Izhaja PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tn upravnlškl prostori: 1607 South Lawndala Ave. Offloa of Puhlloatioo: M67 South Laamdale Ava. Talaphona. Rockwall 4004 LETO-tea* *xxvl Mata je $8.00 . _ . .-----Januar? 1«. lsas. at Hm poat-ofnee at Chlcaco. IIUnal* inutar Um Act of Omana ot March S. im. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. «. AVGUSTA (AUGU8T I). 1144 Subacrlptlon $6.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 154 iški protinapadi v Franciji odbiti: Rusi okupirali Sambor v Karpatih Acceptanca for malllng at spadal rate of postafe provided for ln saction U09, Act of Oct 6, 1917, autharlzed on June 4. 1016. Nova ruska armada v akciji na poljski fronti. Moskva naznanila oblcrožitev nemške oboro- Ai)tf\Q UMI O. žene sile v trikotu ozemlja ob reki Visli in ob ' meji Vzhodne Prusije.—Ameriške kolone za-1 nrpbllrnln ctm)bn sedle središča cest, ki vodijo v Pariz, Novi P™"11™1" SiaVRO Reuther pojasnil stališče eksekutive bombni napadi na Berlin in druga nemška mesta. Nemci bombardirajo južne predel^ Florence.—Enote ameriške bojne mornarice in letala potopila enajst japonskih parnikov ZAVEZNIŠKI GLAVNI STAN. FRANCIJA, 7. avg Štiri nemško oklopne dlvisije *> na kratki fronti štirih mil) v sektorju pri Avranchesu pričele s silovitimi protinapadi, da praskalo ameriško armado med Bretanljo in Normandijo In ustavijo prodiranje proti Parlsu. V tah protinapadih, največjih od dnavs invaslje. so Nemci potisnili ameriške četa nase) več kot tri milje. Najnovejše poročilo pa pravL da ao ameriški vojaki zopet strnili svoje vrste ln ustavili nsmško prodiranje. LONDON. 7. avg.—Maršal Stalin Je v poročilu dneva naznanil v Moskvi padec nemške trdnjave Sombora, ki leši na vsnoiju Karpatov 42 milj Jušnovshodno od Lvovs. Po ssvsetju oljnegs središčs Drohobycss so Rusi sa-podili Nemce do meje Čehoslo-vakije ln uničili pet vojsških in olinlh viškov. ' London. 7. avg.—Premier Stalin je naznanil v odredbi dneva, da je nova ruska armada v akciji. Poveljnik te je general Ivan Petrov, ki je vodil obrambo Se-vastopola pred dvema lefolhV Ta je včeraj zasedla Drohobycz, največje poljsko oljno središče. Druge ruske kolone, ki prodirajo proti Krakovu, zadnji na-cijski vojaški trdnjavi pred Nemčijo, so obkrožile nemško oboroženo silo v trikotu ozemlja ob reki Visli in na fronti pri predvojni Vzhodni Prusiji. Ta se nahaja v pasti, lz katere se najbrže ne bo Izmotala. Sovjetske čete so prebile nemške linije na zapadni strani reke Du-bise. V ofenzivi na vzhodni fronti je enajst ruskih armad, druge pa se pripravljajo za akcijo proti Kumuniji. Radio Berlin je omenil dva nemška bombna napada na Odeso, pristaniščno mesto ob Črnem morju, kjer se morda zbirajo ruski vojaški transporti v zvezi s pripravami za sunke proti Rumuniji. Tretja ruska armada, katere poveljnik je general Ivan D. Čer-niahovski, je v akciji na severo-zapadni strani Kovna, glavnega mesta Litve. Ta je včeraj zasedla čez 30 krajev nad reko Niemen v prodiranju proti Tilsitu, železniškemu centru, in Meme lu, pristaniščnemu mestu ob Bal tiškem morju. L j lite bitke divjajo v bližini meje predvojne Vzhodne Prusi Ji Nemško poveljstvo je zagnalo nove divizije v boj proti Ru som. Sovjetski letalci bombar-duajo vojaSke objekte v Vzhod ni Prusiji. Na vzhodni strsni Varšave, !>"ljskoga glavnega mesta, se bitke nadaljujejo z nezmanjša-srditostjo po poročilu iz Ber-Nemško poveljstvo Je nagnilo uničenje ruske ofclopne 'ne na tej fronti. Ijska ubežna vlada poroča 0 poljski rodoljubi zasedli pja v severozapadnem delu ■•ve. Med temi je politeh- 1 mstitut. Rodoljubi ao oku-' tudi nemške vojaške ba- V' v >»dovski četrti Vsršsve Z«vatam* stan v Franciji. Ameriške oklopne kolone P'"drle dvajset milj daleč v "> Pariza v zadnjih 24 urah ' li!! J " ko Bretonskega poio-' ' W ' aena na jugu do pred-Nazairs. baze nemških se zavezniška sils vali naprej na 160 milj dolgi fronti. Nemške linije se rušijo pod udarci te sile. Ameriške čete so zasedle Mayenne, Laval in Chateau Gontier, središča cest, ki vodijo v Pariz. Utrle so si pot v St. Na-zaire, Lorient in Brest, glavna pristanišča mesta Bretonskega polotoka, po okupaciji Vannesa. Število nemških vojakov, katere so Američani ujeli od invazije Normandije, se je dvignilo na 84,000. Britske in kanadske enote so konsolidirale svoje pozicije ob reki Orni med Thury-Harcour-tom in Mortainom. Čez dva tisoč ameriških bombnikov je bombardiralo Berlin in druga nemška mesta in industrijska središča. Brandenburg, Hamburg in Kiel so bili tudi tarča bomb. Rim, 7. avg.—Nemški topniški oddelki obstreljujejo južne predele Florence, ki so pod kontrolo osme britske armade. Enote te armade so zbrane tudi ob re? Jki Arni. —Enote ameriške bojne morna-nice in letala so potopila enajst aponskih parnikov, 30 pa poškodovala, v akciji pri otoku Chichu v grupi Bonin, Ta otok eži samo 600 milj od Tokija. Novo ameriško zmago je naznanil admiral Chester W. Nimitz. Zavezniški stan na Pacifiku. 7. avg.—General Douglas McAr-thur poroča, da so ameriške čete na britski Novi Gvineji presekale glavno japonsko zalagalno črto do fronte pri Driniumoru in zajele japonsko vojaško posadko. Čez 600 Japoncev je padlo bitki z ameriškimi četami. kol. V; sovjetska rusija počastila maršala tita Moskva naznanila formiranja jugoslovansko brigade BIVŠI BEUfRADSKI 2UPAN UMRL Detroit. Mlch.. 7. avg.—Krajevna avtna unija se je izrekla za preklic stavke v tovarnah korporacije General Motors. Pričakuje se, da se bodo vsi stav-karji vrnili na delo. Unija se je pol|avila po robu vojnemu delavskem^ odboru in eksekutivi mednarodne unije, katere predsednik je R. J. Thomas, ko sta zahtevala konec stavke. Walter P. Reuther, podpredsednik mednarodne unije, je po viharni seji naznanil, da so se uporniki podali. Pokorili se bodo odredbi vojnega delavskega odbora. Reuther in Melvin Bishop, pokrajinski direktor, ki je po naročilu eksekutivnega odbora mednarodne unije prevzel posle krajevne unije, sta govorila na shodu stavkarjev. Slednji so zadnji petek izjavili, da bodo vztrajali v borbi. Reuther je v svojem govoru ponovil stališče članov eksekutivnega odbora, da stavka ni sankcionirana in je kršenje zagotovila, danega predsedniku Rooseveltu, da unije CIO ne bodo stavkale, dokler traja vojna. Here* 7. avg. NšmsLodndili prem*- stitev Lavalove vlade London, 7. avg.—Vest iz Švice pravi, da so Nemci odredili aremestitev Lavalove vlade iz Vichyja v Vitel. Slednje mesto eži 40 milj od Nancyja in 80 milj od nemške meje. Waahlngton. D. C.. 7. avg.— Maršal Tito, poveljnik jugoslovanske osvobodilne armade, je dobil od sovjetske Rusije sabljo kot darilo, ko je obhajal svoj rojstni dan. Zadevno naznanilo je objavila radiopostaja Svobodna Jugoslavija in bilo je sporočeno uradu za vojne informacije (OWI). Sablja je umetniško delo in skovana je bila v Kavkazu* Sablja ima napis "Smrt fašizmu, svoboda narodu,'1, ki je geslo jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. Naznanilo pravi med drugim: "To izredno darilo marfcalu Ti-j tu je znamenje globoke ljubezni in bratstva, ki se je razvilo med jugoslovanskim ljudstvom in narodi Sovjetske unije v tej vojni. To darilo je tudi največje priznanje temu ljudstvu, ki vodi junaško borbo proti nacij-ski okupacijski sili pod poveljstvom maršala Tita." Radio Moskvs je naznanil ustanovitev prve brigade Jugoslovanske armade v Rusiji. Ta bo poslana na fronto v bližnji bodočnosti. Konferenca polj-skih grup v Moskvi Prizadevanja za dosego spor^Euma Moskva. 7. avg.—Člani poljskega odbora za narodno osvobodi tev in Stanislav Mikolajczyk, predsednik poljske ubežne vla de v Londonu, so se prvič se stali ln konferiral! o korakih, ki naj bi omogočili sporazum. Moskva Je priznala poljski odbor za začasno poljsko vlado. Konferenca se je vršila v poslopju, kjer je bil urad poljskega poslanika pred prelomom od nošajev med poljsko ubežno vla do in sovjetsko Rusijo. Poleg Mikoljczyka sta člana poljske misije zunanji minister Tadej Romer in Stsnislsv Grsbskl, predsednik poljskegs svets v Londonu. Predsednik poljske ga odbora je Boloslsv Berut. Obe poljski grupi ae zsvedsU, ds bo Imela tretja skupina — Poljaki, ki se bore proti nemški okupacijski sili ns svojih tleh — odločilno besedo, kdo nsj vlsds Poljsko po zskl j učenju vojne Poročs se, ds so se že sporszu meli glede neketerih vprašanj Razgovori se bodo nsdsljevsli Poslaništvi Amerike in Velike Britanije imsts ozke stike misijo premierje Mikolsjczyka Moskvs je zavzels stališče, da morajo reprezentsnti obeh grup izravnati spor brez zunanjega vmešsvsnjs. Švica ne bo dala zavetja vojnim zločincem Bern, Švica, 7. avg.—Avtoritete so naznanile, da Švica ne bo dala zavetja vojnim zločincem. To je odgovorom onim, ki trdijo, da bo Švica postala pribežališče vojnih zločincev. Uradniki unije CIO obtoieni izsiljevanja New York, 7. avg. — Trije u-radniki avtne unije CIO so bili obtoženi izseljevanja. Obtožnica jim očita, da so zahteval $5000 od E. & A. Laboratories za preklic stavke. Prizadeti uradniki so Joseph Rizzo, Jerry Fe-sta in Rocco Laurcnzano. Turčija bo dala baze zaveznikom Prelom odnošajev z Japonsko Ankara. Turčija. 7. avgusta.— Turčija bo odstopila letalske in mornarične baze zaveznikom. Poučeni krogi trdijo, da so zadevna pogajanja v teku. Japonska se je baje odločila za prelom diplomatičnih odnošajev s Turčijo, ker je slednja pretrgala odnošaje z Nemčijo. To možnost je omenil premier Sukru Saracoglu v svojem govoru v parlamentu. Saracoglu je dal razumeti parlamentu, da nadaljnji korak sa-visi od Nemčije. Turčija je pripravljena na vse, kar pride. O-na se bo branila, če bo napadena. Brigada, katero tvorijo Srbi, Slovenci, Črnogorci in Makedonci, je opremljena s tanki, topovi, strojnicami in drugim modernim orožjem. Ceremonij, ko je bila brigada zaprisežena, so se udeležili ruski, britski in češki vojaški častniki. Dunajska radiopostaja pod kontrolo nacijev poroča, da Je umrl Vojln DJuričič, bivši župan Belgrada. Ob smrti je bil star 57 let. DJuričič je bil več let di rektor državne banke in član jugoslovanske vlade. Predsednik odbora CIO zanika obdoliitve New York, 7. avg.—Sidney Hillman, predsednik odbora za politično akcijo Kongresa indus trijskih organizacij, je zanikal obdolžitve, da hoče ta odbor osvojiti demokratsko stranko in kongres. Dejal je, da sovražniki predsednika Roosevelta napadajo njegov odbor z namenom, da ga oblatijo v javnosti. == Domače vesti (Radio Berlin je citiral izjavo zunanjega urada, da je ta osvojil politiko pozornega čakanja. Bodočnost bo pokazala, ali bo Turčija, ki je pretrgala odnošaje z Nemčijo, dala nadaljnje koncesije zaveznikom.) Turčija se zanaša na pomoč zaveznikov. Pošiljanje orožja, ki je bilb ustavljeno pred nekaj meseci, ko so se razgovori med reprezentanti Velike Britanije, Amerike in Turčije v Ankari izjalovili, je bilo obnovljeno. Konec stavke v Philadelphiji Voditelji obtoženi kršenja zakona ....... 11 Phlladelphla. Pa« 7. avgusta.— Cestni železničarji in vozniki avtobusov, ki so zastavkali pred šestimi dnevi v znak protesta proti uposlitvi zamorcev, so se vrnili na delo. Vozovi cestne ln nadullčne železnice ter avtobusi spet vozijo;—™rt " Stavkarji so se podali ultimatu generala Philipa Hayesa, ki je prevzel lastnino Phlladelphla Tranaportation Co. na podlagi odredbe predsednika Roosevel-ta. Stavkarji so so začeli vračati na delo včeraj popoldne. Štirje vod i teli stavkarjev so bili aretirani na obtožbo kršenja provizij Smith -ConnallyJevega protistavkovnega zakona. Ti so James H. McMenamln, William C. Dixey, Frank P. Carney ln Frank Thompaon. Vsi so bili izpuščeni iz zapora po položitvi poroštva. Federalni komisar Norman J. Griffin Je odredil zaslišanje proti obtožencem, ki se prične 14. avguNta. Obiski Chicago.—Glavni urad jednote in uredništvo Prosvete ao zadnje dni obiskuli: John in Frances Perme iz Witta, 111., v spremstvu Rose Mary Perme, Chlcago, ka kor tudi Frank Korbar z ženo in sinom Robertom iz Witta, 111. Nov grob v Kanaasu Cherokee, Kansaa. — Dne 27. jul. je tukaj umrl Martin Slom šek, star 70 let. Rojen je bil v Gorjanah pri Kozjem na Štajerskem in v Ameriki 40 let, ves čas Kansasu. Zapušča ženo, štiri hčere in tri sinove, od katerih je eden vojni ujetnik v Nemčiji. Pogreb mu Je oskrbol Slovenski pogrebni zavrni v Krontvuacu. Ia Clevelanda Cleveland.—V sanatorlju v Warrenavillu je po dolgi bolezni umrl Frank Jub, star 67 let, 3533 E. 82 st. Doma je bil iz vasi Lože pri Litiji. Dolenjsko, od ko I der je prišel v Ameriko pred 421 leti. Tukaj zapušča bratranca Franka Juha in tri sestrična.— Družini George Burich, 6607 Edna ave., Je umrl novorojen ček, čijega oče je pri vojakih. Poročila Hta ae Vida Jakomtn, hčerka družine Frank Jakomln, 201*00 N. Vino st., In John P. Forgae.—Mrs. F. Znidaršič, 724 E. 157 st., se je vrnila domov iž bolnišnice, kjer je srečno presta la operacijo.—Mrs. Rose Carich, 14017 Hale ave., ja prejela vest od vojnega departmenta, da Ja bil 4. Jul. težko ranjen v Franciji njen sin Cpl. Anthony Ca rich. Nahaja sa v bolnišnici v Angliji ln odlikovan je bil a redom modrega srca. — Družina Charles Leveč, 1073 Addlaon rd„ jo bila informirana po vojnam departmentu, aa Je bil njih aln Sgt. Robert 27, junija ubit v Franciji. Služil je pri patjalglh in če* morje Je bil poslan pro-Šlega marca. Star je bil 22 let. Poleg staršev zapušča sestro, por. Brodnick. " v Nov grob na sapadu Del Norte, Colo.—V tukajšnji bolnišnici je 22. jul. umrl Frank Jeram, rojen v Sloveniji 5. okt. 1H75. V Ameriko Je prišel še mlad, delal pp rudnikih in v ko-vačnici v raznih krajih, iakul ru do In ribaril. V Coloradu Je živel zadnjih 3H let, zadnje tri zime v VValscnburgu. Žena mu je umrla 1. 1900 v Harriaburgu, Pa. Zapušča hčer, sina, dve vnukinji, od katerih je ena pri WAVES, v starem kraju pa več aorodnl kov. NadJaka volna aaašlas Ja dolgo belea. Hlmmlerjs, Goertags. Hitlerja. Japonske regulacije na Guamu preklicane Pearl Harbor, Havaji, 7. avg, Admiral Chester W. Nimltz je izdal prvo proklamacljo, s katero je preklical vse Japonske regulacije na otoku Guamu. Ta pravi, da je vaa oblast na Gua mu ln sosednih otokih v rokah ameriške okupacijske sile. Patterson priporoča povojno vojaško veibanje Northfleld, VI., 7 avg,—Vojni podtajnik Patterson Je v svojem govoru na univerzi Norvich pri poročal splošno vojaško vežbanje ameriške mladine v j »ovojni do bi. On je tudi namignil spojitev armade in mornarice, da posta« neta enotna vojaška aila po za ključen Ju sedanje vojne. General DeWitt nasledil McNaira WaahingUm, I). C., 7. avg Vojni department je naznanil, da je general John L. DeVVitt nasledil generala Lesleyja J. Mo Nsirs, ki Je bil nedavno ubit v Normandiji. Ubila gs je smeri-ška bomba, namenjena Nemcem, tnlela. sdaj pa ae vali rakovo, dokler tudi ae alre Ooeb ko je opszovsl vojne 9pMtyi pri St. Loju. hitler ponovno apeliral ■za lojalnost Diktator obdolUl generale izdajstva in sabotaie OBRAVNAVA PROTI ZAROTNIKOM London. 7. avg,—Adolf Hitler je v svojem govoru ponovno apeliral ns voditelje nscijake atrsnke za lojalnoat, zaeno pa je prvič priznal, da protinacljski generali sabotirajo nacijskl režim ne samo od nemške invazije Rusije, temveč odkar je prišel na krmilo pred enajstimi leti. Po poročilu časniške agenture DNB je Hitler govoril po zaklju-čenju konference voditeljev nacijske stranke, ki se je vršila v njegovem glavnem stanu. Konferenco je sklical Goebbels, minister nacijske propagande, kateremu je bila nedavno poverjena oblast glede totalne mobilizacije vaeh sredstev za vojne napore. Na tej konferenci so govorili Goebbels, Heinrlch Hlmm-ler, načelnik Gestapa, nacijske tajne policije, ln profeaor Albert Speer, munlcljaki minister Hitler je dejal, "da ogromna večina nemških častnikov nima ničesar akupnega a kriminalno gango saboterjav. Jas ae ne strašim borbe proti zunanjim sovražnikom, ker sem uvarjan, da jih bomo uničili. Kar potrebujemo, je zaupanj«* ozadju front ln popolna kooperacija v vseh ozirib. Mobilizacija vseh sredstev za vojne napore ae ne bi mogla Izvršiti brej likvidacije saboterjev ln Izdajalcev. Prepričan sem, da nemško ljudstvo potrebuje moža, ki se na ho podal, temveč nosil zastavo napenja in vere v zmago. Nemčija bo l/šla i/ te vojne kot zmagovalka." Joaeph Terboven, nemški komisar na Norveškem, je naznanil, da vojaški častniki, ki so bili Izključeni Iz srmsde po ponesrečenem atentatu na Hitlerja,-bodo prišli pred ljudsko aodlšče, ki bo Izreklo kasen. Obravnava proti nJim sy bo pričela la teden. Poslanik P apen zapustil Turčijo Njegpvi napori se izjalovili Ankara, Turčija, 7. avguata.— Nemški |»oslan!k Franz von Pa-pen se Je M|>eljal z vlakom domov In s tem zaključil novo po-glavlje v svoji pisani karieri. Potni list je dobil zadnji teden, ko je Turčija pretrgala dlplo-j matične In ekonomske odnošaje z Nemčijo. Papen, ki je organiziral sabo | težo v Ameriki v čaau prve ave- tovne vojne, i/.|HMlkopa|. temelje. neodvisni vladi Avatrlje In a leni omogočil priključitev ta k Nemčiji pred Izbruhom aedsnje vojne, se Je zaman trudil v naporih, da dovede Turčijo v okvir nscijake Nemčije, Njegovo u-panje, da l>o lahko barantsl z zavezniki, ae Je izjalovilo, Ako Papen . n« bo poalan v Madrid, Stockholm ali v Lizbono, k j> i I41 lahko nadaljeval avo Je intrige, bo o*tal zaprt v me-[jah Nemil je Nolanega izgleda nI. da lio h) kdaj igral važno vlogo v nemški diplomaciji. Papen je bil poalan v Turčijo pred izbruhom vojne, da Jo pridobi na atran Nemčija ali vsaj za nevtralnoet. Prvo bitko je izgubil, ko je Turčija uatavila izvoz kroma v Nemčijo. Ztalnja klofuta mu Je bila priaoljena, ko je Turčija pretrgala odnošaje z Nemčijo. ^ PROSVETA THE EMLIOHTENMEKT XV LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPOKME JEDHOTE ol Ud Naiional __m Zdruiana driovo (lavea Cklsefa) 4» m loto. »3.00 u pol loto. »13« m četrt loto; aa Cook Co« §7M sa colo tolo. »3 7» sa pol loto; aa SMbcnpiion rolMi lor th« Uoltod Stoto« (oncopt Chicaeo) aad Caaada M.00 par yaar. Chicago and Cook Co«mtr S7JS p« feo*. totolm countriM NJO par yaaf. C*n« oglasov po dogororvu-^Rokopiai dopisov ia —■amfrsnlh člankov so na vračalo. Rokopisi literarna vsobina (črtico, povesti. •• vrnejo pošiljatelju to v slučaju, čo Jo prllošil ■atoattoaa ___j ratos an __„ aad uasolidtod articias will nof bo refcivaed. Othas auch as atorios, plsys. poams. ato~ wiU be roturaod to accotnpaniad bf sall sddaaasad aad atompod oavolopo. Naslov na vsa« kar Uaa stik a listom j PROSVETA 2867-69 So. Laarndale Avo.. Chicago 20, Illinots MEMBER OF THE FEDERATED PREM onlf IM Datum v oklepaju na primer (August 31. 1M4), poleg vaiega imana na naslovu pomeni, da vain je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. Moč predsodkov naselbin Ko smo hodili v šolo in cerkev, so nas teologi učili, da je Bog ustvaril človeka, in to baje po svoji podobi. Dokler nismo prišli do boljše razlage o postanku življenja, smo to tudi verjeli. In ker Je laže verjeti bajkam kot pa se na primer poglobiti v biologijo, ki naa uči, kako je nastalo ali nastane življenje, ali pa v antropologijo, ki nam daje ključ do starosti človeka In kako Je živel v sivi davnini—ker je teže učiti se kot pa enostavno verjeti dogmam in lepim pripovedkam, zato je še tudi na stotino milijonov ljudi širom zemlje, ki verujejo v to biblijsko bajko. Temu bi nič ne ugovarjali, ako bi se ljudje tudi držali božje in človeške zapovedi, ki pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Či b« *<* ljudje držali tega nauka, bi bilo tudi veliko manj gorja na svetu. Manj smisla ln volje bi imeli do človeškega klanja, medsebojnega obrekovanja in sovraštva. Življenje na splošno bi bilo lepše, ker bi bilo več bratstva, več tolerance, več spoštovanja drug drugega in tudi priznavanje, da ima vsak človek pravico do življenja, kar pomeni do dela, brez ozira na njegovo narodnost, polt ali raso. v To nas privede do vprašanja, o katerem želimo spregovoriti nekaj besed. In to vprašanje je raani problem, raano trenje in so-vreštvo, pod katerim ta velika dežela tako ječi in trpi. Ravno te dni zopet čitamo o generalni stavki transportnih delavcev in rasnih izgredih v PhlladelphijJ. Stavka je nastala, ker Je tamkajšnja transportna družba na odredbo vladnega odbora za odpravo rasnih diskriminacij pri uposlevanju nastavila osem zamorskih delavcev za motornlke. V znak protesta so pustili delo vsi belopoltni delavci, ki očividno ne dajo nič na zapoved: Ljubi svojega bližnjega ; . . kakor tudi ne na velike beaede v nesmrtni Izjavi neodvianosti, ki pravi, da smo vsi ljudje rojeni enaki in da imamo vsi neoporečene pravice do življenja ln zadovoljstva. Tudi ustsvs Združenih držav pravi, da smo pred zakonom vs| enaki. Velike besede*. . . veliki dokumenti. Toda ljudje, med njimi tudi oni, ki pravijo, da so ustvarjeni po božji podobi, teptajo po božjih in človeških zapovedih, pljujejo na svojega bližnjega, ga bjjbjo v blato ln mu zanikajo pruylco do življenja in zadovoljstva. Na Jeziku imajo Boga, v srcu pa gada ... Tragično je, da to delajo dulavcl napram svojim sotrpinom, ki so prav tako ustvarjeni po božji, vsaj pa po človeški podobi. In sicer delajo to, ker jim je srce polno predsodkov, predvsem rasnih predsodkov. In ti predsodki pravijo, da človek s črno, temno ali rumeno kožo je manj vreden kot človek z belo kožo, da ne sme imeti prilike do enakega dela ali službe kot belopoltec, sploh da ne sme biti enakopraven.' Velika ironija je tudi v tem, da ljudje, ki preklinjajo Hitlerja in hitlcrizcm, z navdušenjem kupujejo bonde, delajo marljivo in trdo za njegov poraz—vendar se pa idejno oklepajo hitlerizma in v realnosti izvajajo njegove najbolj ogabne nauke. Seveda to delajo nevedoma, kar pa stvari nič ne spreminja. Prav tako ae ne zavedajo, da pred avetovnn javnostjo delajo sramoto svoji veliki domovini. Žalostno . . . desetkrat žalostno . . . Nobena druga dežela na svetu ne boleha toliko na bolezni rasnih predsodkov kot ravno Amerika. In vendar bi morali pričakovati najmanj te bolezni v tej deželi, ki je mešanica najmanj AO narodnosti. Belopolte! smo prišli v to deželo večinoma prostovoljno, po naši laatni iniciativi ali krivdi. Zamorsko nleme pa Je bilo na prisiljen, roparski in kramarski način zasejano na ta kontinent, v nekdanje angleške, francoske in španske kolonije, ki so leta 1776 z Izjavo neodvianosti postale samostojna država. torej če je človek ugrabljen in s silo odveden v tujo deželo, tam pa prodan za telesnega sužnja, je njegov položaj vae nekaj drugega kot pa položaj človeka, ki je prišel sam prostovoljno v tjcželo, ah' pa so to stoiili njegovi predniki. Vsaj po vseh človeških in božjih pohtavuh bi nasilno priveden človek, oziroma njegovi potomci, tukaj rojeni državljani, brez ozira na polt ali rušo, morali imeti ptav toliko pravic kot drugi priseljenci ali njih potomci. In to se ne tiče sahio 13 milijonov ameriških zamorcev, ki ao ob-sojeni tn izpostavljeni največjim diskriminacijam samo rudi tega. ker so i m i koži črni namesto beli. Samo pomislite, kako se more počutiti inteligenten, izobražen in kulturen zamorec, kateremu ao skoraj povaod zaprta vtata, ne aamo v p«»klicih, marveč tudi v tovarnah in trgovinah. Prlmitl ame If za najnlahše delo, za nuj-slabši zaslužek, toda v letih velike depresije ao ga belopolte! še od tukaj izpodrivali Ni čudno. <«• je neko zamorsko dekle zaptaalo. da bi Hitlerja doletela najhujša kasen, če bi ga oblekli v črno kožo1 in |M*|alt v Ameriko. Toda ne samo zamorci, marveč tudi Američani japonske narod-mati kakor tudi Mehikanci—ao po Peail Ilarborju postali gar-jevel, ki ao bit! kr s t kon ta lo Izobčeni iz človeške družbe in poalani v velika koncentracijska taboritča. Ta usoda Je zadala okrog 115,-000 Japoncev na rapodni obali Med njimi je okrog 90.000 tukaj rojenih otrok drui?e. tretje ali celo četrte generacije, ki večinoma ne poznajo drugega jezika kot angleškega, niti druge domovine kot Amerike Lahko at predstavljamo, kako bi ae ml počutili, čr hi bili na nlih mestu ln obenem popolnoma nedolžni. In ti Američani japonskega jiokoljenja ao v mnogih krajih it-postavljeni prav taki diskriminaciji kot zamorci Prav zadnje dni amo čitali v čtkeskih dnevnikih, da je IA šelemičarakih unij solidarno nastopilo proti njim in zahtevalo nd neke želerniče, da odslovi okrog 70 teh tukaj rojenih državljanov, ki fo bili upoalenl pri iiajslabšem delu kot prodni delavci. S DELO IN NAMEN PROGRESIVNIH SLOVENK Cleveland. O^-V tem članku vam hgč*"1 predstaviti Progresivne Slovenke. Progresivne Slovenke smo organizacija zavednih, naprednih in demokratičnih žena. Glavni namen naše orga-izacije je izobraževati slovensko ženo po vsej Ameriki in širiti znanstvo med našim narodom v tujini v splošnem. Naša organizacija se udejstvu-je na dramskem in pevskem polju, prireja znanstvene in socialna predavanja itd. Članice Progresivnih Slovenkpaae udej-stvujejo pri vseh dobrodelnih akcijah, kakor so: JPO-SS, SANS, Ameriški rdeči kjriž, Ruski vojni relif. Prav tako ne zaostajajo v prodajanju vojnih bondov. V kampanji za peto vojno posojilo smo prodale za čez $7000 vojnih bondov. Za naše delo smo dobili priznanje • iz Washingtona in zakladniški de-partment nam je sporočil, da bodo krstili en vojni voz "Progressive Slovene Women of America." Progresivne Slovenke vrše plemenita dela v vseh ozirih, zato apeliramo na vas, ako še niste članice Progresivnih Slovenk, da se nam pridružite in pomagate širiti naše ideje in naše delo. Progresivne Slovenke smo edina kulturna, izobraževalna organizacija, katere članarina znaša aamo 25 centov mesečno, navzlic temu pa dobe sorodniki po smrti Članice gmoten dar. Ali je med nami še katera druga organizacija, ki bi dala toliko za tako majhen mesečni prispevek? j, . Ako želite pristopiti k naši organizaciji, ali ako hočete ustanoviti krožek Progresivnih Slovenk v vašem kraju, potem se obrnite za informacije na glavno tajnico Progresivnih Slovenk. Njerjo ime in naslov je: Jotie Zakraj-tek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. Torej, pridružite ae Progresivnim Slovenkam! VSAKA ZAVEDNA SLOVENKA BI MORALA BITI ČLANICA PROGRESIVNIH SLOVENK! a Prispevajte .aa ambulanco Na zadnji konferenci Progresivnih (Slovenk smo sklenile, da se poda topimo ogromnega dela, da pričnemo nabirati prostovoljne prispevke med našim narodom za umbulanco, katero bi po slali našim hrahrim bojevnikom v Jugoslavijo. Ambulanco bi poslali s posredovanjem Ameri Škega rdečega križu ali s posredovanjem Združenega odbora južnoalovanskih Amerikancev. Sedaj pa smo prejeli obvestilo, da bo mogoče v kratkem od plula iz Kanade partizanska ladja, katera bo vozila zdravniške potrebščine. Seveda, do aedaj še nimamo nič pozitivnih poročil. Med tem časom pa moramo iti z delom naprej, da čim prej spravimo skupaj $3,500. Toliko namreč stane popolnoma opremljena ambulanca. Slovenci in Slovenke! Ne ^e-de kje živite in koliko prispevate, vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Vsa imena darovalcev bomo priobčili v časopisih. Izdali bomo pa tudi posebno knjigo, v kateri lx>do zapisana vsa imena darovalcev, naslovi in vaote. Ta knjiga bo |Hitom poslana z ambulantni vred v Jugoslavijo. Gotovo bo hotel vaak Slovenec in Slovenka imeti svoje ime zapiaa-no v knjigi. Vuši bratje in aestre v domovini bodo veseli, ko bodo videli, da ste tudi vi prispevali za ambulanco. Narod, ki priliva vojo kri za svobodo. Uh&O pričakuje od naa. da mu pomagamo, da mu pošljemo vaaj najnujnejše potrebščine, da pomagamo rešiti njih življenja. Vsakdo, kdor ima kaj slovenskega čuta v sebi,»-dilni vojaki tudi ne vprašajo, kdo si, temveč ali si pripravljen žrtvovati svoje življenje za avobo-• lo slovenskega naroda Ako Imate rea čut do avojih bratov in sestra, potem hostr velikodušno darovali, Kdot koli čita te Vrstice, naj pomisli, kako bi ae mi počutili, ako bi pričele na nas padati bombe in bi pred našimi očmi umirali naši otroci, starši in bratje, toda ne bi imeli nikogar, ki bi nam pomagal v trpljenju? Da, srečni atno, da ne poznamo teh vojnih grozot, zato pa DARUJMO IN PODPRIMO AKCIJO ZA NABAVO AMBULAN-CE, katera bo poslana našim bratom in sestram v domovino. . , i Pred nekaj tedni je naš poznani narodni in kulturni delavec in velik prijatelj Progresivnih Slovenk Frank Česen apeliral v članku za prispevke v ambu-lančni sklad. Na apel mr. Česna se je odzval "stari Krašovec" iz mesta Biwabika, Minn., rojak Frank Karish in nam poslal $2 za ambulanco. Rojaku Karishu najlepša hvala in da bi našel veliko posflfcmalcev. Upamo, da bodo vzgledu roja-, ka Karisha sledili tudi naši Gorenjci, Štajerci, Dolenjci, No-tranjci, Primorci, Ribenčani, Ižanci, Korošci, skratka VSI ZAVEDNI SLOVENCI! Torej, na delo za ambulanco, prispevajte čim prej in tem več v ambulantni sklad! Za vse prispevke se vam že v naprej zahvaljujemo. Prispevke pošljite na naslov: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio, ali pa: Cecilia Subel, 1107 E.«8 St., Cle veland 3, Ohio. -• Dne 13. avgusta pa prirede krožki Progresivnih Slovenk ve lik piknik in semenj na prostorih Društvenega doma v Eucli-du, O. Ves čisti dobiček te priredbe gre v ambulančni sklad. Vabimo Slovence in Slovenke od da\eč in blizu, da nas gotovo po-setite! Za Progresivne Slovenke: Josle Zakrajsek, gl. tajnica. ROJAKOM V POMISLEK DetroftL Mlch.—Danes svet malo izjemo ne govori in ne piše o drugem kot o svetovnem klanju in ugiba, kdaj pride, in kak Šen bo zopet mir. Ameriške ve-leindustrije izdelujejo še vedno samo priprave za ubijanje ljudi rušenje Človeških bivališč in vsega, kar Je potrebno za človeški obstanek. Inženirji v labora-torjih porabljajo vse. svoje talente in iznajdljivosti za čim učinkovitejše uničevanje živ ljenj, rušenje industrijskih objektov in kulturnih središč Ameriški industrijski strokovnjaki, ki so danes najboljši na svetu, se pa poleg zboljšanja sedanjega vojnega orožja in vojnih strojev, zelo živo udejstvu-jejo na civilnih proizvodih, ki jih bomo rabili po vojni. Dela se dan in noč: stari in mladi, moški in ženske. Celo 70-letniki gredo na delo. Ljudje ki so 10 in več let živeli od javne miloščine, so zopet aktivni in ae ponašajo, kot bi to stanje za vedno ostalo. Industrijski magnatje se zavedajo prav dobro, da bodo ogromni vojni dobički prej ali slej usahnili. Delno javno, tajno se pa z vso vnemo pripravlja za povojne aktivnosti. Določa se cene civilnim proizvodom, odstotke čistih dobičkov, delavske plače in tudi kdo jih bo deležen. Ne le industrije, tudi vse javne in tajne institucije se pripravljajo za povojne čase. Le delsvstvo, še posebno starejše, se ne spominja nepisanega pravilnika ameriških industrij "45 years of age too old." Preureditev industrij iz vojne ,£a civilno uporabo bo vzelo od 0 mesecev do enqga leta. Milijoni mladih, zdravih in kot jeklo utrjenih mišic bo čakalo, da se toyarniška vrata zopet odpro. Zavedajoč se svečanih obljub, da jih bo čakalo delo in zaslužek, ko se vmajo iz* vojne domov, bodo,ti ljudje {»gazili vse, kar bi jim kratilo prednost. Industrije bodo, če ne iz drugih razlogov, saj moralno pri-morane zaposliti bivše vojake. Kdaj bodo prišli na vrsto delavci, ki so delali med vojno, bo pa veliko vprašanje. Stari čez 50 let, menda ne več. Slovenski naseljenci spadamo po večini v to kategorijo in imamo še mnogo manj upanja, kot ga imajo tu rojeni stari delavci z izredno kvalifikacijo v industriji, katero si morajo mladi šele pridobiti. Mi bomo prvi, ki bomo čuli porazno besedo "too old." Član aem unije, bo rekel kdo. Unija, ki ne more izčistiti agentov provokaterjev in delavskih raketirjev iz svojih vrst, kateri izzivajo nepotrebne stavke in dajejo s tem orožje v roke so-, v razni kom organiziranega delavstva, ni zmožna braniti pravice starih delavcev in vaša starostna prednost vam bo koristila toliko kot Blažev blagoslov. Svet se bo po tej vojni spremenil; tudi konservativna Britanija bo vsled delno politično zavednega delavstva prisiljena spremeniti marsikaj, kar je še nedavno smatrala za sveto. Amerika, kot vse kaže, bo ostala to, kar je bila, če ne v mnogih ozirih še bolj reakcionarna. Socialne zaščite uvedene v Roo-seveltovi administraciji nimajo te vrednosti, kot če bi bile izvo-jevane po razredno zavednem delavstvu. Socialne zaščite in poštene delavske organizacije so ameriški reakciji na poti in bo s pomočjo svojega časopisja, verskih bigotov, plačanih agentov in ignorance ameriških volilcev dosegla vse, kar bo hotela. Imamo močno unijo CIO; res jo imamo, toda unija brez prave politične zrelosti in svojega močnega časopisja se ne more zoperstavtti močnemu, neobzir-nemu, spretno organiziranemu kapitalu, ki ima spletene svoje mreže med vsemi sloji in kontrolira vse javne in tajne institucije v deželi. Nekega mrzlega zimskega jutra sem stopil na suho te bogate dežele, po krizi Clevelando-ve demokratske administracije, v času tako zvane republikanske prosperitete. Za dolar se je takrat kupilo desetkrat toliko živil kot se jih kupi danes. Za 5c si dobil ogromno čašo piva in poleg si se lahko naiedel na "free luneh" baru, kolikor ti je želodec prenesel, ne da bi kaj plačal, a kljub temu 8em videl, ko sem šel zjutraj na delo, stare in mlade ljudi brskati po posodah za odpadke in vleči iz njih zavržena jedila. Preživel sem 1907-08 finančno Ameriški vojakl-padalcl aa apuščajo na otok Noamioor pri ho-landaki Novi Gvineji, da ojačajo avojo tovariše. krizo in več manjših gospodarskih zastankov. Vse krize v Ame-"1 riki so navadno uprizorjene v interesu gotovih finančnih grup in zadenejo malega človeka naj-preje in najtrše. Zadnja kriza se mi je pa najbolj zamerila, ker so delavci morali živeti kot svetopisemski gobovi izgnanci v mestnih smetiščih in se hraniti poleg polnih zalog okusnih jedil z gnilimi odpadki. Da je mali človek izgubil vse svoje trdo prislužene prihranke, mi ni treba povdarjati, ker je večina izmed nas sama izkusila. Kljub svečanemu obetan ju prosperitete po tej vojni bo v do-glednem času prišlo še nekaj hujšega, kot je bila zadnja kriza. Mali ljudje si bodo med to vojno nekoliko gospodarsko opomogli. Finančni mogofci bodo že našli pota in načini, da bodo prišli skromni prihranki in dr- na prodaj! To so izkusili posebno naši prvi naseljenci. Kljub temu, da so bili izučeni rokodelci, se jih je pošiljalo čim bolj daleč v rudnike, topilnice, gozdo. ve itd., samo da je bil sladko-ustni rojak v New Yorku deležen večjega komišna. Nekateri detroitski rojaki so že kupili nekoliko akrov, 20 ali več milj iz mesta. Nekaj si je že postavilo nekaj podobnega hišam. Drugi pa hodijo ob nedeljah in prostem času gledat to svojo farmo in študirat, kako si bodo uredili svoj dom zastarat Kakšno življenje bo pa imel star delavec, Vajen mestnih udobnosti, na samoti brez sanitarnih naprav, brez plina in elektrike? Kdo bo delal na farmi? Sam in njegova ne več mlada žena, ne bosta mogla toliko pridelati, da bi ju farma preživela. Najeti delovno moč bi pa stalo več kot kupljene življenske potrebščine žavni vojni bondi malega človeka na ta velik kup, kot se je to v mestu, zgodilo-z Liberty bondi-po prvi! K sinu ali hčeri? Stari i svetovni vojni. Bankirji so po- di istega jezika in iste v kupili v enem letu od malih lju di, veliko pod nominalno ceno, vse te bonde. Stare delavce se bo po tej vojni odrivalo, kot se jih je pred vojno, in dajalo mladim pred nost. To je po ameriški etiki popolnoma pravilno. Tudi to je pravilno, da smo naseljenci pri veliki večini tu rojenih nekaki nezaželjivi usiljivci. Še posebno Slovanu sc malo zaupa in se mu da navadno najtežje delo. Prvi smo prizadeti pri najmanjšem gospodarskem pretresi ja ju. Slovenski naseljenci, industrijski delavci, smo že po ameriško starci, zato za nas v ameriški industriji po vojni ne bo zaslužka. Kaj potem? Na farmo? Toda farma v Ameriki je biznes, kot vse drugo. Še roiaštvo je in mla- istega jezika in iste vere so celo v starem kraju težko harmonično živeli v eni hiši. Tu,1 v tem ameriškem topilnem loncu se pa tako Aidno meša in ku-ha, da so starši pri svojih otrocih tujci. Sin ali hči si izbere par tuje, mnogokrat Slovanom sovražne narodnosti. Kakšno življenje bi pa imel star par pri takih svojcih? Zasmehovan radi nepravilnega izgovarjanja angleščine, preziran kot Slovan in na potu v vsakem kotu. nič domačnosti, niti ure mirnih dni je senskega življenja. (Dalje pn-hodnjjč.) Jožo Menion. Priaor ts raatfefeaata Ceeo*. Francija. Poulični boji ao sa rrštli od hiša. ZAHVALA BOLNIKA Mfoodville. Pa.—Cenjeni urednik. Dasiravno nisem naročnik Prosvete, vas prosim, da priobčite te vrstice v listu. Preden sem bil v bolnišnici, kjer se "nahajam že 8 let, sem bil naroe* nik. Toda časopis še vedno o-tam, kajti pošilja mi ga Joid Krek. Naj omenim, da sem član SNPJ že 26 let. V deželno boln* nico so me prišli obiskat tajnici društva št. 166 SNPJ Ht'lt'n, Robich, blagajničarka Kristini Klemencič, Johana Krek in nj« sin Joe, ter Frančiška U**-Slednja je sestra Johane A v brka te ra me tudi večkrat obitft Moji obiskovalci so mi i""1^ 1 gotice, denarja in druge reO Vsem se za obisk in darila ntf lepše zahvaljujem. Nihče ne «* kdor ni sam poskusil, kako K1 deželni bolnišnici. Saj ierk 1 privatnih bolnišnicah slabo, ko alabše pa je v deželnih. Ponovno ae najpri*r"icji« hvaljujem za obisk. ČloVfM° se nahaja v bolnišnici tolik® sa kot ae jaz, salno aem "bit* Pozdrave čitateljem Prosvete |. Fraak VUI^ _ V Proavetl ao dnevno do'ne In delavska vaa t L Ali ™ ! čitata vaak dan? , .-A Mojim prijateljem v nekem govoru, katerega sem imel po prihodu v Ameriko, sem rekel: . Prišli smo zato, de v tej veliki zemlji, ki je danes s svojo ogromno močjo nada in zavetje vseh, ki še bore za zmago proti Hitlerju—previlno predstavimo naš problem. V.tej veliki zemlji, ki bo jutri odločilna na mirovni konferenci, je potrebno, da bo javno mišljenje točno obveščeno o aee, da ogromne žrtve, ki jih naš narod doprinese edinstveno, ae lahko reče, vsemu človeštvu—ne padejo zamen radi nespometi malega sloja in vadi ne vrednosti nekaterih. Tukej živi preko milijon Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki čutijo zvezo s stertm krajem, toda so dobri Amerikanei— in k njim smo prišli, da povemp, kako je potrebno radi Jugoslavije in radi Amerike, da bodo kar najbolj mogoče složni med seboj in kar najbolj mogočno stali za predsednikom Roosevel-tom in za ameriškim vojnim naporom. Vse svoje male, nevažne prepire morajo evropski narodi v Ameriki pozabiti in vso svojo moč morajo dati, da se Ameriko obdrži v borbi, ker s tem najbolj pomaga svojim narodom in ugotavlja bodočnost človeštva. Vsak prepir potomcev evropskih narodov, ki so zasužnjeni od nacizma in fašizma, je direktna pomoč petokoloncem in onim, ki bi jutri pri volitvah želeli, -da premagajo predsednika Roose-velta. V Ameriki imate skoraj v vsakem mestu in v vseki tvor-nici slike Evrope. Naredi, ki so krvava žrtev fašizma, morajo Jpiti složni posebno tukaj v svobodi in udobnosti. Milijoni sovražnikov opazujejo tukaj nje in njih delo. Iz napak vlečejo samo sovražniki koristi. Ako se vi tukaj sovražite in grizete—tukaj, kjer imate vse pogoje za svobodni razvoj in napredek—služite izolacionistom in apizarjem.v dokaz, da Amerika ne ve, zakaj se bori, kako je Ev ropa vsa v šovinistični mržnji, kako so krivi vojne mali evropski nacionalizmi in ne Hitler in fašizem, kako se mora Amerika izolirati kar največ mogoče od Evrope, da dela mir in kompromis z nacizmom. Kadar imate to pred očmi, nam Jugoslovanom, posebno nam Srbom, ni težko najti prave poti. Tem lažje, ker ga vsemu človeštvu ukazuje ona skupna borba, ki jo naš narod vodi od Trsta do Vardarja. Ime borcev za osvoboditev Jugoslavije je postalo človeštvu simbol novega, revolucionarnega, aktivnega odpora proti zatiranju. Pa kako, da med nami nastajajo jeza in zapreke? Zakaj se prav med Srbi neti šovinizem da se tako pomaga sovražniku človeštva, ko je Srbstvo v tako veličastnem odporu in tako križano kot mogoče nihče v zgodovini? In to križano, ubijano mrtvarjeno Srbstvo v borbi za svobodo poroča svetu: "Boriti se hočemo za Jugoslavijo, za Bal kan, za človeštvo. Srbi, Hrvati, Slovenci skupaj!" Ali pest ničvrednežev iz Ame-"ke, deset, dvajset nespamet "»h, zlih, sebičnih, kratkovidnih ljudi med Srbi hoče, da dokede svetu in domovini, da sovražnik Srbov n* Hitler, temveč Hrvat da so žrtve, ki so padle, srbsko-lirvatski obračun, in ne žrtve Wbe človeštva proti ellam zla Hoteli bi, da prepričajo Srbstvo da mora stooiti s svoje zgodovin •ke poti borbe za združenje juž "ih Slovanov in du sprejmejo "dlocbe Hitlerjevega "novega ""la", Paveličeve Hrvatske in NHičeve Srbije." V drugem govoru dne 20. fe 0 'tuarja 1942. namenjenem Jugo-si;vsna bolj kot kdaj prej, »vojegs vstajale. Zdru-nor dobrega v človeštvu od < do Južno in Severne lucionarne Evrope, pa do Rusije —gre kakor usoda v svoji nepremagljivi, zmagoslavni koračnici proti silam zla in nosi s seboj novo Jugoslavijo in nov Balkan." Ob priliki Pearl Harborja, 7. decembra 1941, v Detroitu sem govoril: "Hitler in Mussolini sta se leta in leta oboroževala in pripravljala napad na človeštvo. Ali pred tanki in avioni so pošiljali mnogo bolj strašno orožje, mnogo bolj nevarno orožje propagande. Nihče ni .imel in nima bolj popolno izvršenega sistema propagande kot nacizem. Mili-,arde trosi za to propagando. Ne zbirajo sredstev in ne hranijo. Propaganda pride preko meje tajno izpod zida, vleče se po stopinjah, da razje zdrave organizme in da jih pripravlja oslab-ene za tanke in avione . . . Povsod se taka slabost izkorišča, draži male prepire, pa da razje-dene organizme stre drugega za drugim. To je bila usoda Evrope. In njena razdvojenost, delo >ete kolone, je dovedla Evropo i o katastrofe. "Noben narod ni prost nacistične propagande. Ona ne pride med narod s Hitlerjevim in nacističnim kljukastim križem, ter potem bi jo vsak takoj spoznal. Ona uporablja, kar užiga. ripravljena je oviti se v najbolj narodne barve, uporabljati najbolj narodno govorico, da se njo vtihotapi v ljudske vrste . . Hitler bi vse žrtvoval, da zastrupi zdravo telo Amerike in da zanese jezo v dušo tega demokratičnega naroda, sarrto da dovede tukaj do katastrofe. Zato vas prosim, bodite stalno oprezni in ne storite ničesar, kar bi moglo koristiti sovražniku . .. Baš tukaj v Ameriki je potrebno, da se učite na napakah Evrope, da se ne bi ponovile med vami Srbi, Hrvati in Slovenci, državljani te velike demokracije, kateri je človeštvo toliko dolžno. Vam govorim, da je vaša prva dolžnost ne samo napram domovini, na katero vas vežejo vaši predniki in ne samo napram zemlji, v kateri živite v napredku in civilizaciji in v ka teri vaši otroci rastejo, ampak tudi napram vsemu človeštvu, ki ;ie danes v bojrbi za življenje in smrt—ne sme biti en sam člen v verigi biti šibak, ker je dosti, da samo en člen v verigi popusti, da veriga poči . . . Tukaj v tej veliki zemljf živi in se svobodno razvija, mešan drug z drugim, trideset narodov Svobodno lahko vsi varujejo svoje narodne običaje svoj jezik. Ali vsi so ponosni, da so državljani te velike demokracije in da z njo vred napredujejo v civilizaciji in edinstvu človeštva ... Ali če bi v Ameriki pod Lincolnom prevladal duh razdvajanja in mržnje, če bi pre vladal duh kratkovidnih in malenkostnih—padlo je skoraj 400, življenj v borbi držsvljsnske vojne med Jugom in Severom— razkosana in zdrobljena Ameri ka bi ostala v neprestanih borbah in vojnah in gotovo danes ne bi igrala odločujoče vloge v človeštvu in ne bi bila dobila imena ^arzena 1 demokracije". Iz zgodovine Amerike je treba, da se neprestano učimo Čim tesneja zveza, čim tesneja povezanost vseh, odstranitev vseh nesporazumov, odklanjanje intrig, preprečitev sovražnikove propagande/ kjer jo hoče izrabljati—tako boste vršili dolžnost napram človeštvu m napram tej zemlji, katere državljani ste, in napram zemlji, odkoder ste prišli in kjer so grobovi vaših prednikov—Srbov in Hrvatov—-skozi veke pomešani drug z drugih." Na Hrvaškem kongresu sem dejal: "Danes v razkosani Jugoslaviji borci za svobodo, Slovenci, Hrvati in Srbi goloruki in velikokrat lačni vodijo borbe ne samo za novo Jugoslavijo, od Trsta do Vame, svobodno, demokratično, pravično, položeno na pleča malega človeka, ampak se borijo za novi svet, v katerem ne po ponižanih in razžaljenih narodov, ne pogaženega in po-pljuvanega človekovega dostojanstva. Za ta novi svet vsi mi južni Slovani dajemo strahovite žrtve. In to nam pred človeštvom služi v čast. Odvisi samo od nas, od naše pameti in dalekovidno-sti, da naša narodna celina dobi kar največ koristi od teh žrtev. Pamet, sloga in hrabrost, to je, kar mora vplivati na vsako našo odločitev. In zavest, da vse ono, kar je dobro hrvaškega, da je isto tako dobro srbsko. Ih kar je dobro srbsko, je tudi dobro hrvatsko. Ali prav tako je slabost in zlo enega, slabost in zlo drugega. Pavelič '.sramoti srbstvo, kakor Nedič sramoti hr-vatstvo. Najbolj nevarno srbsko politiko vodi oni, ki misli, da s ponižanjem hrvatstva dela uslugo srbstvu, prav tako kakor Pavelič misli, da s ponižanjem srbstva dela uslugo hrvatstvUš Ponižano hrvatstvo znači v istem času tudi ponižano srbstvo. , Kakor v preteklosti, tako je tudi danes najboljši Srb oni, ki ne dovoli, da.na hrvatski obraz pade madež, in najboljši Hrvat je oni, ki brani Srba od ponižanja!:' Na mednarodni konferenci dela v New Yorku dne 28. oktobra 1941 sem za vršil svoj govor s sledečim: "Popolnoma je prirodno, da v tej veliki tragediji človeštva, ki ograža 6snoVne principe življenja in civilizacije—Združene dr žave, Velika Britanija in Sovjetska unija—stoje združene v svojem odločnem stališču proti ideologiji brutalne sile. Nada Človeštva, a posebno malih narodov—leži v njihovem sodelovanju, ki mora v povojni rekonstrukciji sveta ugotoviti ekonomsko sigurnost, osebno svobodo, socialno pravičnost in osvoboditev od napadov med narodi. Ustvarjanje teh principov—in samo njihovo ustvar janje bo opravičilo žrtve in jim da'o pravi značaj in smisel." * Te misli sem ponavljal nešte tokrat v govorih in člankih vos čas svojega bivanja v Ameriki Radi njih sem doživljal popolno ponižanje ln žalitev od stran narodnih sovražnikov in onih katere so oni zapeljali na strsn-pota. Ali imel sem tudi največ je veselje, ker me je ogromna večina Amerikancev Jugoslovan skega porekla, tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi, enako bratsko in enako iskreno sprejemala. Dogodki v vaši stari domovini, skupna narodna borba v osvobodilni vojni in odpor celokupnega naroda, dogodki v veli- ki svetovni pohtikj m mi koncu formiranje jugoslovanske vlade dr. Subašiča s pomočjo Was|i-ingtona, Londona in Moskve, z združitvijo vseh narodnih moči v borbi proti nacizmu in kvizlin-gom, izraženi v sporazumu kralja Petra in prtafialn Tita, pokazalo se je, da smo imeli prav. Vaše razumevanje in vaša moralna pomoč je bila dragocen doprinos v tem razvoju in v časih izkušenj podpirala je nam vero v zmago. Doživeli smo velik zgodovinaki prcokret. Po beganju v, burji in viharju je jugoslovanske narodne ladja našlA svojo pravo pot in ponosno plove proti soneu. Sedaj je čas za veliko nerodno znižanje in bratstvo. Čas, ko se pozabljajo žalitve in ko se oproščajo grehi, zagrešeni v borbi. To je čas, ko je treba, da zavlada velika narodna>slegtt vseh onih, ki žele dobro Srbom, Hrvatom in Slovencem in ki žele, da se narodne rane čim preje zacelijo. To je ono, * čimer boste največ koristili Ameriki, to je ono, s čimer boste največ koristili jugoslovanski osvobodilni borbi ih to je ono, s čimer boste največ doprinesli ustvarjenju in učvr Ščenju svobodne demokratične federativne Jugoslavije do Soče. Odhajam iz Amerike na novo mesto, noseč mnogo dragocenih izkušenj iz vaše velike demokracije in mnogo dragocenih prijateljstev, ki ne bodo prekinjena in za katere sem gotov, da »odo nudili pomoč ranjenim in izkrvavelim bratom v delu za obhovo Jugoslavije. Zahvaljujoč se bratom in sestram širom Amerike in Kanade zu topel sprejem, za razumevanje in sa pomoč v borbi za zitiago naših ide alov, ostajam vaš SAVA N. KOSANOVIČ. —H-- Prizor a vahodna fronte. Vojaki rdeče armade saaledujejo sovrstnik* na 900 milj dolgi fronti ln ga pode proti Berlinu. Rdeča armada Je pričala a poletno ofenslvo ob trefll obletnici naeljakega napada ne Rualjo. Odprle Je tek "blltskrleg " da Je velik del "nepremagljive" Hitlerjeve armade sgubll tudi avoje pete v Beli Rusiji, v baltiških drševah ln ns Poljskem. Londonski Nemci London. (ONA) —N e m š k o osvobodilno gibanje tukaj je pro silo, da bi njihovi člani smeli lt "takoj na fronto, da bi govoril: kot Nemci vojakom v nasprotnih jarkih." V javni izjavi je dejala svo bodna nemška skupina, da b prosila nemške vojake, nej ne ubogajo "Goeringa, Doenltza Rommela in Klugejevo kliko." Svobodni Nemci bi povedal nemškim vojakom, če bodo kmetje, intelektualci in duhovščina še pasivno opazovali zaveznike bodo ti nehali razlikovati med naciji in nemškim ljudstvom. "Niso zavezniki, ki želijo uni čenje nemškega ljudstva in rez delitev Nemčije. To Je Hitlerje vo delo," je bilo dodano k izjav Nizozemska London. (ONA), — Poročila prihajajo, da nameravajo Neme zajeti 20,000 nizozemskih vodite ljev ali intelektualcev ln jih dr žeti kot telce proti zavezniški invaziji Holsdnske, poroča Vrij Nederland, glasnik svobodne nizozemske vlade, Lista tistih, ki bodo zajeti, je baje že narejena, in tajna aretacija Timotheusa J. Verschurrs, predvojnega vodja katoliške stranke, in dveh drugih političnih osebnosti, morda kažejo, da se je stvar že pričela. Sforza bo tri velefašiste i Ali ste narečen! ne dnevnik "Prosveto"? Podpira««* svoj Uaftf Rim. (ONA.—Spisal Victor M. Bienstock).—Grof Carlo Sforza, ki je načelnikjcomisije v ukrepih proti fašizmu, je obljubil, da po vodil nekompromisno kampanjo proti "velikim glavam" fašizma. Ni pa hotel razkriti, če bo njegova komisija raziskovala vlogo članov Savojske hiše, ki so jo igrali v uvedbi in vzdrževanju fašističnega režima. To pa zaradi tega, ker bi to vprašanje lahko vzdignilo konstitueijske probleme. Vsi člani Bonomije-vega kabineta so dali obljubo vdanosti do ustave. AntifaŠistični veteran, kateremu je Bonomijev kabinet dal oblast, da reši Italijo fašističnega vpliva, du kaznuje fašistične zločince in da vrne državi nji hove nezakonite profite, je pou daril, da mu ni niv tem, da kaz nuje male ljudi, ki so bili v večini slučajev sami zapeljani. Poudaril je z veliko odločnostjo, da bo pri vedel pred sodišoe ti ste, ki so odgovorni za "prekini tev dolge in čudovite tradicije italijanske politične morale." Grof Sforza je sprejel v avdi-enci italijanske, potem pa Še tuje časnikarje v uradu, kjer bil nekoliko tednov prej fašisti ni rasni urad, kateri je lzvrševa protižidovske zakonodaje. Urar je bil oficielno likvidira* pre'l enim tednom z dekretom noti« nJega ministra. Novi zakon glede Židov je sto pil v veljavo 31. Jul. in Je bi upolnomočen z dekretom zave/, niške nadzorne komisije za ves teritorij južno od vojaških mej kateremu vlada zaveznišku voja ška oblast. Zavezniško čistilne komisije, ki so delovale v iiimu in Neaplu, bodo nehale delovati in bodo predale svoje uelo italijanskim vladnim komisijam. Prvi sod za fašiste pod novim zakonom, je dejal Sforza, se bo začel v Rimu pred koncem avgusta. Dejal je, da se bodo strogo drželi zakonitih procedur pri obravnavah, kakor tudi pri obsodbah. "Velike glavo" bodo sojene od posebnega sodišču, ki bo sestavljeno od izrednih sodnikov, odvetnikov in Javnih osebnosti, ki so popolnoma pošteni. Drugi slučaji pridejo pred po-' rotna sodišča, kjer bodo prvi porotniki, odkar se je zečel fašizem v Italiji. TI p'irotniki, pet po Številu, bodo morali biti nntl-fašisti, kar bo moralo biti doka-rano. Hodniki In porotniki se bodo morali zlagati v obsodbi predno Jo bodo izrekli. Ko Je Sforza govorit o problemih, Je svaril, "da Ivajaet let fašizma ne mote bili odstranjenih z dekretom." V odgovor na vprašanje Je Sforza d« itil, j>" i skalnatih duplinah na nk«>. Velike Britanije, revo-1 obronku mesta. V odnosu do "mejhrtih Hbic fašizma ae Sforza ostro razlikuje od močne socialistične »trunkc. l/javil fte, la manjši uradnik', ki so posteli fašisti, sftm.i d. bl|™'. večlnojna znemenlU la d+M eli oMržell služb. , ne bi J?J smili bit. ksVnovani. A socl.il.l"' £ .ti hočejo pop itn petre* vladne-1^- **?» ' r T"hl1 "Tv V 7 , . _ ibonoeo, k Je bi več let zunanji Z 'aw . ? ' I minister, ln Vineente Sentiste. stale resnično demokratična lt..........Mv4| p^,^ V Proavalt ao daoTna evetov- lian« o Centrale in nekdanji ml aa In dal a reka vaelt. AU lik nlater narodne obrambe čtlate vaak da«? I tH#a sta bogata zemljiška kjerkoli so nastanjeni v vtiČJlh skupinah. Slovensko ženo so tudi poklonile mnogo svojegu času duluva-nju teh odborov. Nupruvile so znvcNo ln druge pohišne stvari zu sobe zu zubuvo v bolnišnicah < n laborlščlli. Možje pu niso sa« mo iiuiuvali denarja za vzdrŽc« „ vanje dela odborov, temveč so tudi pomagali prenavljati poklo-njeno pohištvo ter drugu potreb-Ičine zu zubuvo, ter se udejstvo-vn I i na fte mnogo drugih načinov In doprinesli k uspehu odborov. Ko je odbor, ki deluje v Temni, Florida, bil naprošen, da na-»avi |Nihifttvo zu nekuj dnevnih sob za vojake, Je skupina španskih žen v Tumpi nabavila popolno napravo za tri take sobe. IJklJučilu so culo pokrivala za stolice in sobe, Druge španake skupine na Jugozapadu ter na v/hodni in zahodni obali so tudi na uličoii nuči.n sodelovale z Rdečim križem. Držuvljunskl ženski klub romunskih Amerikancev v Trento-nu, N. J., je |M)polnoma opremil čitalnico za vojuke prt iiomorski »ar! l^akehurst zu vežbunje. Odpori so tudi poročali o delovanju francoskimi In italijanskimi skupinuml po vsej deželi. Skupine, ki kc udejstvujejo v teh odborih, s«i cerkvena društvu, delavsku društva, kmetske kooperative, prijutcljl muzike, bratstva, zuvurovnlnice, posu-me/nikl, t «*>tn» lxnrdo, predstavniki vseh slojev in društev. 7. gluvnim n«lborom v vsakem kraju, kl sprejemu In Izpolnjuje prošnjo, se odklanja i/gubu času in nu|w»ra, ter se zasigura pravilna in hitra razdelitev Vsi, kl želijo darovati predmete, kot so gramoffiuake ploAi-e v tujih Jezikih, ali igre, naj pokličejo okrajno središč« Rdečega križa ter vprašajo za taboriščni in bolnič-ni uvetovulnl odbor. posestnika In oba sta bila ispu-fc i na skozi intervencije Nephte-li Itonifaze, ki je eden najbogatejših mož v Keuudorju; kakor pravijo, Je obljubil vso svojo pose«! državi kot garancijo, da ne ix«ala zbežala iz dežele. / (Nadaljevanj«) . 4,Nlč več?" je vprašal Sanin. - j . "Kako nič, aaj aem zopet zaspal." "In, potem pa nisem imel niti trohice miru. Zdelo se mi je, ds vidim hišo, ki je bila nepol naša, napol pa ne vem čigava. Hodil sem po največji sobi iz kota v kot. Zraven nekje blizu je pa bil, ti, stričko, Pjotr Iljič. On je pripovedoval, jaz pa poslušal, ampak kot ds ga ne bi videl. "Vidim," je rekel Pjotr Iljič, "kako kuharica moli," jaz sem si ps predstavljal, da je čisto gotovo v kuhinji na peči kuharica ln moli... Tam stanuje in moli... "Ml si ne moremo jasno predstavljati in razumeti, toda človek nepokvarjenega srca, razumeš, nepokvarjenega ... Ko je ona molila in mdila za nas vse, še ni bilo nič, toda ko je molila za vas — to se pravi za mene ln za Saninis — takrat.. Ko je on to rekel, sem čutil, da se zgodi nekaj nenavadnega ... Saj preprosti ljudje ne molijo, odkar stoji svet, kar tako!" Takrat mi je pa šinilo v glavo — čistp o pravem času, da ni drugače, kakor da se )e prikazal kuharici Bog. Pjotr Iljič je često izginil, vendar je še vedno pripovedoval. "Prikazal se ji je v podobi . . ." Jaz sem se še vedno dobro počutil, kajti četudi ni Bog, ampak vseeno je nekaj takega, vseeno dobro dene! Prikazala se ji je podoba, samo ne v podobi. Potem pa ni bilo o stričku ne duha ne sluha. Vznemiril sem se in to, drugo, ne pa podoba, mi je popolnoma ubijalo mir. Da bi ga ohranil, bi moral nemudoma uničiti to, kar sem čutil škripati v kotu sobe. Jasno je, da je bila to navadna miš . . . nekaj je grizla in glodala , . . ona se je celo nekako veselila. Mene se je polastil strah ... miš je pa glodala in glodala . .. enakomerno in v taktu . . . Takrat sem ae pa zbudil." "Da bi vsaj Še malo časa spal!" je pripomnil Sanin. . "Saj pozneje sem si sam to mislil," je rekel Ivanov. Ne glede ns njegov šaljivi ton so čutili, da so bogve zakaj napravile nanj sanje silen vtis, ki je čepel globoko nekje v njegovi duši kot nerazumljiv strah. Prisiljeno se je nasmehnil in segel po pivu. Vsi so molčali, v molku je pa bilo, kakor da bi ae tema za balkonom pomaknila blifc. Veselje je izgir)Uo in strah in dolgčas sta se jih polastila. Nerazumljive sanje so kljub zasmehu ln neveri zasadile v njihova srca drobno želce dolgočasne groze. "Da," je slovesno dejal Pjotr Iljič; "vi ste vsi Izobraženi, Izobraženi ln učeni kpt vragi, am-, pak je nekaj ... In je ... VI pa ne poznate, ono vam pa pravi . . ." Nekaj je bilo in nlao vedeli, ali je bilo v glasu pevca ali v temi, ki jih je obdala v krogu, ali v možganih, težkih od žganja, ali v tajnosti Življenja in smrti, ki je hipoma zabllsnila tik pred njimi Vendar je pa bilo nekaj ln tisto nekaj je odjeknilo v duši vseh. M 'Je' . . . morda pa res 'je'!" Sanin je vstal in na njegovem vedno mirnem obrazu ae je zazrcalil dolgčas. Zazdeljal jc in zamahnil z roko. "Samo strahovi, povsod atrahovl!" je rekel. "Kakor da bi se ne imejtf česa drugega preatra-Šiti. Bomo ie videli, ko bomo umrli . . ." Počaai je prižgal cigareto in odšel k vratom. Na balkonu je pa naatal zopet hrup in prepir in med Sumnimi, pijanimi glaaovl so kot prej lezle po mizi vešče in se zvijale v nemih, amrtnih mukah, ko ao zadele ob luč. Sanin je odšel na dvorišče gostilne in sinja noč je mehko In aveže objela njegovo razgreto AM i4RLY YANK ARRIVAL AT ST. LO telo. Mesec je kot zlato jajčece pogledal Izza gozda ln neznatno je zdfsnela po tleh njegova napol pravljična svetlob«. Za vrtom, iz katerega je sladko dišalo po slivah in hruškah, i pe videla medla, bela, druga gostilna in eno okno je skozi zeleno listje svetlo gledalo Sa-nina. V temi se je čulo drsanje bosih nog, podobno drsanju zverinskih šap in Saninove oči, ki se še niso prilagodile temi, so razločile obris dečka. "Kaj bi pa rad?" je vprašal Sanin. "Gospodično Karsavino, učiteljico," se je odzval z visokim glasom bosi deček. . "Zakaj?" je vprašal Sanin, ki ae je pri imenu Karsavina spomnil nje, kot je stala na bregu, naga, vsa svetla, deloma od mladosti, deloma od toplega solnca. "Pismo sem prinesel," je odgovoril deček. "Aha ... V tisti gostilni j* najbrž. Tu je ni . . . Beži tja!" Deček je zopet kot majhna zver zadrsal z bosimi nogami ln izginil v temi tako hitro, kakor da bi se skril v grmovju. Sanin je počasi šel za njim in krepko dihal kot med gosti vrtni zrak. Prišel je čisto do gostilne pod razsvetljeno okno in svetla lisa je legla na njegov zamišljeni in mirni obraz. V temnem zelenju so se svetile velike, težke hruške. Sanin je stopil ns prste, utrgal eno, skozi okno je pa zagledal Karsavino. Videl jo je v profilu v srajci, z okroglo ramo, ki se je na njej lesketala kot na atlaau. Trdovratno je gledala v tla ln nekaj premišljevala. Gotovo jo je to, o čemer je premišljevala, vznemirjalo ln je bilo zanjo sramotno in veselo, ker so ji trepalnice podrhtevale, ustnice se pa smehljale. Sanina je presenetil njen smehljaj; v njej jo drhtelo nekaj nerazumljivo nežnega in strastnega, kakor da bi se smehljala naproti poljubu. Stal je ln gledal. Navdajalo ga je čuvitvo, ki je bilo močnejše od njega. Karsavina je pa premišljevala o tem, kar se je zgodilo ž njo, in se mučno sramovala ter prijetno veselila. "Moj Bog," se je vpraševalo dekle z nenavadno čistim čutom, ki ga Ima gotovo vaaka razcvetela cvetlica: "ali sem res tako razuzdana?" Z najglobljo radoatjo se je stotič spomnila tistega nerazumljivega mikavnega občutka, ki ga je Imela, ko se je prvič vdala Juriju. "Mili, ljubi Jurij'.'' se je vroče ln utrujeno iztezala v mislih k njemu. Zopet je Sanin lahko videl, kako so se tresle njene trepalnice ln amehljale rožnordeče ustnice. Nesramnega in surovega prizora, ki se je zgodil potem, se dekle ni spominjalo. Nekako tajno čuvstvo jo je odvračalo od tistega temnega kotička, kjer je kot majhen drobec obtičalo nekaj ialjlvega ln bolestnega, Česar nI ra-zutnela. Nekdo je potrkal na vrata. "Kdo je?" je vprašala Karsavina ln dvignila glavo. Sanin je razločno zagledal njen beli, nežni in močni vrat. . "Pismo sem prinesel/', je zacvilil deček za vrati. v Karsavina je vstala in odprla. Bos, do kolen blaten deček je vstopil v soboto in naglo potegnil čepico raz glavo. "Goapodlčna so poslali," je dejal. * "Zinočka," je plaala Karaavlni Dubova, "če moreš, pridi že danea v mesto! Pripeljal ae je nadzornik in jutri sjutraj bo pri naa. Nerodno bo, če ne bo tebe." "Kaj je?"' je vprašala stara teta. (Datye prihodnjič.) samo šalim . . - Zdaj vem, kar sem hotel veddti." Obrne mu hrbet, spravi sita psa v pasjo hišico in zapne jopo, da gre na "raport". Vsako jutro gre po opravljeni službi na županstvo h gospodu Arnaldonu. Pod poprsjem Republike hodi župan po pisarni gor in dol, A LOMS H*ANTRTMAN advances cauttouafr alonf s ^fj^fj^j municettons center ef St France. Ho is readj to see* that karoed tank destrojor should enemy snfcers take a £ot •H^1-Almost ever? building la the town, now in American hsnds, has been me br artfUerr l flre. Signal Corpe Radiophoto. | hitro soditi po samem videzu." "Vendar!" godrnja Joigneau v | zadregi. IS. Župan in učitelj V četrt ure, ki se je zamudil I Joigneau pri Flamartovl, se je 'nebo nenadoma pooblačilo. V I gozdu je dušeča vročina; mušice se zbirajo v gostih rojih kakor | proti večeru; duh po gobah lezi tik nad zemljo.. V smrekovem gozdiču, kjer pokajo rdečkasta tla pod kolesom kot skorje su-heha kruha, nobena sapa ne maje drobnih stebel praproti s širokimi pahljačami. "Naprej, Pik! Naprej, Mlra-bol!" kliče poštar prepeličarje-ma, ki tekata za njim z visečima JezlkOmS in ki vsak trenutek počeneta s lahnim vzdihom, da j takoj spet aopeta dalje. Z Villegranda ae napihuje temen oblak na obzorju. In medtem ko se loigneau pripelje v vas, naznani'končno več oddalje-| nih gromov nevihto. Za razgretimi zidovi in zapr-Itimi oknicarni, v brezzračnih so-| bah, črnih o& muh, gomazi in se poti Maupeyfrou; pri tej sopari izdihava zaduhel smrad. Od jutra do večera vrve ljudje sem in tja. To je njihov neumen, večen življenjski ritem. Neumorno, s potezo zaskrbljenosti na čelu ho-j di jo moški od računake knjige v hlev, od kovačnice v lopo za vozove, od stružnice v klet, z vrta na skedenj; in ženske, podobne trmastim mravljam, prav tako neutrudno begajo aem in tja, od zibelke do kurnika, od peči do žehte in pri vsem tem napravijo deset nepotrebnih kretenj za eno potrebno, ne da bi bile kdaj zbrane pri enem delu, niti da b si premišljeno privoščile uro pravega počitka. Vae hiti, kakor da bi bilo najvažneje, da se neprestano bilješ, če hočeš živeti kakor da ne smeš Izgubiti minu te, da se moreš posloviti od tega sveta; kot da, dobesedno, prideš do kosa kruha samo v potu svojega obraza. V trenutku, ko Joi&neau prevozi trg, zapiha nenaden veter, ki dviga vrtince prahu do cerkvene strehe. Polokna, vrata lo-putajo. Nebo je kot svinčeno. Vedno bliže ln pogosteje grmi. "Prižgi svečo, Ferdinand, bo huda!" svetuje Joigneau brivcu, ki ogleduje obzorje a praga prazne delavnice. "... bo dež," naznanja gospa Bosse, ki teče mimo. Pred poštnim uradom prekriža poštarju pot močan, polnokr-ven človek, ki dobiva ie sive la-se, pokrit s črno čepico ln obut v škornje: čuvaj Cuffln. Poštar gre naravnost na stvar: "Kaj počneš tu, kapitan? Teci hitro! Ali še ne veš najnovejše? Flamart je ubil svojo ženo. Cuffln obstane kot pribit. Lica so mu pobledela kot zid. Grom udari v molk. Joigneau mu ostro gleda v oči ln se močno zakro-hota: "Ne razburjaj se, tepec! Saj se pipo med zobmi. Gospod Enn-berg, ki je končal pouk, sedi za pisalno mizo in rešuje tekoče zadeve. "Jaano povejmo ... Brez olep-šavanja . . . Nikdar ne bom jaz dovolil, da bi prefektura s svojo avtoriteto na ta način izvajala pritisk na predstavnike občin . Da bi prezirala nezastarljlva načela ljudakega odločanja ... Bodo videli na prefekturi, kako jim jo bom zakuril! . . . Jutri bomo to redlglrali . . . Dovolite ml, da sedenj moj dragi, da podpišem vse te vaše pisari je." Govori odsekano ln stresa vmes svoje rezke pripombe: Bodimo odločni v takih stvareh!" —"Naravnost proti cilju!"—"Ne toliko besed—dejanja!"—in druge odločne fraze, ki naj potrde, da je Arnaldon glava, ki ve, kaj hoče in se ne izgublja po stran potih. -A^l«? Blizu SeStdeJeHei ima žerfa nima niti enega sivega lasu. Ima pravilne poteze kot z nožem trd les vrezane. Oči so modre pogled odločen, toda brez globine. Ustnice pod gladko obritimi brki ao kot zareza v hranilniku. Trd obraz izraža samo suhopar nost: suhoparnost ljudi, za kater* ni nič drugega na svetu kakor samo njihova častihlepnost. Učitelj stoje prtmika list za llatom pod županovo pero. Na vsak podpisan papir mehanično prltiene pečat županstva. Malo-dušno razmišlja, kako naraščanje upravnih formalnosti vsak dan bolj zavira kolesje socialnih vprašanj ln da pojde k hudiču režim, Id je nasedel na sipine take birokrarije. Toda to so razmišljanja, ki jih hrani sam zaae. Že davno je obaodil Arnaldona po njegovih delih. Dobro ve, da pod to vojaško prostodušno*, o ln možato odločnostjo skrivi »ahava brblja, ki ne pozna not*, ne metode ln ki je brez načel brez značaja, brez čuta poštena sa. Po svoji službi primoran da opravlja {»osle občinskega tajnika, molči, ko ga je sram kar vidi, in ae mu atudi, kar mo-ra delati; toda pod tem trpi. Ennberg je kljub temu ohranil ogenj mladega borca. Iz vse svo-je duše veruje v človeško dostojanstvo, v teoretično enakost dr-žavljanov, v končno odrešitev z zmago posvetne demokracije, v suverenost ljudstva, v pravico človeka, da svobodno misli, da se sam vlada, da se brani z neumornim bojem proti staremu režimu, ki je vedno pripravljen, da na novo oživi pod republikan-skim pretvarjanjem kapitalističnih strank. To so pa ravno tiste fraze, ki jih ponavlja Arnaldon neusahljivo gostobesednostjo (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi HIŠNIKI—JANITORS Dnevno ali nočno delo. Stalno delo v naših uradih. Najvišja plača. Uniform obleko preskrbimo. Ob nedeljah in praznikih se ne dela. Plačamo vse bančne praznike in počitnice. Federal Reserve Bank 230 So. La Salle Street HIŠNICE—Janitresses Izkušene ali brez izkušnje. Nič ribanja. Stalno delo v bančnem poslopju. Dnevno ali nočno. Najvišja plača. Ob nedeljah in praznikih s* ne dela, bančne praznike in počitnice plačane. Federal Reserve Bank 230 So. La Salle Street TEŽAKI-KONSTRUKCIJNO DELO S1.10 na uro. Čas in pol za nad urno delo. Phone Midway 0391. PRODA SE dobro idoča grocerije in mesnica, 1959 W. Dickens Avenue. PRODA SE 80 akrov farma ob jezeru, hiša, štala, krave, konji in stroji. Bert. J. MuCco, R. Box 16, Wau-saukee, Wis. v TISKARJU S.N.II vsa- i up, v tipkarsko obrt spadajoča dola Tlaka vsMls zs veselice in shode, vlzjtnice, ^ .fs^lk* knjige, koledsd* lstske itd. v i slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku ln drupih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • . • • • • • Vss pojasnila daj« vodstvo tiskarne Cene šmarna, unUsko delo prve vrste Pilite po informacije na naalov: SNPJ PRIN T E RY SSS7-6I S. Lavrodale Avenue - - Chleaoo 23. IUinolr TAKI SO LJUDJE Roman a francoskega podešelja Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln (Se nadaljuje.) "Z vami, gospod Joigneau, se da govoriti: vi niste klepetulja, ki vse izblebeče . . . Zato vam" bom zaupala važno stvar: Fla-mait ni moški. To vas preseneča, moj dragi? Vendar je resnično, kakor vam povem. Kakor je korenjak. nI imel Flamart še nikilnr opravka z nobeno žensko ln v šestih letih, odkar akupaj spiva, se me še ni dotaknil niti enkrat'" I/pije |K)žirek. počasi postavi kozarec* spet na mizo in zamišljeno nadaljuje: "Morda me prav to veže nanj Ce že hočete . . . Mnogo moških sem že imela v svojem veselem življenju, prav nič ne prtkrivsm tega; vtak ima svojo nsrsvo. To-ds Flamart. to Je človek zaae Ljubim ga, odkar sem ga spozna-la l^eto dni je lazil okrog mene vsak večer je prihajal v krč mo in prinašal rože. darila . . . Ko aem mu pa rekla "Pojdi z menoj," Je pobegnil kot fante Boga ml! . . . No, ko sem končno Izvedcls vzrok, zakaj je tako boječ, ne morete vedeti, ne. ne morete si predstavljati, ksko je to vplivslo name Zaklela sem ae, da pustim vse. da bom živela z njim; in držala sem besedo. Se več! Niti en dsn se Je niaem ke-aala! In če ee mučim, da kaj pri- aluilm, nI to za mene, vedite^ Če-1 prav rada kaj zaalužlm, se razume, kakor vaakdo. To je za mojega moža . . . Dvanajst let sem starejša od njega. Tega se ne vidi, toda šteje pa. Delo, ki gaj opravljam, je treba vedeti, nei bo večno trajalo. Jaz pa hočem, da bo imel moj mali te po moji smrti masla za na kruh, žganja | h kavi in tobaka za pipo, da mu ne bo nikdar treba odreči se čemu!" Ona nasloni komolce na mizo, dvojno brado na dlani in ostro meri z očmi poštarja, ki povesi oči in ne črhne besede. 'Tako je, moj dragi. Treba po- j znati stvari, katar so, pa ne pre- Wllllasa Oeaea. predsednik ADF. fovoei prod reeelactjsktm odsekom aa časa koaveacije demokratske strank« v Chicagu. BOOKS BY LOUIS ADAltOC My Native Land......... 3.75 From Many Lands....... 3.80 Grandsons • ............ 2.50 Laughing in th* Junglm. .. 3.00 My America............ 37S Native's Retarn......... 275 Tu>o-Way Paeeage...... 2.50 Whatps Vour Name?..... Mt ' iT • 2301 Order from i Proletarec South Lawndaie Avenue Chicafo 23, III. naroČite si dnevnik prosveto P« sklepu lt. tedae koavoadje se lahka aasott na llat »sosvete la dve. trt štiri sli pot članov ls sae drašlae k «ai naroi-tsae m vse taskir m *l»wt ali aešlaao $9.00 sa Km oa člani še plačajo pel mi ■■satu 11M m so Jtes te prišteje k naročnini. Tos«] sada] al vamka. rett f« IM predrag aa člane SNPJ. Llat Prosvete Jo vaša testalna ls J«-v Vsald društal aekSe, ki hI rod čttel Ust vsak d«a. Pefs«ailo>—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, «11 če so psassll proč od druiine ln bo zahteval sam svoj llft tednik, bode moral tisti član is dotične druiine. Id j« teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tskoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum m to vsoto naročniku. Ceae listu Prosvote Jot Ia Zdnai. drftave la Kaaade SMS Z« Chloojo In okolico 9«—J™ 1 Sodnik la.---- 9 tednika la.ZZZZZZ— 4 tednika la.______V* | —^______________ IM i)l kapoa. prlteUte v pismu la si naročite Prosvote. llsL ki Jo dsaarje ali lastnina. PROSVETA, SNPJ. 1917 So. Laeradalo Ave. 9. ru. pošiljam aaročalao ae Hat aledetife