev in brez državljanstva. Zanje se bo začela brigali Nansenova družba za pomoč političnim beguncem.
Mednarodna časnikarska zveza je včeraj na Dunaju končala svoje zborovanje. Za zaključek je predstavnike tujih časnikarjev sprejel in pogostil kancler Schuschnigg.
Letalski strokovnjaki Male zveze so imeli v soboto v Pragi sestanek. Sprejeli so več sklepov o razširjenju športnega letalstva in o tehnični j>o-enostavitvi letalstva v Mali zvezi,
Braziljski poslanik v Valencjji neprestano posreduje med obema španskima vladama za izmenjavo beguncev in vojnih ujetnikov. V ta namen je tudi v nedeljo sklical sejo vseh tujih zastopnikov in predlagal novo zamenjavo ujetnikov z obeb strani.
Vsak hišni posestnik v Berlinu bo inoral po odloku vlade postaviti v vežo poleg zabojev za smeti še zaboj za papir. Odlok je bil polreben zaradi pomanjkanja lesa za izdelavo papirja.
Svojo vojaško postajo sredi Aleksandrije so Angleži izročili včeraj guvernerju mesta v navzočnosti predsednika egiptske vlade Na h as paše in angleškega poslanika. Ta vojaška postaja je stala že od leta 1881 in je bila simbol angleške vojaške zasedbe.
Francozi ne bodo nikdar za odstopanje svojih kolonij komurkoli. Tako je izzvenelo manifesta-cijsko zborovanje vseli Francozov, ki žive v kolonijah, pa so se v Parizu zbrali, da poudarijo to svojo zahtevo. Kongresu so prisostvovali predsednik republike Lebrun in nekaj ministrov.
Novega voditelja v parlamentu si bo izbrala angleška delavska stranka. Dosedanji voditelj major Athlee najbrže ne bo več kandidiral ter se za njegovo mesto poteguje troje kandidatov. V kratkem se bo namreč spet začelo zasedanje angleškega parlamenta.
Poljsko grofico Bijalopoljsko je prijela berlinska policija zaradi špijonuže.. Obenem je prišla v javnost ugotovitev, da je ta špijonka delala sporazumno z nekim tujim diplomatom in sicer z iranskim poslanikom v Varšavi.
Težko je zbolel sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Zadnja leta se je sladkorni bolezni pridružilo še obolenje zaradi živčnih kamnov. Zato je bil z Dunaja poklican v Moskvo znani specialist dr. Vojnovski.
Na otokih Seišilih v Indijskem oceanu so Angleži internirali pet prvakov in najuglednejših voditeljev Arabcev v Palestini. Takoj po aretaciji so jih Angleži spravili na rušilec >Activ< in jih prepeljali v internacijo.
Za povrnitev Habsburgovcev na madžarski prestol se je v zadnjem času začel potegovati vodja madžarskih malih kmetov Tibor Eckhard. Njegove izjave so povzročile v javnosti mnogo komentarjev, ker je bilo znano, 'da se je doslej Eckhard vedno boril proti restavraciji,
V	Linzu je umrl glavni urodnik dnevnika »Linzer Volksblatt«, duhovnik Josip Danzer, v starosti 56 let. Pokojnik je bil znan kot mtiogo-stranski publicist in pobornik za idejo samostojnosti Avstrije.
V	nacionalni uri v radiu bo danes zvečer govoril o Simi Miljutinoviču Sarajliji akademik Veliko Petrovič.
Francija pozdravlja
dr. Stojadinoviča
Zaradi pomanjkanja železa pobirajo v Italiji
Železne ograje vrtov in hiš
Japonci bombardirajo dalje
Boj za individualnost slovenskega književnega jezika
Epohalno delo prof. Prifatelja v novi izdaji
Literarno razvit jezik je prvovrstna vrednota...
Nobena kulturna vrednota še ni zastonj eksistirala. — Prijatelj.
Slavistično društvo, ki se je pred nekaj leti ustanovilo, si je nadela hvalevredno nalogo, da izda v spomin svojega učitelja, pokojnega profesorja Ivana Prijatelja njegova najpomembnejša dela. Tako je to društvo počastilo svojega učitelja ob njegovi 60 letnici z izdajo njegovih odličnih »Duševnih profilov slovenskih preporoditeljevc, zdaj, leto dni po njegovi smrti, pa se je društvo odločilo, da da na svetlo njegovo najtehtnejše in obenem zelo aktualno delo »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848 do 1857«. Delo krasi tudi lep tisk, slika posmrtne maske pokojnega prof. Prijatelja in skoraj bibliofilska oprema knjige.
Ta veleaktualni in znameniti spis, ki so ga >v spomin univ. profesorja dr. Ivana Prijatelja, predragega učitelja in vodnika ter v opomin sebi in narodu na svetlo dali njegovi učenci«, je torej v novi izdaji stopil pred našo slovensko kulturno javnost. Ne bo odveč, ako v času, ko nekateri izmed slovenskega naroda izražajo nazore, da slovenski jezik in slovenski narod s svojo kulturo nima pravice do svoje ekstistence, navedemo besede velikega literarnega zgodovinarja, slavista in jezikoslovca Ivana’ Prijatelja o pomenu in vrednosti jezika sploh in še posebej poudarimo njegovo resnično borbo za individualnost slovenskega književnega jezika, ki so mu nekateri že prerokovali, da je čas, da izgine s površja zemlje.
Že takoj v uvodu v razpravo bereš znamenite besede, da »tvori važen pogoj za svoboden razmah in razvoj literature vprašanje književnega jezika. Jezik, ki je v materialnem obratu, n. pr. v trgovini morebiti res samo občilo, zlasti pa pomeni v 'duševnem življenju naroda, posebno pa v njegovi literarni umetnosti vse kaj pomembnejšega in znamenitejšega. Jezik ni samo več nego toni in glasbila, ampak tudi več nego barva, platno, marmor in bronca. Jezik je živa, že od sto in sto umov in vekov pregnetena snov, umotvor, aparat, v katerem leži misel in čustvo, preden se ga polasti mislec ali poet, da v njem snuje umotvore misli in čustev. Zgodovina nam dokazuje, kako so nasilne revolucije v različnih narodih trgale vezi tradicionalnega ustroja, vere itd., a jezika se ni dotaknila nobena revolucija, ker jezik ne pozna drugega, kakor evolucijo. Jezik je vedno delal ves uarod. nikdar posameznik, tudi jezikoslovec ne.
Pričujoče delo, ki obravnava boj za individualnost slovenskega književnega jezika od leta 1848 do 1857, je pisano z ostrim realističnim čutom. V njem je avtor kritično razčlenil številne poskuse slovenskih rodoljubov iz obmejnih pokrajin, katerih namen je bil zoperstaviti se nemški germanizaciji. še »neposredno pred letom 1848 sta po prestanku »Čbelicec obup in žalost zaradi predmarčnega pritiskanja slovenščine k tlom, združena z zavestjo neizmernosti slovenskih plemen razgrevala probujene glave slovenskih mladeničev, da so si za krajcarje, pritrgane od ust, nakupovali slovanske slovnice, se učili iz njih noč in dan slovanskih besed in jih spravljali v zvezo z domačimi.c
Avtor vidi dve duši v našem narodu
Ena je zdrava in krepka, ki združuje v sebi vse pozitivne narodne sile. druga slabotua in sa-njaška, ki trepeta pred surovostjo in brezobzirnostjo tujca in se sama boji svoje lastne majhnosti. iV tej dvojnosti je torej treba iskati razlago zgodovine Slovencev, ki je ueprestana borba med tema dvema skrajnima poloma dveh različnih slovenskih duš, med njunimi nasprotujočimi si principi, med sredotežno in narodnjaško dušo, ki hoče rešiti slovensko dediščino sama iz sebe in sredo-bežno dušo, ki vidi svojo rešitev v panslovanski ideji.
Avtor se je lotil problema z najbolj zanimive plati, ki je tembolj zanimiva, ker proučuje ves problem v luči sodobnih dogajanj. Šele revolucija leta 1848 je pri Slovencih začrtala idejo politične svobode prvič v določnejših obrisih. Uresničitev te svobode so gledali narodnjaki v Zedinjeni Sloveniji, vendar s to omejitvijo, da naj ostane v okviru avstrijske države, pripadniki panslavistične ideje pa se, nasprotno, nikakor niso zadovoljili s to rešitvijo. Sanjali so o politični skupnosti z južnimi Slovani in videli to kot prvo stopnjo na poti h končnemu zedinjenju vseh Slovanov sploh v okviru enotne vseslovanske države po zgledu Zedinjene Nemčije ali Zedinjene Italije. Toda tako prvi kakor drugi, tako narodnjaki kakor pripadniki panslavizma so zagrešili težko napako. Pomanjkanje politične iskrenosti in volje žrtvovati se za idejo jim ni dovoljevalo imenovati svoja dva politična ideala s pravim imenom. Rajši so oboji začeli hrupno razpravo o slovenskem književnem jeziku, med katero iz razumljivih razlogov ni bilo težko pozabiti na satno osnovno bistvo problema. Po več letih neodločnega boja je bilo pač vprašanje književnega jezika pri nas zadosti razjasnjeno, medtem ko si s političnim vprašanjem še niso upali stopiti na plan.
Vodfa narodnjakov je bil dr. Janez Bieiweis
Okrog njega se je zbirala vsa posvetna in cerkvena inteligenca tedanje Kranjske in Primorske. Že tedaj je bilo jasno, da je ta skupina uživala podporo avstrijske vlade in razumljivo je, da je
bila avstrijska uprava s to Bleiweisovo skupino v mnogo boljših odnošajih, kakor pa s panslavisti. Bleiweisova skupina je zagovarjala jezikovno povezanost s 16. stoletjem, bila je za jezikovno kontinuiteto, ni pa izključevala možnosti, ki ji bodo slovanski narodi v bližnji in daljni bodočnosti sami ustanovili novo narodnostno enoto s skupnim slovanskim književnim jezikom, ki naj bi bil spojina vseh slovanskih jezikov, pa naj bi bil ta skupni slovanski književni jezik potem že ruščina ali starocerkvenoslovanščina.
Pomembnost Bleiweisove struje torej ni bila v idejah, marveč v praktičnem delu med narodom. Njene publikacije so bile napisane v živem narodnem jeziku, vsa njena delavnost pa je služila usmerjanju in vzgajanju ljudskih množic. Morda je bila Bleiweisova struja po eni strani s svojim mišljenjem še romantična, toda njeno delo je bilo sodobno, demokratsko, stvarno, čeprav morda nekoliko preveč vsakdanje utilitaristično in pretesnih obzorij. Njeni nasprotniki, panslavisti, so izhajali predvsem iz Kollarjevega, Gajevega in Vrazovega ilirizma. Mislili so, da je treba samo nekaj dobre volje, da je treba presaditi samo nekaj samoglasnikov in soglasnikov v drugih slovanskih besedah v slovenščino, pa da še bo iz te mešanice takoj porodil vseslovanski književni jezik, po katerem bodo po njihovem mnenju vsi ostali Slovani pohlepno planili. Toda narava ne pozna skokov, natura non dat saltum.
Književni in jezikovni prepiri, ki so bolj in bolj razvnemali obe struji, še vedno niso hoteli prenehati. Zlasti v kratki dobi ustavnosti, 1848 do 1851, so dosegli ti prepiri višek, medtem pa niso bili deležni zmage ne na eni ne na drugi strani. Kakor zmerom je bila tudi zdaj mladina tista, ki je odnesla zmago. Na Dunaju se je zbiral krog vseučiliške slovenske mladine pod vplivom slavista Franca Miklošiča. Čeprav je bilo spočetka zanimanje mladih posvečeno panslavističnemu idealu, jim še vseeno spoznanje ni prišlo prepozno. Mladina je končno sprejela spoznanje, da razvoj
slovenskega jezika nikakor ne bo mogel iti v panslavističnem smislu, ampak da bo moral postati takšno sredstvo izražanja, da bo zmožno zadostiti jezikovnim potrebam vseh Slovencev. Tako se bo tudi ta vseslovanski jezik najbolj približal drugim slovanskim jezikom. Bolje je, da ga bo ljubil vsak Slovenec, pa naj si bo govoril katerokoli narečje. Misel slovenskega narodnega preporoda je prižgala nove nade v -ercih obmejnih rodoljubov in jih privezala z novimi vezmi k središču. Ker se je ta zamisel mladine močno približala Bleiweisovi zamisli, jo je kmalu tudi ta sprejel za svojo. Preporojeni in obodreni od te nove ideologije, so slovenski intelektualci lahko pogumno stali nasproti ustavnim bojem leta 1861. Le tako so lahko vzdržali proti vsem germanskim napadom do leta 1918, ko se je v novi državi pojavil nekdanji razkol s podvojeno silovitostjo.
Pomembni Miklošičev poziv vsem Slovencem
Najavtoritarnejši slovničar tiste dobe, Franc -Miklošič, je tedaj vse Slovence v »Slavische Biblio-thek< 1. 1858 pozval k praktičnemu delu, k zbiranju narodnega blaga in dodal svojemu pozivu pomembne besede: »Ker nimajo ljudje nič pomembnejšega delati, se spuščajo v razglabljanja o prazgodovini Slovencev, o kateri ne moremo ničesar vedeti in ne pomislijo, da ničesar ne vedo o tisti zgodovini našega naroda, o kateri bi mogli kaj vedeti. Ker ne poznajo osnov filozofije jezika, se ukvarjajo z nekim vseslovanskim književnim jezikom. čeprav poznajo tisti jezik, ki nam ga je dal Beg. le napol. Vemo celo, da ne moremo dajati pisateljem nalog: samo preskušati moremo, kaj nam morejo dobrega nuditi, prav tako pa dobro vemo, da kdor si stavlja takšne naloge, da bi prav tako dobro storil, če bi si jih sploh nobenih ne postavil.« Tako je pisal mož, Vrazov vrstnik, ki je sam — baje rajši govoril srbohrvaško, kakor slovensko. Kakor Miklošič leta 1858, tako je tudi Levstik leta 1863 za romantične Slovence rešil to vprašanje prav tako trezno in realno.
Delo prof. Ivana Prijatelja je zato danes zaradi podobnih romantičnih teženj nekaterih panslavistov, kajpak v drugi obleki, veleaktualno, ker bo pomagalo pač mnogim dati realnega in treznega odgovora na vprašanje slovenskega jezika in jim odpreti oči.	—n—
Socialna zaščita in vzgoja
vajencev
(Po podatkih »Radničke zaštite« v septembrski številki.)
Ljubljana, 11. oktobra.
Agilna Delavska zbornica v Ljubljani jo v začetku tega leta organizirala učinkovito anketo o socialni zaščiti in vzgoji vajencev. V posebni brošuri so tiskani vsi referati, ki so bili obravnavani na tej anketi dne 25. marca t. 1., kakor tudi ves potek ankete ter vsi potrebni statistični podatki in pregledi, ki so povezani z vprašanjem socialne zaščite vajencev. Tu niso bila sprožena le vprašanja o položaju naših vajencev v pogledu na predpise zakona o zaščiti delavcev, zakona o delavnicah in zakona o zaščiti otrok, temveč predvsem vprašanja in problemi njihov« vzgoje, njihove strokovne izobrazbe s posebnim poudarkom na potrebno socialno higiensko zaščito. Posebno to zanima kroge iz delavskega zavarovanja, ker je življenje, ki ga morajo danes živeti v naši državi vajenci, ko stanujejo v zanemarjenih stanovanjih, ko morajo hoditi daleč od doma do delavnice, ne da bi omenjali še posebej slabo prehrano in prenaporno delo, je največkrat vzrok številnih obolenj med vajenci. Take življenjske razmere so nadalje tudi vzrok, da je veliko število odraslih delavcev telesno slabo razviti, zaostali, kar 6pet omogoča porast obolenj za nalezljivimi in ostalimi boleznimi. O tem problemu je zlasti poučno poročilo dr. Alberta Trtnika, ki je o vajencih pisal tudi že v
»Radnički zaštiti«. Dr. Trtnik, ki je drugače zdravnik ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v svojih izvajanjih povsem upravičeno zahteva, da je treba osvojiti načelo in dati vajencem vsako leto vsaj 14 dni dopusta in da bi se jim v tem času moralo omogočiti, da si utrde svoje zdravje ali na morju ali pa v posebnih kolonijah v hribovitih krajih. Brez dvoma in brezpogojno bi bilo potrebno, da se začne z obsežno akcijo za to panogo socialno zdravstvene zaščite vajencev, ki bi «e pa mogla dvigniti ob sodelovanju privatnih ustanov, ki nameščajo in odgajajo vajence, kot društva »Privrednik«, »Hrvatski radiša« in drugih, ter s podporo delavskega zavarovanja in ev, s podporo države ustanoviti posebna okrevališča ločeno za vajenke in vajence, v prvi vrsti pa seveda v primorskih krajih. V teh okrevališčih bi se smeli nastaniti izključno le vajenci in vajenke, potrebni okrevanja. Merodajni faktor, ki bi odločeval, koga je treba poslati v tako okrevališče, naj bi bil zdravnik pristojnega Okrožnega urada, v mestih pa, kjer 60 zato posebej postavljeni vajeniški zdravniki, kot je.n. pr. to v Zagrebu, pa ti.
Delavsko zavarovanje na žalost še danes nima uradne statistike o tem, koliko vajencev oboli letno, približno se pa da reči, da je bolnih in okre-vaja potrebnih veliko število, skoro gotovo 50%. Vajencev pa imamo v državi več kot 72,000
Mati obsojena zaradi smrti otroka
Maribor, 11. oktobra. Dne 25. junija t. 1. se je pripetila v Mariboru tragična nesreča, ki je zahtevala življenje male deklice. Nesreča 6e je pripetila v delavski družini tkalke Marije Smolej, ki je, kakor toliko njenih tovarišic, zaradi malega zaslužka morala svojo tri in pol leta 6taro hčerko Hedviko čestokrat puščati brez nadzorstva. Usodnega dne je imela Marija Smolej pranje ter je pripravljala perilo na dvorišču. Hčerkico je imela v kuhinji, kjer je stal poleg štedilnika tudi velik lonec, poln vrelega luga. Otrok
6e je brez nadzorstva motal 6em in tja po kuhinji, prišel je tudi blizu lonca in nesreča je hotela, da je dete lonec prevrnilo ter se je vrela tekočina zlila po njem. Posledice so bile 6trašne. Zaradi opeklin je dekletce čez nekaj ur umrlo. Državno pravdništvo je potem mater ponesrečenega otroka obdolžilo radi malomarne usmrtitve in danes dojjoldne se je vršila pred sodnikom-poedincem okrožnega sodišča proti njej razprava. Obtoženka je 6voio krivdo priznala, zagovarjala pa se je, da je bila skregana z inožem, ki jo je pustil samo in da je imela nuino delo, pa je v raztresenosti pozabila paziti za hip na otroka. Obsojena je bila na 10 dni zapora, pogojno za 1 leto.
Zmaga slovenstva v Slov. Konjicah
Z velikim navdušenjem je sprejelo naše ljudstvo, ki živi na področju občine Slov. Konjice-oko-lica ter vse, kar je slovenskega v trgu, vest. da so kraljevi namestniki podpisali ukaz o združitvi obeh slovenjekonjiških občin. Slovensko prebivalstvo v trgu pa je to izrecno pozdravilo zato. ker je ves čas uvidevalo nujnost spojitve z okolico na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Z združitvijo tukajšnjih občin je namreč nastala v razvoju naSega kraja in okolice nova doba, ki bo rodiia lepe sadove že v bližnji bodočnosti. Ker se je s tem korakom odstranila zadnja ovira na potu ljudskega udejstvovanja v Slov. Konjicah ter bo odslej imelo okoliško prebivalstvo v >trd-
Šmarnica - morilka
Po 30 letnem zakonu je iena v pijanosti zaklala moža
Maribor, 11. oktobra.
Iz Marijine vasi pri Žetalah nam poročajo o zakonski tragediji, ki je razburila celo okolico. Dejanje vzbuja pozornost zlasti zaradi tega, ker 6e je odigralo v družini, ki ima za seboj že 30 let zakonskega življenja. Sicer ie bil zakon posestnika Antona in Marije Mohorko že iz vsega začetka zgrešen, vrs-tili so se leto za letom prepiri in spopadi med možem in ženo, vendar je prišito do večjih zaostritev šele zadnja leta, ko sla si Mohorkova zasadila kos zemlje s šmarnico. Vsako jesen, ko sta šmarnico obrala, sta bila oba najboljša gosta svoje kleti. Opijala sta se vsak dan, dokler je bilo kaj v sodu, nista pa drug drugemu privoščila pijače. V pijanosti so njuni prepiri postajali čimdalje hujši in tudi otroci, ki jih je bilo v zakonu sedem, ter so že skoraj vsi odrasli, niso mogli ]>omirje-valno vplivati na sprta 6tarša. Letos sta Mohor-
kova zopet precej šmarnice nabrala in čim je bil mošt v sodu, 6e je že začela na domu stara pesem. Opijala sta se oba, zlasti pa mož, ki je pod vplivom šmarnice postajal čimdalje bolj nasilen. Življenje se je izpreminjalo v pekel, dokler ga ni končala sedaj žena z obuj>nim dejanjem, ki je spravilo njenega moža v grob, njo pa v ječo. Oba zakonca sta 6e napila šmarnice ter sta se v pijanosti začela pretepati. Mož je bil močnejši, naložil je ženi precejšnjo porcijo batin ter jo je nagnal iz sobe. Žena je v pijanosti in jezi skočila v kuhinjo, se oborožila z dolgim nožem ter pričakovala moža skrita za kuhinjskimi vrati. Čim se je mož pojavil na pragu kuhinje, mu je zasadila nož v srce in ga na inestu ubila. Ko je videla moža mrtvega pred seboj, 6e je iztreznila, poklicala je skupaj otroke ter se je potem odpravila na orožniško postajo, kjer so jo pridržali ter jo odvedli v zapor.
njavic ne samo vpogled v delo, ampak bo tudi soodločevalo, pomeni to končno zmago slovenstva, katero bo odslej vladalo lem trdneje, čimbolj je bilo sedaj izolirano..
Uredba poleg sj>ojitve obeh občin še predvideva priključitev k novi občini Slovenske Konjice oni del dosedanje občine Tepanje, ki je spadal pod konjiško župnijo. Sedež občine Tepanje pa bo odslej na Prihovi, kakor se občina sedaj z novo uredbo tudi imenuje. Saj občinski urad vedno pristoja k cerkvi ,in .šoli.
Dolgo se je naše ljudstvo za sedanjo pridobitev borilo in* je končno-le prodrlo. Okolica v marsičem ni mogla, ozir. sploh ni mogla doseči novih razmer, ker je bil trg, čeprav številčno manjši, pa gospodarsko močnejši ter je diktiral kakor mu je bilo milo in drago. Vladali pa so v •»trdnjavi«' samo gotovi gospodje, ki so v občini-trg imeli ne samo var^i delokrog, ampak tudi zvestega pomočnika. Temu jo sedaj konec. Napočil je nov čas, v katerem trško prebivalstvo ne bo zapostavljeno ali trpelo škodo, oklica pa se bo dvignila.
Razmere, v katerih so okoličani zadnji Čas živeli, so bile obupne. Ti so gradili in popravljali tržanom ceste, da so lahko jx> njih vozili. Vzdrževali so reveže, ki stanujejo po viničarijah tr-žanov. Vedno so okoličani samo dajali. Okolica je bila gosjjodarsko vedno tlačena. Dočim so občinske dklade na neposr. davek v trgu znašale do 60%, so znašale za okolico do 240%. S pravično razdelitvijo davčnih bremen bo zadoščeno pravici, ki jo je zunanje prebivalstvo toliko časa iskalo.
V	Slov. Konjicah se je sedaj razblinilo v nič tisto nemškutarsko nasilje, ki spričo skoro 100% slovenstva ni hotelo popustiti. Sicer je to po zlomu JNS diktature precej popustilo, vendar pa se je v območju trško občine počutilo varno.
5. oktobra 19!>7. bo za Slovenjekonjičane važen spominski dan, mejnik med dvema dobama, dan znage slovenstvu
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Po stanju danes ob 7 zj.
Pripomba.- Vremenska poročila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan.
1	 | Kraj	Barometer- ji sko stanje I	Tempe- ratura v O		c K si	X h = 31	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		c , >V.	*C5*0				c	S U)
1		"S	>	£•<	O		c	>
Ljubljana	762-4	6-4	13-2	88	8	Sl	o-i	dež
Maribor	762-1	6-0	14-0	90	8	0	—	—
Zagreb	763-1	90	14-0	90	8	Ni	6-0	dež
Belgrad	761-4	8-0	17-0	90	7	Wi	—	—
Sarajevo	761-5	8-0	14-0	95	10	tiho	1-0	dež
Skoplje	758-8	9-0	12-0	85	10	NWj	20	dež
Split	—	—	19-0	—	—	—	—	—
Kumbor								
Rab	—	—			—	—	—	—	—
Vremenska napoved. Spremenljivo, večinoma oblačno vreme.
Potek vremena zadnjih 24 ur: Včeraj je prevladovalo oblačno vreme. Rahlo je deževalo dopoldne, danes v zgodnjih jutranjih urah pa le v severnem delu Ljubljane. Barometereko stanje je zelo spremenljivo.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
»Pesem obtožuje« (Kino Matica). Film, ki v njeni poje Luis Graveur, nima ne velikih odlik, niti hib. Podobnih sličic iz »boljše« družbe med filmi ne manjka. Pevec navdušuje 6voje častilce s pesmijo, njegova žena pa z zapeljivimi pogledi. Ob takem razmerju se ločita pota obeh, dokler ne poseže vmes tretji, ki izvrši zločin. Tako se film prav za prav prelevi iz pevskega v kriminalnega, 6aj je težišče vse situacije v iskanju neznanega morilca. Posebno privlačen film v nobenem pogledu ni, kajti napetost ustvarja le skonstruirana situacija, v kateri so igralci Ie papirnate figure, ne pa prepričevalni ustvarjalci. Zlasti velja to za Gino Falkenberg, ki ji je poleg jezika in nekaj kretenj nemogoče pripisati še kaj igralske moči. Zaključek izzveni običajno banalno. Nekaj pevskih scen Graveurja edino poživlja ves film.
Nepoštena služkinja
Maribor, 11. oktobra.
Pred okrožnim sodiščem se je vršila danes dopoldne razprava proti 19-letni Jeri 'K. iz Ciglencev. Jera je bila služkinja pri gostilničarki Račič v Radvanju. Prišla je v službo na pomlad, skraja se je še dobro obnašala, potem pa se je preveč udomačila, da ni znala ločiti več med mojim in tujim. Najbrže si je mislila s časom spraviti skupaj potrebno balo, pa je začela izmikati namizno ®a*odo. prte, rjuhe, razno -penilo. tako da si je tilpipkvila tega blaga, v- vrednost kakih 8000 din. Potem pa ji je njena gospodinja prišla na sled in mlada Jerica je romala v zapor ter je prišla danes pred strogega sodnika. Ta pa je imel usmiljenje z njeno mladostjo, neOmadeževano preteklostjo in njenim kesanjem, ter jo je obsodit na 4 mesece strogega zapora, jjogojno na 4 leta.
Dva požara v treh dneh
Laško, 11. oktobra.
Dva požara v treh dn«h smo imeli te dni. V 6oboto ob 10. dopoldne je izbruhnil požar v kuhinji hiše posestnika Škorjanca iz Debra pri Laškem. Najbrž je ogenj zanetila iskra iz dimnika. Vnela so se v kuhinji naložena drva. Nevarnost je bila precejšnja, ker so sosednja poslopja oddaljena komaj nekaj metrov.
Danes popoldne ob 3. pa je izbruhnil ogenj na podstrešju hišice g. Pirnata v Laškem — Pod gorico, kjer je je vnela na nepojasnjen način na podstrešju krma. Takojšnjemu nastopu gasilcev se je zahvaliti, da je bil ogenj takoj zadušen. Zgorelo je seno, streha in ostrešje pa je deloma poškodovano. Škodo cenijo na 5000 din.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 12. oktobra, m. Davi je prispel v Bel-grad ban dravske banovine dr Marko Natlačen.
V	Belgradu se bo zadržal 'nekoliko dni ter bo tu v zadevah dravske banovine posredoval na merodajnih mestih.
Banjaluka, 12. oktobra, m. Te dni se je mudil tu novo imenovani minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič. Banske posle je predal svojemu pomočniku Petru Cvetkoviču. Bogoljub Ku-iundjič je na železniški postaji pri slovesu časnikarjem o sklenjenem sporazumu med SDK in 6rbi-jansko združeno opozicijo izjavil, da on ni bil nikdar proti pravemu sporazumu. Toda zahtevati je treba, da sporazum zadovolji Hrvate in da ne žali Srbov,
Belgrad, 12. oktobra, m. Današnje »Vreme« poroča iz Sarajeva, da 60 se snoči sestali tani člani raznih političnih strank, kateri so razmotri-vali sedanji politični položaj s posebnim ozirom na stanje, ki je nastopilo po objavi besedila sporazuma med SDK in tako imenovano srbijansko združeno opozicijo. Po daljši razpravi — pravi »Vreme« — je bilo soglasno sprejeto mišljenje, da sporazum ne more prinesti zboljšanja odnošajrv med Srbi in Hrvati, temveč nasprotno, še večjo neslogo, procedura, ki jo zahteva sporazum, pa da bi imela za posledico nedogledne notranje težave.
Vodnja zadnje himalajske ekspedicije pride te dni v Zagreb. To je znani Anglež Ruttledge, ki mu je angleško geografsko društvo v Londonu poklonilo kolajno, kakršno daje samo najbolj zaslužnim Angležem. Ob priliki svojega bivanja v Zagrebu bo imel g, Ruttledge predavanje, v katerem bo orisal svoji zadnji^ dve potovanji na najvišjo goro sveta, na Mount Everest.
Še nekaj let in esperanto bo jezik, ki se bo največ govord m rabil po vsem svetu. Prijuavite se in naučite se pravočasno esperanta.’ Pouk za posameznike in v dnevnih in večernih tečajih nudi Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7/1. Sprejem dane6 zvečer od 7 do 8.
Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima svoj 6. redni sestanek drevi ob 20 v Prosvetnem domu. Besedo bo imel novi duhovni vodja g. Lampič. Vljudno vabimo vse članice, pa tudi noviuke, da se tega seslunka udeleže, — Odbor,
Kulturni koledar
Fran Nedeliko
10. oktobra 1858 se je rodil v Rakovcih pri Ormožu mladinski in ljudski pisatelj Fran Nedeljko. V Ptuju je končal 4 gimnazije, potem pa je vstopi! v frančiškanski red. Iz reda je kmalu izstopil in končno dobil službo pri banki »Slaviji«. Sodeloval je pri »Slovanu«, »Slovenskem narodu« in »Slovencu«. Nekaj časa je bil tudi urednik »Slovanskega sveta«. Izdal je po lastni priredbi »Narodne pripovedke za mladino*, »Pravljice in pripovedke za mladino«. Poslovenil je Andersenove pripovedke. Po nemških originalih je tudi priredil več povesti. Napisal je nekaj poljudnih spisov iz avstrijske zcodovine. Umrl je leta 1931 v Ljubljani.
Japelj Jurij
11. oktobra 1807 je umrl v Celovcu cerkveni pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj. — Rodil se je 1744 v 'Kamniku. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici, Gradcu in Tn&tu. Služboval je m Ljubljani, na Ježici, bil je župnik in dekan v Naklem, vodja semenišča v Celovcu, potem kanonik, referent za šolstvo in na smrtni postelji je dobil vest. da je izvoljen za tržaškega škofa. Na poziv škofa Herbersteina je začel že 1. 1777 prevajati jo-žefinski »Ta veliki katekizem«, kar je tvorilo začetek pri izvajanju janzenističnega knjižnega programa. Veliko zaslug si je pridobit pri izdajanju sv. pisma, katerega je v začetku preyajal večinoma sam odnosno še Kumerdej. — Proti koncu pa se je proti njemu širila opozicija, ki je naposled tudi zmagala Druga izdaja Novega zakona ne nosi več Japljevega imena. — Priredil je tudi »Pridige za vse nedele skuzi lejtu«. Mnogo 6tvari je ostalo v rokopisu, več prevodov, celo nekaj pesmi. Zanimiva je njegova slovnica, ki je za Pohlinom in Guts-manom gotovo napredek predvsem po obilnosti gradiva, ki ga prinaša. Kljub temu, da je težil preveč po pravilih in sistemih, je vendar gotovo, da 60 njegove zasluge za slovenski književni jezik velike. — Vpostavil je zopet zvezo s pistatelji 16. stoletja. Bil je tudi eden izmed obnoviteliev akademije operozov.
lurii Pajk
12. oktobra 1865 je umrl v Ljubljani mojster Jurij Pajk. Rodil se je 1. 1797. Po poklicu je bil tesar. Pridno je sodeloval pri »Novicah« 6 poučnimi sestavki o slovenskem gospodarstvu in kmetijstvu. Na nedeljski šoli obrtnijske družbe je brezplačno poučeval risanje.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 12, oktobra: Maksimiljan.
Sreda, 13. oktobra: Edvard.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
O stricu kosmatincu
ki ga bo treba uradno obsoditi na smrt
UNION
Duhovito zabavno filmsko dele
Dragoceni poljub
▼ glavnin vlogah Liane Hald, Ivan Petrovič, Hans Moser, TUeo Llngen, Hems RUamann. Glasba Robert stoiz.
TEU
27-30
SLOGA
Hči Samuraja
Prvi velim nemMto-iaponski film v regiji znanega tvorca aipinističnin filmov dr. ARNOLDA fRANCKA.
SETSOKO H AR A	1SAMU	K0SUG1
TEI.
21-24
MATICA
Nova pota slavnega pevca in dlvnlh pesmi Louis Gravelre*)a v veleBimu
Pesem obtožni e
Gina Falkenberg	Hanna	Waag
: £7W4i«/i>e 06 16.,19.’o 21.’\ua; =_
Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike na področju pošte Ljubljana I. vljudno opozarjamo, da poteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine. Vplačila se vršijo na že dostavljene čekovne položnice. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. oktobra, za zopetno vključitev pa inora plačati takso 100 din. V primeru, da kak naročnik omenjene položnice ni prejel, reklamira isto lahko pri pošti Ljubljana I., telefon 37-07.
Predavanje o ljubljanskem železniškem problemu. V petek, dne 15. t. m. ob pol 19 predava ing. Stanko Dimnik v frančiškanski dvorani o ljubljanskem železniškem problemu. Predavatelj bo pokazal okrog 40 diapozitivov, s katerimi bo pojasnil vse dosedanje načrte za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. Pokazal bo pa tudi z diapozitivi. kako 60 poglobljeni razni veliki inozemski kolodvori. Vabljeni so vsi, ki 6e zanimajo za ta pereči problem ljubljanskega mesta. Vstopnine ni.
Esperantsko društvo »Zelena zvezda« vabi V6e, ki se zanimajo za mednarodni jezik esperanto, da 6e udeleže tečajev, ki jih prireja vsak torek in petek od 19.45 do 20.45 na Učiteljišču (moški oddelek), ter vsak četrtek od 20 do 22 na Realki. Učite se esperanta, da se boste lahko sporazumevali z esperantisti vsega sveta!
Tujsko prometna sekcija SE A (Slovenske espe-rantske zveze) sporoča vsem tujsko prometnim
društvom, ustanovam in jxxljeljem, da morajo poslati vse gradivo za tujsko prometni album »Slovenija — biser Jugoslavije« najkasneje do 14. t. m.,
ker se ua eventuelne kasnejše želje ne bo moglo ozirati. — Tujsko prom. sekcija SEA.
Vpisovanje v 12-dnevni tečaj o negi in prehrani ter higieni dojencev in malih otrok v zavodu za zaščito dece (dečji dom kraljice Marije) je vsak dan od 8 do 12 dopoldne (tudi telefonično).
Tečaja se vršita ob ponedeljkih in četrtkih popoldne od 4 do 6 in večerni tečaj istega dne zvečer od 8 do 10. — Dostop ima vse odraslo ženstvo. Tečaji so brezj>lačni.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 ur 1
Torek, 12. oktobra: Pesem s ceste. Premierski abonma.
Sreda, 13. oktobra: Tarelkinova smrt. Red A. OPERA
Začetek ob 20 uri
Torek, 12. oktobra: Zaprlo.
Sreda, 13. oktobra: Evangeljnik. Red Sreda,
Kamnik, v septembru.
Iz Kamniške Bistrice, z Menine in iz gornjegrajskega okraja poročajo zadnje čase o nenadnem pojavu drznega kosmatinca, ki se zadnja leta potepa po Kamniških planinah in napada mirne ovčice kar v stajah. Nekateri mislijo, da gre samo za enega medveda, ki samotari popla-ninah, drugi pa spet dopovedujejo, da straše od Jezerskega do Menine kar trije veliki kosmatinci. Kdo ima zdaj prav in komu naj verjamemo? Nekaterim pa se mrcina celo smili, češ, pustite godrnjavega samotarja, naj se sprehaja po naših gorah, saj nikomur ne napravi nič žalega. Kmetje v kamniškem in gornjegrajskem okraju pa spet tarnajo: kdo nam bo povrnil škodo, ki_ jo povzroča medved vsako leto; stalno se pritožujemo, pa se nam lovci smejejo in še celo časopisi simpatizirajo z medvedom.
Neznani mesar na Menini
To se vleče zdaj že dobrih 10 let. Takrat, ko so na Menini prvič pogrešili par ovc in našli kasneje njihove ostanke, so mislili, da so jih raztrgali psi. Vešči lovci pa so le ugotovili,-da sledovi z veliko zanesljivostjo kažejo na orjaškega medveda. Neverni Tomaži so se jim sicer smejali in delali pikre šale na njihov račun, toda ti niso odstopili od svoje sodbe niti potem, ko so odkrili, da so oglarji na Menini kradli ovce iz staj in se mastili z njimi, v žemljo pa so odtisko-vali medvedove šape, da bi tako odvrnili sumnjo od sebe. Do leta 1929 je na Menini zmanjkalo okrog 150 ovac. Živinorejci kamniškega in gornjegrajskega okraja so ponovno zahtevali lov na medveda, ki so ga baje nekateri videli.
Neuspel lov
Lov pa ni imel uspeha, čeprav se je zbralo na Menini rekordno število lovcev. Kosmatinec je srečno ušel zasedi in se lovcem ni niti pokazal, zato so nekateri spet pričeli dvomiti o njegovem bivanju v Kamniških planinah. Pokojni kamniški lovec Vanossi pa je bil trdno prepričan, da so sledovi res medvedovi in je sam večkrat šel na prežo, da bi dobil na muho tako redko zverino, saj sta do takrat padla samo dva medveda v Kamniških planinah. Prvega je ustrelil oče sedanjega oskrbnika bistriškega doma Andrej Uršič pred 66 leti v Bistrici. Ta je zdaj nagačen v ljubljanskem muzeju. Drugi kosmatinec pa je spet padel v Bistrici pred 40 leti. Zakaj bi torej kak medved ne mogel priti po par desetletjih spet v goste v naše planine?
Strel graščaka z Brda
V	začetku oktobra 1931 je bil na Menini velik lov v lovišču g. dr. Trampuža. Proti Kraju, kjer je stal na preži graščak z Brda, sedanji poslanec kamniškega okraja g. Anton Kersnik, je naenkrat prilomastil ogromen kosmatinec. Strel iz daljave 55 korakov je prebil medvedu žilo odvodnico. Stekel je še par sto metrov naprej in se zgrudil. To je bil tretji medved, ki je padel v Kamniških planinah. Bil je samec in zelo lep primerek.
Medvedka z dvema mladičema
Oni, ki so mislili, da je bil v planinah na delu samo en medved, so se zmotili. Ravnatelj g. B. iz Ljubljane je na Menini srečal medvedko z dvema mladičema, posestnik Razpotnik iz Kostanja v Tuhinjski dolini pa je leta 1953 doživel neljub obisk v svojih ovčjih stajah na planini. Kosmatinec mu je raztrgal dve ovci, dve pa pobil. Pojavil se je še tu in tam, pregnal ovce iz staj in marsikatero zadavil. Prav neprijetno pa je nekoč presenetil ženske v neki tuhinjski vasi. Ko so med živahnim pogovorom žele žito na njivi, se je prikazal iz gozda in jo mahnil brezskrbno naravnost proti njim. Lahko si^ predstavljate, s kakšnim vriščem so ženske zbežale z njive in se zaprle v skedenj. Kosmatinec pa se je samo ozrl za njimi in odhlačal nazaj v gozd.
Boj za medvedjo kožo
Živinorejci iz Tuhinjske doline so stalno prihajali na kamniško okrajno načelstvo in terjali odškodnino za škodo, ki jim jo je delal medved med ovcami, češ, če zelena bratovščina ščiti medveda, naj bo tudi odgovorna za njegovo delo in naj krije škodo. O tem pa seveda lovci niso marali slišati, čeprav nismo nikjer brali, da bi priporočali, naj se kosmatinca spravi s poti. Okrajno načelstvo je tudi pozvalo vrhovno lovsko organizacijo, da se točno izjavi v tej pravdi za medvedovo kožo. Krivico bi ji delaj, če bi trdil, da ni nič odgovorila, spominjam se samo, da dolgo ni bilo nobenega odgovora, medved pa je tudi nemoteno še naprej uganjal svoje pustolovščine in klal nežne ovčice.
Na Menini je namreč navada, da puščajo ovce v velikih ograjenih stajah sainc na planini, gosjiodar pa jih pride le od časa do časa pogledat. Odkar pa se je v to ovčjo idilo naselil kosmatinec, so tuhinjski posestniki povečini opustili ovčjerejo, ker ovcam tudi nadzorstvo ne pomaga, saj si kosmatinec izbere za svoj obisk pozni nočni čas. Živali so bile zaradi pogostih medvedovih obiskov tako zbegane, da tudi na teži niso kdo-vekaj pridobile. Tako je zdaj tuhinjska dolina, nekdaj tako slavna po svoji ovčjereji, padla v tej panogi narodnega gospodarstva na tretjino prejšnjega števila zgolj zaradi medveda!
Krvnik Suhadolnikovih ovac
Ker je na Menini očividno preslaba bera, si je kosmatinec izbral za torišče svoje krvoločnosti veliko Suhadolnikovo planino onstran Grintovca, ki jo je oče Suhadolnik kupil menda od barona Zoisa. Tam se pase po zelenih sočnih livadah nekaj stotin pohlevnih ovčic. Lani jih je nekaj raztrgal, celo tropo pa pognal vrh Skute, kjer so jih našli šele čez par dni vse zbegane in sestradane. Morali so uporabiti vso silo, da so jih spravili dol, tako so bile uboge ovce prestrašene. Nič ni pomagalo, da je bil oče Suhadolnik stalno v zasedi in čakal na kosmatinca. Ta si že zna izbrati pravi čas.
Letos je medved spet obiskal Suhadolnikovo planino. Pobijal je ovce in jih več tudi pregnal iz staj. Pastirji so jih pozneje našli na Košutni, na Korenu in drugod, eno pa je našel oskrbnik na Kokrškem sedlu.
Tisti dan, ko je bil na lovu v Kamniški Bi strici rumunski kralj, jc medved smuknil čez Kulce in Juriovec proti Krvavški strani. Na Dolgi njivi in na Njivicah je razgnal 200 krav, ki so se preplašene razbežale. Čez par dni so medveda spet sledili v Bistrici, teden j»ozueje pa je že raz-trgul ovco oskrbniku planinskega doma na Menini. Iz gornjegrajskega okraja sc spet pritožu-
jejo o veliki škodi, ki jo povzroča kosmatinec na poljih pod Menino. .
Lovci, ki zasledujejo medvedovo gibanje, so | mnenja, da morata biti v planinah dva medveda, ali pa da so celo trije. Najbrž bo to točno, saj mamo zanesljivo pričo, ki je pred štirimi tedni videla medvedko z dvema mladičema. Zdaj sta medvediča že najbrž odrasla in kar »na svojo pest« hodita okrog. Enega samega ne bi mogli tako pogosto slediti na tolikih krajih.
Zdaj spet stopa v ospredje vprašanje, ali naj ^odvzamemo energično akcijo, da rešimo naše živinorejce pred neljubimi medvedovimi obiski.
V nevarnosti je naša ovčjereja, saj neprestano vznemirjanje in beganje ovcam gotovo ni v prid, ovčjerejci pa so tudi vedno v skrbeh za svojo drobnico.
Jurja za medvedovo kožo
V Kamniški Bistrici trdijo, da so Suhadolnikov oče obljubili jurja tistemu, ki bo ustrelil medveda. Seveda če ni bilo to samo tako mimo-1 grede rečeno. Lepo bi bilo, če bi okrajno načelstvo dobilo od strani kakega živinorejca obvezno ponudbo za nagrado lovcu na medveda in tudi oblast bi morala vzeti v zaščito naše živinorejce iu pospešiti medvedov konec z razpisom primerne nagrade. Potem bi se gotovo marsikateri lovec potrudil, da bi poleg redke lovske trofeje dobil tudi nagrado. Tako pa si ne upa nihče tvegati, da bi streljal na kosmatinca, ker se boji, da mu bo potem vesoljna lovska bratovščina z Ljubljano na čelu odrekla lovski blagor in mu prisodila lovski umor. Torej treba je uradno obsoditi kosmatinca na smrt.
Celjske novice
Kolo jugoslovanskih sester v Celju bo prire-rilo v nedeljo, dne 17. oktobra cvetlični^ in nabiralni dan za one nesrečne reveže iz Buč, Pilštanja, Polja in Podčetrtka, ki jih je julija meseca letošnjega leta vremenska nezgoda tako hudo zadela. Vsi, ki imate čuteče in usmiljeno srce, se usmilite teh revežev in pomagajte jim, ki 6 strahom in skrb- j jo zro v bodočnost! Odzovite 6e!
Glasbena Matica v Celju bi oskrbela za pouk v solo-petju kvalificiraon učno moč, ako bi se priglasilo zadostno število učencev. Vpisovanje za ta predmet bo vsak dan pri ravnateljstvu šole.
Delavec se ne more odpovedati 50% povišku za nadure
Kakor je že znano, smejo v tovarnah in industrijskih podjetjih delati le po 8 ur na dan; če morebiti delajo nekaj ur več, mora biti vsaka ura I nagrajena s 50% doplačilom na plačo za navadno uro; če ima delavec 4 din za navadno uro, mora dobiti za naduro 6 din. Tovarna cementnih izdelkov se je pri sprejemu delavcev pismeno dogovorila med drugim sledeče: delovni čas znaša na teden 48 ur, po potrebi se lahko podaljša na 10 ur dnevno, za vsako delovno uro se plačuje po 4 din.
S tem dogovorom so se delavci izrecno zadovoljili in ga tudi podpisali.
F. je v času od 12. IV. do 3. VII. 1937 opravil skupaj 133 nadur, to se pravi, da je delal tudi I preko 8 ur na dan, pa ne preko 10 ur. Za te ure je dobil plače le po 4 din, ne pa tudi 50% poviška v znesku 2 din, zato je tožil tovarno še za 266 din. I Poslovodja tožene tovarne je rekel pri razpravi, da tožnik nima pravice do poviška, ker se je ta- I kemu povišku izrecno odpovedal. Sodišče je tožen-ko obsodilo v plačilo utoževanega zneska, ker se delavec po § 10 zak. o zaščiti delavcev takim pravicam ne more odpovedati in če se odpove, je taka odpoved nična, delavec kljub taki odpovedi lahko zahteva povišek.
Iz športne krošnje
Gradjanski je po svojem managerju Joži Ja kupieu izvohal novo »zvezdo?, bodočega center-fora »plavih«. Gre za bivšega juniorja zagrebške Concordie, Wolfla. Govorili pa smo Celjanom, ki je bil letošnje počitnice skupaj z Wolflom. Po njegovi izjavi Marička \Volfl prvič ni star 18 let, ampak že dobrih 23, drugič pa je šele lansko leto prvič igral v ligaškem teamu Viktorije Plzen
—	in to z dokaj skromnim uspehom. »Plavit I Napoleon je tej zvezdi že obljubil lep honorar — in ga tudi pridobil za Gradjanskega. Močno smo radovedni, kako jo je znameniti Joža Jakupič to | pot >potuhtal«...
Budge je v teniškem mojstrstvu Pacifiške obale v finalu porazil Riggsa, ki je bil poprej premagal von Cramma. Budge je zmagal s precejšnjo lahkoto in prepričljivo s 4:6, 6:3, 6:2, 6:4.
Trener — proč od outlinije! Škotska nogometna zveza je izdala naredbo, s katero prepoveduje trenerju, da bi se za časa igre mudil ob outliniji. llkratu je tudi prepovedala, da bi trener med igro na kakršenkoli način inštruiral od-koderkoli, tudi povsem izven igrišča — dokler igra traja — svoje igralce. Želeti bi bilo, da bi temu vzgledu škotske nogometne zveze sledile tudi druge zveze.
Puhar, bivši golman zagrebško Concordie in sedanji drugi golman BSKa, se bo po vsem vi- j dezu preselil v Bato — Borovo.
V	nedeljo je Švedska porazila Madžarsko!
V	nedeljo je bil v Budimpešti lahkoatletski dvoboj med švedsko in madžarsko lahkoatletsko reprezentanco. Po sijajni zmagi nad Nemci sredi Berlina, so Švedi vnovič potrdili visoki sloves | švedske lahke atletike ter porazili Madžare z 81:73 točkami. Omembo vreden je čas Kovacsa 47.7" na 400 m (nov madžarski rekord!).
Teniško prvenstvo v Zagrebu. Senzacija nedeljskega tekmovanja je bila zmaga para Mitič-Kukuljevič nad parom Punčec-Pallada. Kukuljevič-Mitič sta zmagala z rezultatom 4:6, 8:6, 6:2, 3:6 in 6:2.
Joža Jakupič, »plavi« Napoleon, bi rad obesil levo zvezo Gradjanskega, Djaniča, kakšnemu brn-skemu klubu. Seveda ne zastonj.
Bokser so ga je navlekel za kotajio. V Parizu se je minuli teden vršil boj med svetovnim prvakom v bantamski kategoriji, San^chillijem in Špancem Sanchezom. Sanehez je bil že po prvih udarcih v kraju. Poklicali so zdravnika, ki je hkratu s komisijo ugotovil, da ee ga je bil Sanehez zaradi treme nalezel kakor muha.
Ljubljana v Borovem. V nedeljo je SK Ljubljana vrnila obisk SK Bali v Borovem. Ljubljana ni šla v Borovo kompletna 6 svojim liginim moštvom, ampak z več rezervami. SK Bati je uspelo, da se je z močnejšo igro revanžirala za 6Voj jx>raz v Ljubljani pred 14 dnevi in je zmagala z rezultatom 1:4 (1:2). Častni gol za Ljubljano je zabil Lah.
Od tu in tam
Konferenca katoliškega episkopata bo v Zagrebu 22. oktobra. Konferenci bo predsedoval zagrebški nadškof, Na dnevnem redu so važna cerkvena vprašanja, na vrsti pa bodo tudi vprašanja, ki so nastala zadnje čase v zvezi s sprejetjem konkordata med Jugoslavijo in Sv. Stolico,
Praški župan dr. Zenkel lx> prišel dne 24. oktobra v Zagreb, tako je bilo sporočeno na včerajšnji seji občinskega sveta v Zagrebu. Dr. Zenkel bo tedaj potoval na jx>vabilo grškega predsednika vlade Metaksasa v Atene, kjer bo imel več referatov o socialnih ustanovah. On je namreč eden največjih strokovnjakov v teh vprašanjih. Slovenci ga v tem. oziru dobro poznamo od njegovega letošnjega obiska v Ljubljani. V Zagrebu se bo Zenkel ustavil ^nazaj grede iz Aten in bo tudi lu imel nekaj predavanj o najbolj perečih socialnih vprašanjih, predvsem o socialni zaščiti in o tozadevnih zavodih.
Rok za vlaganje prijav v nižjo vojaško geodetsko šolo se z dovoljenjem ministra za vojsko in in mornarico podaljša do konca oktobra. Prijavljeni kandidati, ki so dobili vrnjene listine, so morajo javiti načelniku vojaško-zemljepisnega zavoda 5. novembra. To obvestilo je dala pisarna vojaškega zemljepisnega zavoda v Belgradu.
Bregovi Zagrebške gore so se zaceli pomikati v dolino in delajo Zagrebčanom precejšnje skrbi. Tam, kjer so bila prej lepa travnata jx>-bočja, 60 nastale prstene golice in skoro ne mine dan, da se ne bi ta, Zagrebčanom toliko priljubljena gora, znova začela odkrivati in kazali svojo pusto notranjost. Tla so tam precej ilovnata in zato ni čudno, če je letošnje deževno vreme prineslo na to goro pravo revolucijo. V nevarnosti so celo nekatere hiše, ki stoje ob tem pobočju. Tamkajšnji prebivalci se na vse načine trudijo, kako bi zastavili tem suhim plazovom pot, pa je dosedaj ostalo vse njihovo prizadevanje brezuspešno. V nekaj primerih so tudi ljudje sami krivi, če se na tem ali onem mestu zemlja useda. Na strmem pobočju so namreč začeli graditi nove hiše, pri tem pa so s kopanjem visečo zemljo spravili iz ravnotežja. Treba bo na vsak način s takim lahkomišljenim delom prenehati in prej malo vprašati strokovnjake geologe za mnenje. Saj tudi ti radi zaslužijo.
Borbaši so za preteklo nedeljo sklicali sestanek v Dušanoveu. Prostor za ta sestanek so si izbrali kar v neki mali kavarni. Velika gotovo ni bila, če govorimo o Dušanoveu. Sestanek pa so je moral predčasno zaključiti, ker je prišlo med govorom nekega Kašeljeviča do burnih protestov.
Tekmovanje * jezerskimi jadrnicami za državno prvenstvo je razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo. Pokroviteljstvo nad temi tekmami je prevzel minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič. Vršile se bodo 23. in 24. oktobra na Savi pri Belgradu. Značilno je, da bodo to prve ja-drniške tekme v Jugoslaviji za državno prvenstvo. Kar ee tiče sladkovodnega jadrniškega športa, pomenijo brez dvoma velik napredek.
Mornariška šola kraljeviča Tomislava je do*;-bila svojo lastno ladjo. Ta šola je na otoku Korčuli in jo bo letos končalo prvih dvajset mladih mornaričev.
Sladkor brez trošarine zahtevajo dalmatinski vinogradniki, ker je bila letošnja vinska letina precej slaba, kajti grozdje ni moglo zaradi slabega vremena dosti dozoreti. Dalmatinski vinogradniki so poslali svoje zastopnike na bansko upravo, kjer naj bi zahtevali, da jim banovina dovoli dobavo potrebnega sladkorja brez trošarine.
Za 10.000 din se je zmotila neka poštarka, ko je na posti izplačala denar. Nekemu Milanu Vujačiču je naštela na roko namesto 68.000 din kar 78.000. Cim je oj>azila pomoto, je začela iskati po Novem Sadu omenjenega Vujačiča, toda ta je tedaj že odpotoval v Belgrad. Tam so ga tudi našli, vendar so na vse načine izgovarja, da on ni prejel toliko denarja, kakor pravi poštarica, pač pa samo 68.000 din, kolikor je stalo zapisanega na njegovih čekih. Odpeljali so Vujačiča nazaj v Novi Sad, kjer ga zaslišujejo. On pa taji in bo najbrž še tajil.
Tihotapstvo je zahtevalo ' spet novo žrtev v bližini dalmatinske vasi Nedova Dolca. Finančni stražniki so na vse zgodaj zjutraj opazili večjo skupino tihotapcev in so jo ubrali za njimi. Stražniku Rajčiču se je posrečilo, da je prijel nekega tihotapca. Ta pa se je v hipu obrnil in začel z nožem obdelavati stražnika. Rajčič se fe zgrudil in obležal nezavesten. Na pomoč mu je prispel drugi stražnik, medtem pa je tihotapec že zbežal in za njim ni več sledu. Težko ranjeni stražnik je na poti v bolnišnico umrl. Tihotapci so nosili v vrečah tobak.
Lov na divje prašiče prirejajo v tem času zelo pogosto v okolici Brčkega. Včeraj pa se je ta lov žalostno končal. Z ostalimi lovci je čakal v zasedi tudi kmet Mamužič. Naenkrat je opazil, kako se mu bliža iz gozda veper. Mamužič je nameril nanj puško, toda ta mu je odpovedala. Mrjasec se je zakadil v kmeta s tako silo, da ga je podrl na tla. Začel ga je nato mrcvariti in mu trgati meso kar v kosih s telesa. Preden se je j »osrečilo ostalim kmetom ubiti mrjasea, je nesrečni lovec že izdihnil.
Zloglasnega voditelja slavonske razbojniške tolpe, cigana Baranjo, nno* zaprtega že ves mesec. Pri njegovem zasliševanju so mogli preiskovalni organi zvedeli marsikaj lepega. Baranja je tudi povedal, kje so imeli on in njegovi tovariši zakopano orožje. Izjavil je, da je pripravljen pokazati mesto, kjer je to orožje pokopano. Res so ga povedli tja. Ko so prišli v neposredno bližino madžarske meje, se je Baranja spustil v divji beg. Stražnik pa ni dolgo premišljal, pa pa je nameril puško, zadel Baranjo 6 prvo kroglo tako točno, da je na mestu padel mrtev. Komisija je ugotovila, da je uporaba orožja popolnoma upravičena.
Granata, ki je še iz vojnih časov, je eksplodirala v Titelu blizu pravoslavne cerkve. Pri tem je našel smrt Vladimir Bošnjak, ki je ravno napeljeval v sosednji hiši na podstrešju elektriko. Eksplozila je podrla del stavbe.
Kadar v Banatu ličkajo koruzo, je v navadi, da tudi otroci ne gredo v šolo kakih 10 dni. Ta navada je že stara in se je še sedaj strogo drže. Otroci morajo namreč doma pomagati pri spravljanju koruze. Ta navada se je sedaj celo še razširila na Srem. Te dni so tudi tu kratkomalo zaprli vse ljudske šole za 10 dni. Saj šola lahko počaka, koruza pa ne tako lahko. Vzrok, da je tam še precej nepismenih ljudi, menda ne bo v lem, da zaradi ličkanja koruze zapirajo Sole. Saj toliko koruze vendar nimajo.,.!
Iu, so sloni hodili čisto padala kaplje rose in Indijo, hladno. Ta pot
Mussolinijev „angei varuh"
Nemška tajna policija (Gestapo) je imela ob priliki, ko se je mudil v Nemčiji Mussolini, precej posla. Njen vrhovni poveljnik Himmler naj-brže ta čas tudi ni utegnil spati. Vendar pa mu je bil posel olajšan vsaj s tem, da je za Mussolinijevo varnost skrbel istočasno tudi šef italijanske tajne policije Arturo Boccini. Tale Boccini je nekam zanimiv človek. Preden je prišel Mussolini do oblasti v Italiji, je bil Boccini eden najvnetejših organizatorjev italijanske kraljeve garde. Čim se je pojavil na površju Mussolini, je tudi Boccini takoj umno preudaril ves političen položaj. Postal je na lepem vrhovni poveljnik policije in je od tedaj naprej storil vse, da bi kraljeva straža ne bila prvo, pač pa policija. Mussoliniju je bil zato ta mož drag. Spoznal je v njem najbolj sposobnega moža na svojem mestu. Nekako pol leta zatem mu je tudi Mussolini dal precejšnja poblastila. Pa tudi sicer ima ta mož veliko vpliva pri italijanskem predsedniku. Mussolini mu sveto veruje vse, kar dobi od njega v podpis. Sveto je prepričan, da je čisto varen toliko časa, dokler bo ta skrb poverjena Bocciniju, možu, ki je danes star 57 let.
Da ta naloga čuvanja nad Mussolinijevim žvljenjem ni kar tako mala stvar, dokazuje tudi mastna plača, ki jo prejema Boccini. Vsi varnostni organi stanejo Italijo letno milijardo lir. Pa vendar je Mussolini prepričan, da to ni preveč v primeri s tem, koliko on pomeni za Italijo.
Šef italijanske tajne policije je zelo rad med družbo. Pogosto zahaja v gledališče, na koncerte,
še bolj pogosto pa se zbira njegova izbrana družba na njegovem stanovanju. Pravijo, da tudi visoko ceni umetnike. Boccini govori gladko sedem evropskih jezikov, odlično pozna tudi svetovno politično kriminalistiko. Pravijo, da ve za vsakega atentatorja, kako je izvršil ta ali oni atentat, točno zasleduje vse podrobnosti terorističnih organizacij in ne varčuje z denarjem, če drugače ne more dobiti kakšnih zanimivih in zanj važnih informacij. Povsod ima nastavljena svoja »ušesa«, ki se brigajo za njegovo varnost prav tako, kakor za varnost samega Mussolinija.
Boccinijeva zasluga je tudi tako imenovana
flpravica zabavljanja
Mussolini se je baje od srca nasmejal, ko je prišel k njemu Boccini s tem predlogom. Če pride tujec v Italijo, ima priliko videti tudi to, da Italijani navadno šepetajo zabavljajo nad režimom. To je tista pravica godrnjanja. Če bi bilo pre-
govedano kritizirati in torej tudi zabavljati, bi occinijevi agenti kaj redko zvedeli za kakšno »boljšo« stvar. Tako pa Bocciui točno ve za vse, kaj se tu dogaja, kaj tam, kdo je zadovoljen tudi z režimom in kdo zabavlja. Seveda je dovoljeno godrnjanje samo med dvema. Kadar godrnjata smo dva, se jima tudi ničesar ne zgodi, če pa zabavljajo trije, je že zraven tajni policist, ki jih poziva, naj se razidejo. Zabavljanje med štirimi pa je že prepovedano in /ato tudi kaznivo.
Sicer se tile purmani res vozijo se avtomobilom, vendar pa jih čaka ista usoda, kakor tiste, ki jih pri nas »Dalmatinci« gonijo v tropah po cestah. Na Angleškem skoraj ni večje pojedine brez pečenih puranov. Slika kaže, kako te čislane živalce peljejo na trg v Attleborough, kjer so jih zadnjič
en sam dan prodali 9000
Med ribami v Volgi
Po raznovrstnosti rib, ki žive v sladkih vodah, je menda največja evropska reka Volga najbolj zanimiva. Vseh vrst rib, ki žive v njej, najbrž sploh še ne poznajo. Zato so kar na dnevnem redu raziskovanja, na podlagi katerih skušajo dognati, kakšne so prav za prav tajne tega podvodnega življenja v Volgi. Skoro pri vsakem takšnem raziskovanju nalete potapljači na kakšno novost. Najbolj zanimive uspehe pa je zadnje čase dosegel potapljač Ponomariov. V jesenskem času se ribe, ki žive v Volgi, umaknejo v večje globine in najdejo svoje varno zavetišče posebno v večjih tolmunih. To je bilo znano tudi Ponomariovu. Spustil se je v enega teh tolmunov. Čim se je potopil na dnu, je že zapazil okoli sebe velike množine najraznovrstnejših rib, med katerimi so vzbujali posebno začudenje somi in jesetri. Bilo je tu na sto in tisoče rib, ki se potapljača niso prav nič bale. Ponomariov je ribe celo lahko prijemal, pa se še kljub temu niso ganile s svojega mesta. Sele kadar je katero močno sunil z roko, je počasi od-
plavala drugam. Nekega soma je ta potapljač kar za plavut privlekel iz vode na suho. Tehtal je tri in pol puda (pud je ruska mera za tehtanje in znaša približno 16.5 kg). V tolmunu je bilo še nekaj večjih somov, ki so bili do dva metra dolgi in so gotovo tehtali šest do sedem pudov.
Naslednjega dne, ko se je Ponomariov spet spustil v tolmun, je opazil med ribami silovito paniko. Vlegel se je na dno Volgine struge in opazoval, kako so se velikanske ribe v hipu razbežale na vse strani, ko so začutile, da se približuje parnik.
Opazovanja potapljača Ponomariova so bila tudi praktičnega pomena. On je ugotovil med drugim tudi zanimivo dejstvo, da ribe kaj nerade gredo v mreže lam, kjer ima rečna struga kakšne globlje kotanje, kamor se lahko zelo varno poskrijejo. Po takšnih ugotovitvah so imeli ribiči obilnejši plen tam, kjer voda ni preveč globoka. To pa na vse zadnje tudi ni tako strašno nova ugotovitev, saj še naši ribiči vedo, da je ribe na vsak način težje loviti tam, kjer se lahko poskrijejo.
Nemški zrakoplovni gen. Milch na obisku v Franciji
„Zgradite svet bodočnosti!"
Tako geslo so si izbrali prireditelji svetovne razstave v Newyorku, za katero so se že začeli pripravljati, dasi bo šele leta 1939. Za pripravo, zravnavo in očiščenje razstavnega zemljišča so potrošili že čez dva milijona dolarjev ter bodo lahko takoj pričeli z gradnjo paviljonov in zgradb, ki naj pokažejo svetu čuda bodočega stavbarstva. Tako se hočejo izogniti nevšečnostim letošnje pariške razstave, ki je še ob svojem zaključku komaj bila popolnoma otvorjena.
Ker mora imeti vsaka razstava svojo poglavitno privlačno zanimivost, so se Amerikanci odločili za dve stavbi, ki naj ponazarjata geslo njihove zastave in ki so jih izbrali med številnimi osnutki svojih najboljših arhitektov.
Prva stavba bo ogromna bela krogla s 66 metri premera, postavljena na osem stebrov, štiri metre visokih. Da pa se zabriše velikost in moč stebrov, jih bodo prevlekli s steklom, ob katerem bodo brizgali močni curki vode, tako da bodo gledalci dobili vtis, da kroglo drže v zraku vodometi, ki se dvigajo iz obsežnega ribnika pod kroglo. Zvečer bodo kroglo osvetljevali z močnimi, večbarvnimi žarometi in z njimi vzbujali videz, da se krogla suče.
Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali kroglo tudi na znotraj. V višini 16 metrov in pol bo vhod v kroglo, do katerega se bodo ljudje pripeljali v steklenih kletkah, izstopili in^ se znašli na nekaki vrteči se plošči, oddaljeni štiri metre od notranje stene krogle. Plošča se bo vrtela ob notranjščini krogle in prevozila 148 metrov dolgo pot na kateri bodo ljudje lahko iz višine strmeli v pravljično bodočnost stavbarstva in drugih strok življenja.
Izhod iz krogle bo šel čez mostiček, ki jo bo vezal s sosedno zanimivostjo, 231 metrov visokim trioglatim stebrom, od tam pa se bo spustil po položnih polžastih stopnicah pod kroglo zopet na trdna tla: iz lepe, blagodejne in opojne zasanjanosti v kruto, mrzlo resničnost.
Obe zgradbi, ki naj pokažeta svetu namišljeni razvoj in spopolnitev stavbarstva pri naših potomcih, bosta iz jeklenega ogrodja, pokritega s tankimi kovinastimi ploščicami. Notranjost bo urejena tako, da bodo vsi zunanji vplivi ropota, vročine, mraza itd. izključeni, da bo človek res imel vtis, da je na drugem svetu, nad svetom in neodvisen od njega. Če bo taka oblika stavbarstva res prevladala, je še vprašanje, vsekakor pa so dobili v njej rešitev vsi tisti sanjači, ki hočejo uiti »kamorkoli, samo da je kje zunaj sveta«.
»Že veš, da je Železnikar v bolnišnici, ker ga je njegov pes ugriznil?
»Ni mogoče, saj je bil vendar zelo pameten
pes!
>Ze; ampak, ko je Železnikar prišel snoči trezen domov, ga pes ni spoznal in je planil vanj.«
Radio loterija
Loterije so prepovedane v Zedinjenih državah. A zakonodaja ni mogla preprečiti tako zv. »bančne večere« (Bank Nioht), ki so jih izumili ameriški kinematografi, da bi privabili čim več obiskovalcev. Navadno 6toji v veži poleg blagajne sod, kamor lahko epusti obiskovalec listič 6 6vojim imenom, ne da bi moral plačati vstopnico. Enkrat na teden zažarijo na pročelju besede »Bank Night«, Ta večer roma sod na oder in so zdaj vstopnice predpogoj za udeležbo pri igri. Napovedovalec vleče številke in kliče imena onih, ki 60 zadeli. Dobitek znaša navadno 50 dolarjev. A dobitelj, ki 6e ne oglasi v teku 3 minut, izgubi pravico do dobitka, ki se potem prišteje k prihodnji srečni šte-vilki. Večkrat ostane dobitek po več tednov v blagajni in naposled naraste na 500 dolarjev. Privabi mnogo občinstva, tako da so vse predstave razprodane. Kakovost filma samega je seveda brez pomena.
Učitelj: »Kaj se pravi: Imel je odločno pisateljsko nagnenje?«
Učenec: »Da je bil zaradi neprestanega pisarjenja že ves »ključen.«
*
Kmetje 60 se bahali, kako imenitna 6trašila znajo delati. Nazadnje se oglasi eden in pravi: »V6a vaša 6trašila niso nič proti mojemu, ki sem ga postavil prejšnji teden. Ptiči 60 dobili tak strah pred njim, da' eo mi začeli nositi nazaj vse, kar 60 mi že pokradli!«
Programi Radio Llublfana
Torek. 12. oktobra: 11 Šolska ura: Kakšno hrano naj uživam m kako naj jem, da bom zdrav in krepak (g. dr. Franta Miss) — 13 Virtuozi (plošče) —> 12.43 Vreme, porodila — 13 Cas, spored, obvestila —
13.15	Koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza 18 V modernem ritmu (plošče) — 18.40 Krščanstvo in nacionalna misel (g. dr. Fr. Veber) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: O narodu in državi (Srdja Djokifi, novinar) Zagreb — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Plošče: Rossini m Weber —•
30.20	J. Jurčič: Tugomer, žaloigra (izvajajo člani rad. igr. družine) — 21.30 Orgelski koncert ((plošče) — 22 Cas, vreme, poročila, spored m 22.15 Koncert Kad. orkestra.
Drugi programi
Torek, 12. okt.: Belgrad I.: 20 Harfa, Sl Plošče,
22.20	Narodne melodije — Belgrad II.: 7.10 Klavir, 13.45 Predavanje o Skoplju, 21.30 Vokalni koncert, 23.15 Belgrajske noči — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Vokalni in orkestralni koncert, 21.30 Pihala — Dunaj: 19.40 Nar. pesmi, 20.10 Orkestralni koncert, 22.20 Zabavni kone. Budimpešta: 18.30 NVagnerjeva opera »Tristan in Izol-da«, 22.45 Ciganska glasba, 23.35 Jazz — Trst-iiilan:
17.15	Violončelo, 21 Vojaška godba, 22 Igra, 22.40 Ples. glasba — Rim-Bari: 21 Opera «Luiza< — Praga: 19.15 Orkestralni koncert, 20.20 Violončelo, 20.55 Jesenska simfonija, 22.25 Stare skladbe za pianino — Varšava: 20 Šramel. 21 Simfonični koncert, 22 Plesna glasba — Konigsberg: 19.10 Lovske pesmi in zgodbe — tipsko: 20.10 Saški kulturni večer — Stuttgart; 20 Zabavni koncert, 21.15 Orkester In zbor — Monakovo: 20.20 Operetna in filmska glasba — Beromunster: 20.15 Simf. koncert — Strasbourg: 21.15 Opera — Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert, 22.10 Zabavna glasba — Sottens: 20 Vokalni kvneert, »I Pester koncert, 28.15 Zabavna francoski glasba Pariš P. T. T.c 21.80 fcimSesi*** konoert.
\0
Pohištvo iz .preveč svežega lesa
njača. Vse, kar se je dogodilo potem; se je zgodilo v dveh, treh sekundah.
Iz svojega gostega skrivališča y bambusu je planil tiger ter se v enem zaletu znašel na sprednjem delu maharadže* vega hovdaha...
Ta trenutek pa je zadonel strel in tiger, ki je kremplje zagrebel v košaro na sedlu, je padel na tja. ., .
Pozneje se prav za prav ni nihče vedel spomniti, s katere strani je planil tiger, ker se je vse odigralo strahovito naglo.
Maharadža je obrnil glavo proti Vickersu. Slutil je, kdo je oddal ta strel.
Vickers je stal v svojem hovdahu in še vedno držal puško na strel.
»Vickers, vi ste dober strelec!«
Indijski častniki so poskakali s slonov ter pritekli k Su-ratu, ki je bil zdaj že miren, kakor da se ni nič zgodilo.
Slišati je bilo samo vznemirjeno mrmranje domačinov, ki so se vsi zbrali okoli svojega gospodarja.
Surat kan je odmahnil z roko in dal nekaj povelj, nakar so se vsi spet povzpeli v svoje hovdahe.
Sir Harcourt je zaklical kanu z razburjenim glasom:
»Niste ranjeni, Visokost?®
»Nisem, sire, toda za to se moram zahvaliti svojemu mlademu pHjatelju Vickersu.«
Vickers je šele zdaj razumel, da je Surat kanu rešil življenje, Tudi za njega se je vse to odigravalo tako naglo, da se prav za prav ni niti zavedel, kaj je naredil. Še vedno je stal nepremično in gledal kana, kakor da ni razumel njegovih besed.
Ko je gonja? prignal slona do Vickersa, je maharadža dejal:
»Rešili ste mi življenje! Hvala vam. Tega vam ne bom nikoli pozabil!«
Sprevod se je -zvrstil spet po prejšnjem redu. Treba je bilo iti nazaj.
Po stari, praznoverni navadi je moral kan ustaviti lov takoj, ko se je dogodila kaka nesreča. Indijski častniki so to navado razlagali gostom, ki so tudi izgubili vso voljo do takega lova. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi se bilo kanu kaj pripetilo? Angleži bi bili sami v džungli z domačini, ki so v njih videli le svoje sovražnike ...
M. Jacoby - R. Leigh:	18
Poročnik indijske brigade ”
Ko so tako jezdili po palmovem gozdu, so polahko z umerjenimi koraki. S palm so Evropcem je bilo prvič, kar so prišli v
po gozdu je trajala več kakor uro, potem se je pa vse prizo rišče spet spremenilo.
Šli so po ozki poti, ki je držala med visokimi sivorjavimi stenami. Vsepovsod je bil sam kamen, le tu ali tam je poganjalo kako pokrnelo drevesce ali grm.
Čez deset minut so bili zunaj tega kamenja in prizorišče se je spet tako naglo spremenilo kakor prej. Prišli so med gosto grmovje in v goščavo, Pod težkimi koraki slonov so pokale veje in se lomila drobna debla.
Prišli so v džunglo, ki se je komaj dve uri od Suratovega glavnega mesta začela širiti na vse strani v nedogled.
Ta džungla je bila najmočnejši naravni zid, s katerim je bila opasana trdnjava Surat kana.
Šele daleč naprej, nekaj dni hoda od tu, so se razprostirala rodovitna zemljišča in naselja kanovih plemen.
Do Suratove prestolnice so njegovi podložniki le težko prišli. Prihajali so samo enkrat na mesec, pa še tedaj vedno le v večjih skupinah, da so se lažje branili divjih zveri, zlasti tigrov, katerih je bilo v tej džungli veliko. In vsako tako romanje je v neprodirnih bambusovih puščavah pustilo nekaj žrtev.
Vickers je s svojega mesta gledal z ostrimi očmi naokoli in je držal puško neprestano pripravljeno v rokah ...
Iz daljave se je slišalo vpitje domačinov. To so bili gonjači, ki so vso noč prebili v džungli, da bi privabili tigre na to mesto, da se ne bi bilo lovcem treba vrniti praznih rok.
Vickers je spet moral misliti na kanove besede, ko mu je pri nočnem sprejemu razlagal, da eno človeško življenje ne pomeni nič...
Ti gonjači so morali vso noč prebiti v smrtni nevarnosti, včasih niti taborni ogenj ni plašil tigra, da ne bi napadel skupine domačinov, ki so bili oboroženi samo s kopjem in kratkim mečem. Puške so tisti čas mogli imeti samo maha-radževi redni vojaki. Toda džungla za te ljudi ni bila tako strašna kakor slaba volja njihovega gospodarja, kadar ni mogel ubiti niti enega tigra.
Gonjači so ustavili živali, ki so stale zdaj čisto mirno. Prišli so bili na majhno jaso, okrog nje pa je rasla zmedena bambusova goščava.
Glas gonjačev je prihajal vse bliže. Slišati je bilo ostre klice in krike. Tiger je moral biti nekje prav blizu.
Vickers je gledal napeto okoli sebe, toda njegov predirni pogled ni mogel ničesar zapaziti.
Mladi Pearson je docela pozabil na svojo strašno dogodivščino iz pretekle noči. Vse do zdaj ni izpregovoril niti besede, tako je bil razburjen od pričakovanja, kaj bo prinesel lov. Krčevito je držal puško in je bil pripravljen na strel takoj, ko se bo pokazal tiger.
Toda Vickers ga ie opozoril, da ima pravico do prvega strela najstarejši gost, torej sir Harcourt. On, Pearson, bi smel streljati le, če bi mu grozila kaka nevarnost, to je, če bi tiger napadel njega.
Surat kan sc je vzravnal in vzkliknil nekaj siru Harcourtu, ki je sedel na drugem slonu.
»Sire, prvi strel je vaš---------------Pazite,	tiger	se že plazi
okoli nas ...«
Toda ne sir Harcourt ne drugi niso mogli odkriti nič sumljivega, naj so še tako napenjali oči.
Tedaj pa so nenadoma začuli prestrašen krik prvega go-
•SloveuakJ dota« uhaja vaak delavnik ob 12 Mt»e£na n aro Anina 12 Din ea Inozemstvo 25 Dtn OredniStvo: Kopitarjeva alica G/TIL Telefon 299« te 299tk Uprava) lopitarjeva fe>
(Telefon 2994 Sta Jugoslovansko tiii&rno ■ Ljubljani; K. Ce& Izdajatelj} Ivan Rakuveo, 0rednik; Jože Kotiček,