LETO IS. LJUBLJANA, 19. JULIJA 1924. STEV. 33. V|4JlQČNlNA-ZA'IVCOSLA-VlIO-ČETftTLETNO-DiN-IS* CELOLETNO-DlN-ČO/ZA' INOZEHtTVO-JE-DODATI POiTNlNO/OCLA)l*PO CENi&v/ PO$4HEZNA ŠTEVILKA-PO-DSH’8'50, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 vredniJtvoinvprava V VČITELISKI TISKAKNI/ •ROKOPl|S-SE-NS-VR4-XA10/AN0NSNN!-D0-'PfSME-NE-PšlGBČV- 1eio/po|tnina-pla- VCANA-V- GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90S. ZBOR vseh mestnih glavarjev Ijublj. bataljonskega okrožja v petek, dne 18. t m. ob 8. uri zvečer v areni „Narodnega doma", vseh četnikov pa v soboto, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer istotam. OBLASTNI ODBOR. IC§@rika!«i in ©rjuna. Odkar obstoji Organizacija Jugoslovanskih Nacionalistov, je sodrgi okrog »Slovenca« trn v peti. In to ni čudo, ako pomislimo, s kakšno vnemo in kako nemoteno so bili klerikalci vse do nastopa Orjune na delu, da bi izpodkopali državno in nacionalno čustvo v najširših ljudskih plasteh in razkosali Jugoslavijo med svoje vnanje zaveznike, ki jih danes vsi vidimo in poznamo. Dolgo jim je šlo to zločinsko rovarjenje sijajno izpod rok. Doma odkriti sovražniki države, so v Beogradu maskirali svoje početje s »politično taktiko« in hlinili, kadar jim je kazalo tudi patriotizem na debelo. In ker je prokletstvo Jugoslavije baš v tem, da najde še tako zavržen politični lopov vedno tudi partijo, ki ga potrebuje v ojačenje svojega parlamentarnega položaja, so uživali ti ljudje vedno dovolj ugleda in svobode, da so mogli v svojem umazanem in lažnivem časopisju, z agitacijo od človeka do človeka, s prižnic, v izpovednicah in celo na javnih shodih vpričo predstavnikov oblasti nekaznjeno iztrebljati množicam poslednje ostanke ljubezni do jugoslovenske državnosti in jugoslovenskega kralja. To niso samo besede; ti, ubogo slovensko ljudstvo, veš dobro in boš samo pričalo nekega dne, ki je blizu, kaj so ti šepetali in česa so te učili! Tajna in javna veleizdajniška Propaganda, ki se je vršila v Sloveniji pred očmi poklicanih čuvarjev zakona, je dosezala uspeh za uspehom in je nahujskala zlasti kmetsko in delavsko ljudstvo do neverjetnosti — čeprav, to se ve, Še daleko ni dosegla zaželjenega cilja. A temu cilju, ki obstoji v končnem in neusmiljenem razkosanju države in v prehodu slovenskih pokrajin in pod tujo oblast, se naši klerikalci ne morejo in nočejo odreči. Ne morejo, ker bi s tem zanikali vse tisto, kar so ljudstviKna tihem že povedali; nočejo, ker jim brani pregloboko sovraštvo narodne dinastije, do naših pravoslavnih bratov in do bodoče urejene Jugoslavije. v kateri bi najširši sloji prebivalstva svobodno napredovali z duhom in gmotnim blagostanjem, namestu da tavajo v nevednosti in siromaštvu. Zato je bila ustanovitev Orjune klerikalcem klic na vzbuno in njen brezprimerni razmah v naših krajih, -S katerim je postala Slovenija v kratki dobi dveh let ponos in upanje vseh jugoslovanskih nacionalistov, je zadel vodilne kroge SLS kakor napoved bližnje smrti. Jugosloven-ska ideja jim je bila že sama po sebi zoprna in stvarno tako nasprotna njihovemu zagrizenemu separatizmu, da so se mahoma spomnili slepe mržnje, s katero so v letih neposredno pred vojno denuncirali naše Predhodnike, navdušene nacionalistične omladine, in s katero so med vojno izdajali avstrijskim krvnikom vse, kar je količkaj dišalo po jugo-slovenstvu. A ne le to: ob nastopu Orjune so takoj začutili v nji edino opasno nasprotnico svojih zločinskih veleizdajniških naklepov. Velike množice ljudstva so že plavale z njihovo strujo; javne oblasti, ohromljene po zmešnjavah notranje-poii- tičnega razdora, so gledale njihovo početje s prekrižanimi rokami; tre-balo je le še okužiti vojsko in zanesti v njene redove duha pobune, malodušja in razcepljenosti, pa bi bila igra dobljena. Tedaj se je pojavila Orjuna in protidržavni krti so zadeli ob odpor organizacije, ki se je širila od dne do dne, tako da šteje danes v vsej državi pol milijona članov! Klerikalci so pomislili, da v tej organizaciji, ki bo v najdogled-nejši bodočnosti odločala o usodi države, ne bo nikdar prostora za njihovo zločinsko snovanje; spoznali so, da vstaja v Orjuni proti vsem notranjim in vnanjim sovražnikom Jugoslavije mogočna vojska čistih in nepodkupljivih nacionalistov, ki ne bo poznala v borbi z nasprotniki Nacije in države, ne umikanja ne pardona, ne usmiljenja ne strahu. Tej vojski so neutegoma napovedali boj na življenje in smrt. Vsi vemo, da smo imeli od prvega dne obstoja naše organizacije pa do te ure najbesnejše nasprotnike v klerikalcih in njihovih javnih in tajnih somišljenikih. Zadržanje SLS in njenega časopisja glede na Orjuno bi lahko imenovali en sam nepretrgan akt sovraštva in zavratnosti. Najprej so nas poistovetili z italijanskimi fašisti; iz tega je seveda sledilo, da smo sovražniki delovnega ljudstva — čeprav je občeznana resnica, da se ni še nikoli nihče tako nesebično in pošteno zavzemal za njegove pravice kakor ravno Orjuna. Skriti za imuniteto svojih ured-nikov-poslancev so jeli nato trobiti v svet, da smo nekakšen »privesek demokratov«. »Pribičevičevi hlapci«. »sluge drja. Žerjava« itd.; da smo za svoje čisto jugoslovensko prepričanje in delo plačani kakor kak klerikalni mežnar ali kaplan! To pesem trobite, lopovi, že ves ta čas neprestano; ali pa ste naveli zanjo le en sam, čeprav še tako majhen in ničev dokaz? Niste ga naveli, lažnivci in obrekljivci, in ne morete ga navesti, zato ker ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo! Pol milijona Orjunašev, to je milijon pesti; kdor bi ponudil ta milijon pesti na prodaj, bi dobil zanj toliko denarja. da bi se lahko oborožil trikrat bolje od same vojske in bi lahko v dvajset štirih urah očistil lepo jugoslovensko zemijo vašega izdajalskega smradu! Povejte, kanalje koliko milijonov je izgubila Trboveljska premogokopna družba pri zadnji stavki? Ako bi bila Orjuna na prodaj in bi ji ponudila Trboveljska samo desetino te ogromne vsote, bi stavke ne bilo! Toda Orjuna ni na prodaj in celo najzagrizenej-šemu komunistu je dobro znano, da je bila naša organizacija za časa stavke s svojimi simpatijami na strani upravičenih delavskih zahtev, kar je potrdila tudi z uspešnim dejanskim nastopom. Toda klerikalni pes v Kopitarjevi ulici je lajal dalje. Zalajal se je. Usodni dan 1. junija 1924, k0 so komunistični plačanci, obodreni po klerikalni potuhi, v Trbovljah navalili na Orjuno in otvorili prvikrat v zgodovini te uboge slovenske zemlje javni krvavi pokolj brata nad rodnim bratom, je bil obenem dan, ko se je razkrinkala zločinska klerikalna politika uprav do golega. Računaje na udobnost jugoslovenskega in zlasti še slovenskega človeka, ki se da nerad motiti v svojem vsakdanjem miru. so vzdignili krik do neba, češ, Orjuna je izzivala, Orjuna je brez povoda napala nedolžne delavce, Orjuna mori, Orjuna požiga, Orjuno je treba razpustiti. Niti z besedico pa niso omenili dejstva, da je bila Orjuna napadena zato. ker je korakala po jugoslovanski zemlji z jugoslovensko zastavo; da je bil tedaj napad na Orjuno dejanje očitne mržnje proti Jugoslaviji in takorekoč prvi akt oborožene revolucije zoper državo. Naši člani, ki so branili svoje življenje, so bili klerikalcem »orjunaške zveri« — niti besedice obsodbe pa ni našel »Slovenec« za živinsko surovost komunističnih bab, ki so pljuvale na umirajočega br. Žlajpaha in na njegovo obupano ženo, ko ga je spremljala na postajo. V dejstvu, da se Orjunaši ne damo pobijati brez odpora. vidijo klerikalni lopovi »nezaslišano gaženje pravnega čuta slovenskega naroda« (bogme lep narod, za katerega se poteza »Slovenec«, in krasen pravni čut!), komunističnega razbojstva Pa vobče še niso imenovali s pravim imenom! Vse cd Trbovelj pa do današnjega dne se nadaljuje stekla gonja klerikalnega tiska zoper Orjuno; gonja, ki mora v svoji strastni divjosti in v svojem brezprimernem preziranju objektivne resnice tudi slepcu odpreti oči in ga uveriti, da so klerikalci sointeresirani na uspehu komunističnih prevratnih nakan in dogovorjeni' z najhujšimi sovražniki države. Vsak dan izkrivlja to zavrženo časopisje občeznana dej,-stva o slučajih, ko so bili naši člani brez povoda napadeni in ogroženi; vsak dan podtika Orjuni stvari, ki jih ni storite ali pa se vobče niti zgodile niso. Kmalu bo tako. da ne bo mogel noben kanonik dobiti driske, ne da bi »Slovenec« pisal: »Orjunci so mu zavdali!« in da ne bo porodila nobena farovška kuharica. ne da bi bil oče Orjunaš... Ta gonja ima neposredni namen, ustrahovati vse politične instance od Ljubljane do Beograda in doseči razpust Orjune, da bi mogli potem klerikalci in komunisti, zanašaje se na priznano zaspanost naših oblasti, nemoteno nadaljevati svoje zločinsko razdiralno početje. Zakaj klerikalci in komunisti so si — da ni tu Orjune! — v svesti popolnega uspeha; oni vedo. kaj so že dosegli, in pomnijo n. pr. neko policijsko premetačino v »Delavskem domu«, med katero se je komunistom baje posrečilo sežgati v pritličju cele kupe sumljivih spisov, dočim so redarji skrbno preiskovali podstrešje... Posrednih namenov pa ima klerikalna gonja še več. Eden je ta, da bi omrzili našo organizacijo širokim krogom prebivalstva ter onemogočili njeno nadaljnje razširjenje in s tem tudi končno zmago naše stvari. Toda zmotili so se; klerikalna obrekovanja imajo za nas le to posledico, da se javfjajo teden za tednom tisoči novih članov. Ogromna udeležba vseh slojev ljudstva na naši vidovdanski proslavi je pokastola, da škofovim lažnivcem nihče več ne verjame in da je blizu dan, ko porečemo: »Kdor je Slovenec, je tudi Orjunaš!« Mimo tega pa žeiie lažnivci v Kopitarjevi ulici izzvati bodisi Oljimo kot tako, bodisi posamezne člane k nepremišljenim činom osvete, ki bi bila lahko tudi krvava, ne da bi s tem Bog zna kako iznenadila naše klevetnike. Oni imajo tipov, kakršne predstavljajo današnji odgovorni činitclji SLS še mnogo v rezervi; toliko. da se kar gneča dela od njih. In tako trepečejo, oboroženi »do zob«, v svoji škofovi tiskarni ter čakajo z naše strani dejanj, ki bi dala njihovemu tuljenju po. razpustu Orjune še več poudarka, obenem pa bi jim omogočila zavesti nahujskane klerikalne množice k početju, katerega neizogibno za-trtje po javni oblasti bi pomenilo I vodo na veleizdajniški mlin. Kolika sreča in zadovoljstvo za nekatere ljudi, ako bi dobila protidržavna klerikalna misel svoje krvave mučenike iz najširših krogov preprostega naroda! Ali bi kazali nanje in kMcali maščevanje na »velesrbski režim, ki goni ubogo slovensko rajo na vešala!« Da nas klerikalci res namenoma izzivajo in da se jim hoče baš tega, kar smo tukaj naznačili, bi sodili tudi po nekem čudnem, zelo sumljivem dejstvu. Že nekaj časa opažamo namreč, da se iz klerikalinih krogov uprav vsiljivo lansirajo med Orjunaše imena raznih ljudi iz okolice »Slovenca« in iz vodilnih krogov SLS, češ, da je dotičnik tisti, ki najbolj divje hujska na boj proti Oji-juni. Enkrat je to Brejc, drugič Kremžar, tretjič Remec, četrtič kdo drugi. Vse kaže, da so jeli klerikalci v svoji pobesnelosti sami verjeti svojim lažem in da nas zdaj res že smatrajo za bandite, katerim je treba samo zaznamovati človeka, pa ga jutri ni več med živimi... Poleg tega pa vzbuja baš različnost imen, katera nam prinašajo na krožniku, tehten sum, da imajo naroči-telji teh »zaupnih vesti« vsak svoje posebne, zelo opredeljene želje in vsak svoje posebno opredeljeno mnenje o tem, kdo da je v vrstah SLS tako nepotreben, da se ga lahko »žrtvuje«... Na vse te infernalne špekulacije imamo mi samo en odgovor. In ta se glasi: Mi nismo zato na svetu, da bi delali med klerikalci red. Ako se želijo iznebiti tega ali onega, naj. opravijo to sami med seboj ali pa naj pokličejo na pomoč svoje prijatelje komuniste in naj jim obljubijo po 5000 Din za vsako posamezno glavo; kar je Silo v Trbovljah, bi šlo morda tudi v Ljubljani! Da, svojat, tudi tvoja ura pride. Toda Orjuna bo ravnala v tej zadevi po vrhovnem pravilu vsake OB L E K E OB NA ROKE 0-3 (VJESTHS TRG 5 ERNATOVIČ llHHIIHIIIIIBWffl il il i h lili Illil In 11 Hill I Ulllll« I modre strategije in ne bo storila ničesar, kar bi bilo neprijatelju v korist; in kadar pride sodni dan, bo likvidirala nakopičene račune brez ozira na tajne koncepte raznih veleizdajniških lopovov tako, da bo pomenila njihova kazen obenem zmago naše vzvišene, idealne in poštene stvari in nepreklicni konec brezvestne klerikalne igre z življenjem in krvjo ubogega slovenskega ljudstva. Ako pa so med to kanaljo res junaki, ki hrepene po palmi muče-ništva, naj bodo potolaženi. Morda se jim res posrečijo njihovi naklepi zoper državo in Nacijo v toliko, da pride do bratomornega boja za obstanek svetinj, katere so nam kupila pokolenja herojev s potoki krvi. Tega boja ne bomo mi krivi niti ga ne bomo mi začeli; kadar pa bo divjal, bomo planili vanj vsi kakor eden, v svesti si, da je država v silobranu in da nam daje tudi pozitivni zakon proste roke. Ako naj* demo pri tem poštenem in pravičnem obračunu med svojimi nasprotniki katerega izmed strahopetnih breziinnikov. ki nas danes blatijo v. »Slovencu«, mu bo drage volje postreženo po nauku uglednega katoliškega pisatelja Henryka Sienki-cwicza: »Ako kdo grozi tvoji domovini, ubij ga in nič naj te vest ne peče za to...« Nad našimi grobovi in nad njihovimi črkami pa bo zmagovito vihral trobojni orjunaški barjak zdaj in na veke, amen. Kako govori Kajn? Ni pa pomislil Žerjav, kai začenja. On je začel s svojo metodo nekaj, kar pred njim še noben Slovenec ni storil. On je začel ščuvati Slovenca na Slovenca. Pa ne samo ščuvati politično, ampak ščuvati z besedo: Ubijaj! Ubij rodnega brata! Te besede je napisal »Slovenec« dne 15. julija v uvodniku Kajn, torej v isti številki, v kateri isti list z brezmejno nesramnostjo laže o sobotnih dogodkih, zavija in namiguje po svoji jezuitski morali in obenem prav klerikalno ščuva brata na brata. Mi bi o tem ne govorili, ker je to že znana stvar in bo vse ob svojem času stotero poplačano, toda v članku je tudi stavek: »Z bogatim denarjem je začel (namreč dr. Žerjav) zlorabljati idealno zasnovano Orjuno — kdo se ne spomni na cekin itd « To se pravi, da je dr. Žerjav kupil Orjuno, da opravlja Kajnovo delo... Kajn je ubil brata zaradi vere — zaradi vere je preteklo mnogo krvi, kar Bogu gotovo ni bilo ljubo — in zaradi vere je nastal tudi na Slovenskem bratski spor — pa tudi vse* kar uganjajo katoličani pri nas proti narodu in državi — pravijo — da delajo zaradi vere. Kajn je torej tisti, ki zaradi vere ubija svojega brata in taki Kajni so naši klerikalci. Naravnost gorostas-na je tudi trditev, da je Orjuna — ali kakor piše »Slovenec« dr. Žerjav — začel nekaj, kar (pravilno česar) še nikdar pred njim noben Slovenec ni storil, namreč, da je začel »ščuvati Slovenca na Slovenca«. V. obilici laži zadnjih tednov v »Slovencu« je to le ena iaž — ampak prevelika, na je ne bi zagledal tudi navaden človek. Kajti toliko politične zgodovine pozna vsak naš preprosti človek, da bo vedel, kdo je že davno ščuval Slovenca na Slo- VESELJE IN ZADOVOLJSTVO sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-perilo perilo. Z lahkoto in. malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le milo GAZELA katerega se dobi v vsaki trgovini I Delniška glavnica: Din SO,OOO.OCO. Rezervni zakladi: ca. Dan 10s000.0Sf0. =a Ss pripcroJa za vee v bančno stroko spadajoče peste. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnico: Brežice, Kranj, Ptuj, GeSjc, aSeribor, Sarajevo, Črnomelj, KtleSfecvšd, Sp3!i, Gorica, Movi Sad, Trst. Brzojavni naslov: Banka ELjafeSjana. Telefon štev.: 261, 413, £02, 503 In S04. venca. To so bili Kajni, ki so zaradi vere začeli boj proti narodnosti. Še par tednov in obhajali bomo desetletnico začetka svetovne vojne. Takrat bo časopisje poklicalo »Slovencu« v spomin, kdo je bil tisti, ki je v najtežjih časih ščuval Slovenca na Slovenca in kdo je klical: »Ubijaj! Ubij rodnega brata.« Vse to so delali katoliški Kajni doma in na fronti. Doma so denuncirali naše ljudi in ščuvali vojaško oblast: »Ubijaj! Ubij rodnega brata!« In v fronto so pošiljali liste in hujskače in pridigarje: »Ubijaj! Ubij rodnega brata!« To je bilo delo katoliških Kajnov, ki je zapisano globoko v jugoslovansko zgodovino na večno sramoto slovenskega rodu. Drugod so taki ljudje zginili s površja, ker jih je bilo sram belega dne — pri nas pa si upajo ti ljudje, ki so glavni krivci zapeljanih mas na ta način pisati o nas. in sicer isti list. ki je v Trbovljah ščuval: »Ubijaj! Ubij rodnega brata!« Vi Kajni, si upate govoriti o ubijanju, ki se vas drži kri neštetih žrtev, ki so padli zaradi vašega izdajalskega Kajnovskega dela. Nikar ne mislite, da nas boste potolažili s hinavsko frazo »idealno zasnovano Orjuno«. Orjuna je idealno zasnovana, a vi tega idealizma ne razumete. Kajn ni bil še nikoli idealist. Hoteli ste reči: Orjunaii so idealisti, dr. Žerjav pa jih zlorablja. Vemo, da ne mislite tako, pisali ste zato. ker se bojite. A to vam ne bo pomagalo. Tudi laž ne, kajti vse to pisanje, da je Orjuna v službi dr. Žerjava itd., je že tako obrabljena fraza — tolikokrat ovržena, da ji nihče več ne veruje. Iz vsega se preveč vidi. kam pes taco moli in niti vaši najbližji več ne verujejo. Zato pa ste s svojo zgodovinsko lažjo krasno opozorili na svoje Kaj-novsko delo. Ni treba, da obširno govorimo o njem, kajti Kajn je odšel po svetu — z znamenjem na čelu. In to znamenje nosite vi. Veliko je. temno in črno, da vas že od daleč vsak pozna. Vi ste bili tisti, ki ste začeli. Že takrat, ko smo bili še slabi in ubogi, ko smo se borili za svoje prve pravice. Takrat ste začeli ščuvati. In je šlo naprej cela desetletja do svetovne vojne. In nadaljujete sedaj. Jadna vam majka, vi, jugoslovanski Kajni! OGLAS. Na ljubljanskem velesejmu se proda ali da v najem majhest GSŠen paviljon pripraven za čebelnjak ali stojnico. Za ceno se izve pri upravi velesemnja v Ljubljani. Teror v Kranju. »Slovenec«, ki p’ava zadnje dni v protiorjunski gonji prve vrste in krmi svoje pobožne in lahkoverne oiialce dan za dnevom z namišljenimi in lažnivimi or junaškimi zločini, je prinesel tudii dolgovezno po-ročlo o terorju Orjune v Kranju. Informirali smo se o vsem in sprejeli naslednje poročilo, ki docela razkriva lažnivost klerikalne žurnali-stike. V nedeljo je bila neka orlovska slavnost v Stražišču, kjer je neki gimnazijski profesor Korbar hujskal navzoče proti Sokolstvu iti Orjunu Njegov govor je kulminiral v klicih »dol s Sokolstvom«, »dol z Orjuno«, in pa v obetanju, da bo sinila Jugoslaviji zlata doba, ko bo razpel nad svetim Sorškim poljem svoja krila sinji Orel. Prepojeni z vtisi ,tega govora so se vračali nato domov tudi drugače precej pohlevni kranjski Orliči. V istem času pa je prihajala v Kranj tudi Orjuna, ki se je mirno in dostojno vračala iz slavnosti v Lescah. V mesto korakajoč je pela or-junaška četa pohodno pesem. Pozdravljali so jo vsi pošteni Kranjčani s simpatijami, le nekaj Orličev je obrekovalo svoja še inahovita krila ob strumno or junaško akciono in skušalo izzivati. Pred »Narodnim do- mom« je bil razhod Orjune, ki se je mirno yračala v mesto. Domov odhajajočega predsednika br. Peharca je ustavila gruča ljudi, ki je stala pred Pogačnikovo gostilno. Eden izmed mnogih ga je opozoril, da ga hočejo neki neprijatelji v gostilni ubiti. Radoveden, kdo mu je tako naklonjen, je Peharec pristopil k oknu, ki je bilo priprto in opazil pisano družbo negodnih Orličev. Glavno besedo je imel med temi fantalini g. Pogačar, ki je baje uradnik pri pokrajinski upravi. Možu se je spričo osušenih Štefanov razvil jezik in spuščal je cele govorniške tirade, ki so bile prežete besnega sovraštva do Orjune. Brat predsednik je zgovornega govornika nekaj časa poslušal, najo pa je odšel, da poišče par članov za priče, ki bi izpričale pred sodiščem kavalirske primojduš kulturne izraze g. Pogačarja. Kmalu se je vrnil s petorico Orjunašev, ki so nekaj časa poslušali nasuflirano čvekanje o »terorju Orjune«. Nato pa jim je bilo govoranc že preveč in odšli so v gostilniške prostore, da si pobližje ogledajo te najnovejše kranjske orjunaške simpatizerje. Junaki so bili še sami nezreli mladenčki. kakih deset po številu in nekaj visoko-šolcev. Komaj pa so prestopili prag sobe, že je padel tigrovski pogum oriiške mladeži pod mizo in pričela je prav po jezuitsko tajiti svoje prejšnje izjave in napade. Orjunaši pa njih bevskanje in babjega obnašanja niso mogli prenašati. Zato so nasvetovali zelenčkom, naj zginejo čimpreje spat. To so tudi vsi brez odpora storili. Na ulici pa so padale Po njih še mehkih glavicah in oplat-nicah težke pesti, ki so prepričale oriiško mladež, da ima Orjuna za take tiče — negodiče vedno namočeno brezovo palico. Ker pa so glavice teh tičkov še mehke in zadnjice še nestrenirane, so v velikem strahu občutile na sebi pezo udarcev revolverjev in boksarjev. Mogoče pa je tudi, da jih je videl »Slovenčev« dopisnik v halucinacijah. ko je s krompirjem hladit buške na svoji glavi. Sicer pa bratcem Orličem povemo enkrat za vseij, da v Kranju ne bodo grdili in psovali Orjune, ki ima že dovolj moči, da bo prikrajšala predolge jezike raznih Pogačnikov et consor-tes. Zatorej: Probate fratres! Dopisnikom. Dopisnike prosimo naj bodo v svojih dopisih stvarni in jedrnati. Preneha naj za vselej kiio-meterski stil, ki samo gnjavi čitate-Ije in nam jemlje preveč že itak pičlo odmerjenega prostora. Poziv-Ijemo pa vse mestne organizacije, da določijo po enega stalnega dopisnika za naš organ. Dolžnost dopisnika bodi, poslati vsaj vsak mesec kratko notico o položaju in razvoju pokreta jugoslovenskega naciona-. lizma v področju njegove mestne Orjune. Uredništvo. Kranj. Pri nas imamo poleg oriiške mladeži še druge tople prijatelje Orjune, ki skrbe neprestano za njeno propagando. V to kasto spadata tudi čevljar Florjančič in železniški delavec Shighart, ki se hvalita, da se ne bojita Orjune. Moža včasih celo skušata groziti. Opozarjamo pa ja, da si bosta osmodila svoje vroče prste nad nami! Prof. Korbar, ki je postal že obče znana oseba radi svojih govorniških talentov, je pozdravil v mesto prihajajoče s »fej Orjuna«. Za svoj po morali pobožnih »Slovenčevih« urednikov krščanski pozdrav, je sprejel takoj zasluženi odgovor od v bližini stoječe gospodične. V svojem navdušenju za izpolnjevanje naukov sv. pisma, je pristopil h gospodični, hoteč se ji prav po klerikalno zahvaliti. Gospodična pa ni bila željna njegovih ljubeznivosti iti sc mu je rajše umaknila, nakar jo je zasledoval preko celega mesta. Ža-libože tega niso izvedeli kranjski fantje, ki bi dali »zaverovanemu profesorčku« pošteno lekcijo! Sodražica. Za ribniško dolino se bliža velik praznik. Sokolsko društvo v Sodražici praznuje v nedeljo 20. julija svojo 15-letnico, združeno z razvitjem društvenega prapora in javno telovadbo ribniškega sokolskega okrožja. Naše društvo se v polni meri zaveda tega za razvoj sokolskih idej velepomembnega dneva in so vse priprave v najlepšem teku. Pri slavnosti sodeluje godba dravske divizijske oblasti. Poleg tega je poskrbljeno vsestransko za prijetno zabavo, ki se vrši po javni telovadbi na senčnatem vrtu g. Frana Fajdige. Isto je preskrbljeno za primerna okrepčila. Polovična vožnja po železnici je dovoljena. Na svidenje! Zdravo! Trbovlje. Danes je orožništvo aretiralo člana akcione br. Polični- LISTEK. Prevzvišeni je bolan ... Tako šepečejo korarji in terci-jalke okrog Šenidavža in oči se jim bdiskajo od pravičnega srda nad vsem. kar ni do fermenta žegnano in protidržavno. Zakaj vse to se je zaklelo zoper častitljivega starčka — ne saino zoper tistega trboveljskega s kuhinjskim nožem, ampak celo zoper Njega, škofa ljubljanskega, avtorja rdečih bukvic in višjega pastirja naših duš. Ogorčenje in skrb sta ranili Njegovo očetovsko srce in bati se je najhujšega, uhhu-huhuuu... Ino je menda res bolan. V postelji leži, vročina Ga kuha, sveta jeza je rps že od sile mogočna in blede se Mu tudi, pa še kako. V jasnih trenutkih premišlja svoje Bogu dopadljivo življenje. Starost je sta- rost, kaj hočete, in čas je, da človek napravi bilanco. Joj. ta vročica! Te prismojene slike, ki venomer igrajo pred očmi, in te brezumne besede, odmevi iz preteklosti, o kateri je spomin vsak dan bdlj težaven in bled ... Rdeče bukvice, grmade rdečih bukvic, spolno vprašanje, morje nekakšne plazme, ogromni spermatozoi z rogovi na glavah, ki Ga hočejo pobo-sti. vojaki gredo na vojno, Domiiius vobiseum, Srbe na vrbe, živela Jugoslavija, rdeča ruta, polna krokodilovih solz... in slika iz bodočnosti: Orjuncl na vešaJih, razobešeni po izvirnih načrtih odličnega zastopnika rimsko-katoliške moderne .. »Vode! Za Boga, vode!...« Dado Mu je in Mu odleže. Njegove misli so zdaj jasnejše. Pre-vzvišeni motri v duhu vsa svoja duhovna in posvetna podjetja. Vse gre po sreči, hvala Bogu. K šentviški žganjarni se je pridru|ila zdaj še »Jugoslovanska« tiskarna. Lastništvo Prevzvišenega je zanjo pravi blagoslov. Kotiko Bogu dopadljivih laži, koliko zveličalnih krvoločnih letakov, koliko vsakojakih prelepih podlosti je vrgla v teh nekaj tednih med svet! In jih še bo, in še koliko! Nesrečna vročica! Od samega veselja se je zbledla Prevzvišenemu slika Kopitarjeve ulice. Na sredi ulice stoji ostuden, garjav pes, najgrji in najogabnejši pes, kar jih je kdaj smrdelo v Sloveniji. Ali, Bog si ga vedi zakaj, ta pes je mil in drag Njegovemu očetovskemu srcu. Talentiran kuža, recite kar hočete! Zdaj vzdigne nogo na levo, zdaj na desno, zdaj na iztok, zdaj na zapad, in ko je poškropil vse okoli sebe, se široko vstopi, goltne trikrat in jame bljuvati... Uh, koliko je tega bljuvanja! Usiplje se kakor lava; vsa Kopitarjeva ulica je polna nesnage, vsa Ljubljana je preplavljena z njo, vsa Slo.v.enija se utaplja v smradu; ka, po ovadbi neke osebe, da je za požigo delavskega doma nosil petrolej, kar ni res! Med potjo je bil aretiranec prostih rok. na postaji pa vklenjen, kjer so v njega komunisti režali in ga obrekovali in sramotili, eden mu je rekel, kaT raztrgal M te. Orožništvo je molčalo, le Poličnik je kot nevstrašen krepko odgovarjal in jim rekel, sedaj imate korajžo nesramne izdajice, ko sem zvezan. Komuniste-ubijalce niso gnali zvezane. nacionaliste pa še z verigami, pa bi kdo še upal trditi, da ni pravice in enakopravnosti! Sv. Lenart v Slov. gor. V proslavo spomina Vidovdanskim junakom, padlim za kralja in domovino, je priredila tukajšnja organizacija •jugoslovenskih nacionalistov na predvečer spomendana bakljado z godbo na če“u po trgu. Po obhodu je imel brat predsednik pred sodiščem globoko zasnovan govor, v katerem je slavil vse padle borce za svobodo. Spominjal se je nadalje naših najnovejših trboveljskih žrtev, katerih kri nas mora bodriti v boju za Nacijo. Po odsviranju državne himne se je velika množica ljudstva, ki je prisostvovala tej spominski slavnosti, mirno razšla. Pozivu, da tržani prilikom te svečanosti okrase in razsvetle svoja okna in razobesijo državne in narodne zastave, se je odzvalo vse prebivalstvo. Izjemo je tvoril le naš hipernemčurski »Feuerv/ehrhaupt-mann« in župan Karl Aubl, ki tega iz gole zagrizenosti ostentativno ni storil. Pozivamo oblast, da si delovanje tega mc-žakarja, ki ima še precej sličnega masla na glavi, malo pobliže ogleda ter ga opozori, da nismo več v proslulem »Gester-reichu«. V svobodni nacionalni državi si mi nacionalisti ne pustimo skruniti svetega spomina padlim Vidovdau-skim junakom od nikogar, najmanj pa še od poturic kalibra »Aubl«. Ca-pito? Zagorje ob Savi. Kako priljubljena je Orjuna gotovim našim javnim oblastnikom, svedoči sledeče. Pred tedni je urgirala neka stranka pri stanovanjski komisiji na občini, kjer pašu je poleg znanega Šuštarja — »zagorskega literata.« Jliseka, prosluli narodni socijalist Kersnik — pardon Kersnigg, kot tajnik. Ta možakar, čigar sinovi so pred letom podali v »Novi pravdi« izjavo, da kužni valovi dero proti samemu Beogradu in še delj. tja doli do Gjevgjelije... Prevzvišeni se blaženo smehlja. Tedajci pa ostrmi v neizmerni grozi. Od nekod, glej, se je iztegnila v Kopitarjevo ulico roka v termi oviš-njevein rokavu; težka gorjača ie pala po nedolžnem psičku, ki je dajal Balkancem tako veličasten eksempelj slovenske kulture, in sile** glas je zagrmel: »Poliži!...« Ubogi mučeniški psiček se kajpak ustraši belega terorja in jame lizati. Kakor bi trenil, je vse pogoltnjeno. Lepe sanje so izjalovljene — dokumenti »nepokvarjenega pravdnega čuta« so izginili, odkoder so |prišli! »Gorje!« zavpije Prevzvišeni ter plane iz postelje. Vrišč nastane. Jok. Preplah ... On, ki trepečejo zanj, pa sedi v sami srajci na robu poste-iej in strmi s široko odprtimi zrenU ne simpatizirajo z Orjuno, je po-vdarjat omenjeni stranki na njeno vprašanje, če morda zato ne dobi stanovanja, ker so njeni sinovi Or* junaši? »Da, ravno zato ne!« Torej ljudje, ki so vselej pripravljeni žrtvovati vse za državo, morajo stanovati v hlevih! Gospod^ je narodni socijalisti prepolni soci-jalnega čuta se pa šopirijo po palačah! (slučaj vui.go Grmekarjeva hiša, pod čije streho so društveni prostori narodnih socialistov). Veren njegov drug ie občinski redar Uršič, ki mu nikakor ne gr*3 v trdo glavo, da je Orjuna sila, pred kojo bodo morale kloniti tudi take mogočnosti, kot je naš Janez Uršiči Zato je pri preiskavi naših članov, izlegel prav genialno paralelo o Or-juni in novorojenčku. Ej, Janez, Orjuna je še novorojenček, ima pa že dovolj trdo pest, pod kojo je zabolela že marsikoga glava. Pa bo še tudi marsikoga! Dovolj nam je! Zahtevamo energično od gospoda župana, ki je znana mirna oseba, da takoj temeljito pouči ta dva dičneža! Ne bomo gledali več, da se bode delalo v občini po navodilih zakletih naših sovraž-. nikov klerikalcev in komunistov. Širši javnosti pa danes priporočamo našega mesarja Štefana Koširja, kateremu smrdi vse, karkoli je v zvezi z Orjuno. Veren pajdaš mu je vedno pijani frizer Jura Stoj-šič, ki neprestano obrekuje po go^ stilnah Orjuno in njene člane. Svetujemo mu. da naj se raje briga za svojo zanemarjeno deco, da lepše ravna s svojo ubogo ženo, katero je pred kratkim tako pretepel, da je obležala brez zavesti. Toliko za danes, drugič več. sc mt©®!®'! Mar3!wrf Koroška 11 ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri SC1HWAB Kronika. Bled in Orjuna. Ni je že menda pod solncem božjim nesreče in težave, ki bi ji ne bila izvor in vzrok' Orjuna. Od krize v vinogradništvu pa do hiranja prometa tujcev. Mi bi na te podle demagoške laži maziljenega lastnika »Slovenca« niti na odgovarjali, ker sc nam zdi za premalo odgovarjati tako podlim in črnim dušam, kot so sedanji uredniki »Slovenca«. Sili pa nas k temu dejstvo, da se da naše lahkoverno ljudstvo tako rado naplahtati. Fakat je, da je danes na Bledu izredno malo tujccv. Vzroki pa tiče pod popolnoma drugim grmom, kot jih išče »Slovenčev« dopisun. Je to neizbežno dejstvo, da naš človek še ni kos cami Bog ve kam in usta Mu govo^ re brezzmiselne besede ... »Ali je res polizal?« bleja venomer. »Usmilite se, za pet ran božjih, in povejte: ali je mar res polizal?« Nihče ga ne razume. »Ni polizal!« se naposled odreže tajnik z odločnim glasom, samo da bi ga pomiril. »Ni polizal?!« Prevzvišeni bi zavrisnil, da ima še moči. »Ni polizal.! Bog bodi zahvaljen: ni poln zal... Gospod, odpusti svojega hlapca v miru!« Reče in se zvrne nazaj in zaspi potolažen sladko spanje pravičnega. Mordax. Tm/^U zobna pasta odstranjuje 5ji i neprijeten duh iz ust. Litogrsfieni barvni trakovi. THE REX CO., Ljubljana. LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24 tujskemu prometu in njegovim zahtevam. Namesto, da bi reelno izrabil velikansko pridobitev kraljevega bivanja in omogočil solidno letoviško življenje, se je vdal vrtoglavi konjunkturi in pri tem izgubil pod seboj reelna tla. Tako imamo danes že nešteto gostov, ki so bili prihiteli z najboljšim namenom na Bled, kjer so ostali samo do tedaj, ko so sprejeli prvi račun. Kajti ta račun je večkrat horendno presegal pri prihodu pogojene cene. Vršiie so se celo različne nepravilnosti pri odmeri z-draviliških taks. ki niso povzročile ravno hladne krvi! Gostje pa so te horendne račune plačevali in pograbili kovčke ter se odpeljali s prvim vlakom v Italijo, Švico ali kam drugam. Pregnal pa jih ni or-junaški teror, nego nerednost v krščanskem duhu vzgojenega slovenskega človeka. Te obtožbe bi mi samovoljno nikdar ne napisali, da nas ni izval ravno »Slovenec«. Ce pa smo že tako ostudno napadeni, imamo tudi pravico najenergičnejše obrambe! Pripominjamo pa še, da so bili ravno blejski hotelirji prvi, ki so vložili pri blejskem županstvu naj-energičnejši demanti glede krivde Orjune pri sedanji mrtvi seziji na Bledu. Sicer pa se resno čudimo sedanjemu pisanju »Slovenca«, ker nam je dobro znano, da ni bil njegov lastnik nikdar prevelik prijatelj tujskega prometa. Saj je videl v njem samo »pohujšanje dobrega slovenskega naroda po modernih verskih tujcih!« »Slovenec« vedno vprašuje kje dobe Orjunaši orožne liste. V po-mirjenje nam in informacijo javnosti povemo, da glede orožnih listov uživajo Orjunaši iste pravice kakor vsi drugi državljani. Kako rigorozno postopa tozadevno oblast, je razvidno iz dejstva, da naš predsednik, ki je star borec in dobrovoljec. ne dobi orožnega lista, o čemur se lahko lažnivi »Slovenec« prepriča na policijski direkciji. Vabimo ga tudi, da pri prvi prireditvi izvede med našimi člani tozadevno kontrolo, toda obleče naj za vsak slučaj jir-hovce. »Slovenec« z dne 17. t. m. se je obregnil tudi ob »psihopata« pri Or-juni. Ta »psihopat« je užival nekdaj veliko zaupanje glavnega urednika »Slovenca«, dokler ni list zabredel v gnusno močvirje strankarske podlosti. K temu »psihopatu« pa še dandanes prihajajo voditelji klerikalne stranke iz Primorja po pomoč, ki jo zaman iščejo pri »Slovencu«. Poštenost je danes »Slovencu« pojav psihopatije — razumemo, ker lopovstvo ne more poznati idealov. Kapitalisti, Orjuna in komunisti. Komunisti vedno kričijo in povdar-iajo, da se borijo proti kapitalizmu, Dri tem pa kažejo na Orjuno, češ, Orjunci so hlapci kapitalizma in treba vsled tega voditi proti Orjuni neizprosen boj na življenje in smrt. Ta boj se tudi v resnici vrši, kar nam dokazuje trboveljska tragedija. V tem boju je do danes vedno podlegel komunizem in si krhal zobe. Resni socijalisti gledajo ta boj z nezaupanjem, ker so spoznali, da se uničuje ena delavska partija na nepravem bojišču. Zakaj pa komunizem ne tolče raje kapitalizma, kakor ! mu določuje to njegov program? Do sedaj se še ni zgodilo, da bi Orjuna ščitila kapitalizem. Komunisti! najbolj bodete razkrinkali Orjuno, če napadete kapitaliste, tedaj se mora pokazati, če so Orjunaši res hlapci kapitalizma. Na plan torej, udarite enkrat po kapitalistih, ne pa po Orjuni, da vidimo, če jih bodo Orjunaši branili kakor vi trdite! Hajd junači tja v boj, kamor vas kliče vaš program. Kaj pa to? »Slovenec« ne more zadnje dni predenuncirati prokletih Orjuncev, ki ne dajo spati par ljudskim izkoriščevalcem in poklicnim demagogom. Ni ga že menda več greha v moralki pobožnih »Slovenčevih« urednikov, ki ga še niso ti brumni in Bogu vdani možje naprtili Orjuni! Od umora, preko požiga, do skrunjenja cerkva vse so nam že očitali oznanjevalci ljubezni in odpuščanja. Samo enega greha nam še niso naprtili, ki je v zvezi s šesto božjo zapovedjo. Pa menda ni to, kake vrste strah, ker v hiši Gospodovih služabnikov v tem pogledu strašno smrdi! Doslej smo bili v tem pogledu kavalirji, ker se nam gabi način tovrstne politične borbe predvojne dobe. Odslej pa bomo tudi tu tako udarili, da bo zabolelo njegovo Prevzvišenost tudi še v slučaju najhujše agonije. Komunisti, ki jih je pred par leti farizejski škofov leibjournal še žive pošiljal v pekel zadnjega Dantejeve" ga kroga, so postali, odkar so volili vzajemno z dobro pitanimi šenklav-škimi prošti, najpohlevnejše dušice v Ljubljani. Pred njimi se morajo s svojo kot jagnje nedolžno dušo skrivati celo vse z vsemi rimskimi žegni blagoslovljene tercijalske dušice. Vsega kar se pripeti danes v Sloveniji neljubega in nepoštenega, prav vsega so krivi sami preklicaui Orjunci. Ti so dne 15. t. m. sami napadli »buržuja« Kalina in mu sko-ro upihnili kapitalistično dušo. Le z največjim naporom se je posrečilo mimo idočim komunistom in klerikalcem rešiti napadenega pred divjaštvom podivjane Orjunske bande. Enak silučaj se je zgodil tudi z gospodom Modicem, ki ga je jedva rešil pred smrtjo tajnik Delavsko-kmečke obrambne zveze. To poročilo prinašamo že pred »Slovencem«. da ne bo potreba bogu vdanim »Slovenčevim« urednikom iz-krivljevati faktov. mš J isb£f«e 3n šzdsSna kakosostf, ws!et3 fessr ni Sreba iksipeviu! tujih escJolkov, temveč t/saha Š5ee3-IjStfa hbS zafcSeva »Slovenčevo« psovanje in po Prevzvišenemu blagoslovljeno de-, nunciranje preseda že celo klerikalnim duhovnikom. Prošlo nedeljo se je izrazil na orlovski veselici na Igu neki okoliški župnik, pripadnik SLS, da že tudi njemu preseda svinjsko pisanje poštenjakov okoli »Slovenca«. Še več! Rekel je celo, da se bo sam odpovedal »Slovencu«, ki naj ga čitajo odslej korarji in pa najožji okrog Prevzvišenega. Ime je »Slovencu« na razpolago pri našem uredništvu Mod. 12. brezslišni pisalni stroj. FtitGat, Marino Miti Tel. Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Ustanovni občni zbor mestne Orjune Žužemberk se je vršil dne 13. t. m. ob 15. uri v gostilni g. Polajnarja. Udeležba je bila prav lepa in občni zbor je pokazal, da bo ta nova organizacija močna trdnjava sredi poplave separatizma in defetizma, ki grozi Krški dolini. Občnega zbora se je udeležil delegat oblastnega odbora br. predsednik inž. Kranjec in četa akcione. V obširnem govoru je obrazložil predsednik razvoj in današnje stanje našega pokreta ter njegove cilje. V sledeči debati so bili razbistreni še ■nekateri presodki in odstranjene malenkostne nejasnosti. Nato se je vršila volitev odbora. Novoizvoljeni odbor bo, kot trdno verujemo. popolnoma kos svoji težki nalogi. Po volitvah je pozdravil ustanovni občni zbor zastopnik dolenjskih Orjun, ki je podal tudi prvi dar za prapor Žužemberške Orjune. Občni zbor sc je izvršil v najlepšem redu. Tako, da spričo raznih govoric in groženj od strani žužem- beršlcih klerikalcev, konsignirano orožništvo ni imelo povoda intervenirati. Novi organizaciji želimo kar največji porast in razmah za Nacijo! Ustanovitev Orjune Ljubljana: Št. Peterski in Udmatski okraj. Ustanovni sestanek se vrši v četrtek. dne 24. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Draščeka, Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 9. — Pripravljalni odbor. Orjuna Sv. Jakob K rakovo- Trnovo poživlja vse svoje člane, ki še niso poravnali članarine, naj to v smislu § 7. naših štatutov v najkrajšem času store. Uradne ure so vsak dan od 18.—20. ure v društvenem loikalu Opekarska cesta štev. 31. Odbor. Orjuna Sv. jakob-Krakovo-Tr-novo priredi v nedeljo 20. t. m. peš-izlet v Podsmreko. Vabljeni so vsi člani ljubljanskih bratskih organizacij in somišljeniki. Zbirališče ob 2. popoldne na Št. Jakobskem trgu. — Odbor. Prijateljski sestanek, člani in članice, ki so tekom tedna prešli v pravoslavje, prirede v soboto, dne 19. t. m. ob 20. uri prijateljski sestanek na vrtu restavracije »Zvezda«. Prijatelji dobrodošli. Razglednice. Oblastni odbor je založil razglednice, slike g. akademskega slikarja Maksima Gasparija. Ker je čisti dobiček namenjen Šlajpahovemu fondu, pozivljemo vse člane in prijatelje našega pokreta, da si jih nabavijo. Cena za organizacije po 1 Din komad, za preprodajalce 1.25 Din in za posameznike po 1.50 Din. Slike trboveljskih žtrev. Vidovdanske proslave in razvitja prapora Leške Orjune, se dobe pri tajništvu oblastnega odbora. Članska izkaznica, glaseča sena br. Cemič Alojzija s številko 16/e je razveljavljena. Pravilen duplikat nosi št. 101/C. Žlajpahov fond. Za Žlajpahov fond je nabral br. Arzenič Pavle v najožjem krogu svojih prijateljev 550 Din. Imena darovalcev so: Arzenič Pavle, carinik 100 Din, Stjepan Zentner, carinski posrednik 50 Din, Milan Popovič, šef železniške stanice 30 Din. P&rsa pekama Jean 5direy nssl. • t! K* ^ .1** J naznanja, da ima vsak dan večkrat mm §®i§ m utira. Telefon štev. 158. -J8 ‘S O _g>g g v oe * - C0J « •a x/i O Amerikanska strojna olja cillnderska olja autoolja bencin surovine za svečarno surovine za milarne 1.1. d. „OLEUM“ družba z o. z. LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 91C. ■liBH Za mnogobrojno izraženo sožalje ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta, ozi roma sina, brata, bratranca, svaka, strica itd., gospoda posestnika in restavraterja „pri Šestici“ izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki so dragega pokojnika spremili na zadnjem potu; članom gostilničarske zadruge, deputaciji lovskega društva in kinologije, deputaciji „6rjune“, prostovoljnemu gasilnemu društvu, društvu »Strokovna organizacija natakarjev" itd. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev, »St. Jakobskemu pevskemu zboru1*, gosp. zdravnikoma primariju dr. Stojcu in dr. Krajcu za njihov požrtvovalni trud za časa bolezni in čč. sestram strežnicam za njih človekoljubno postrežbo ter častiti duhovščini za spremstvo na zadnjem potu. Se enkrat vsem najiskreuejša zahvala! Žalujoči ostali. LJUBLJANA, due 12. junija 1924, Obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po 8% v novopreurejenih qrostorih V MESTNI TRG St. 6 Večje in stalne vloge z odpovednim _ rokom obrestuje tudi višje po dogovoru, p Sprejema v inkaso fakture in ee-sije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti jf zastavi. TRGOVSKA BANKA O. D. LJUBLJANA Podružnice; Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradeč Slovenska Bistrica O dunajska cesta stev. 4, Brzojavi: LUSTNfi STAVB!) Telefoni: 189, trgovska, gfepg^g gn rezerve Džr. tSc3Q0,QCI0"—i; 146,458‘ Izvršuje vse bančne posle najtcčneje in najkulantneje. t Konjice Meža-Dravograd Zvonko Plenar, carinik 50 Din. Kelbl. železniški uradnik 30 Din, Ivo Randič, carinik 50 Din, S. Kovačevič, trgovec 50 Din. Josip Ivančan, carinik 50 Din, Milan Prvulovič. upravnik carinarnice 50 Din, Dimitrije Nikolič, carinski revizor 50 Din, Femec N., pom. car. posrednik 30 Din. N. M. 10 Din. Skupaj 550 Din, preje nabranih 66.784.12 Din, torej skupaj 67.334.12 Din. Za Šlajpahovo deco je nabral g. mag-. Janez Kristan že z drugo zbirko med svojimi stanovskimi tovariši 7372 Din, za kar se mu oblastni odbor kar najiskrenejše zahvaljuje. Za spomenik palim junakom je nabral br. Pavel Arzenič 450 Din: Darovali so: Pavie Arzenič, carinik 50 Din, S. Zentner. carinski posrednik 50 Din, g. M. N. 50 Din, I. Randič, carinik 50 Din, S. Kovačevič, trgovec 50 Din, J. Jeunikar, carinik 50 Din, J. Ivančan, carinik 50 Din, M. Prvulovič, upravnik carinarnice 50 Din, Dimitrije Nikolič, car. revizor 50 Din. Preje nabranih 4941.62 Din. Skupaj 5391.62 Din. Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten oridatek za kavo. Službene objave. PRAZNIK ŽRTVE. Okrožnica Direktorija vsem Oblast’ nira odborom. Na svoji seji dne 26. junija t. I. je sklenil Direktorij, da morajo vse mestne organizacije prirediti prazni, žrtve in to v prvem tednu meseca avgusta. Letošnji praznik žrtev naj nas posebno spominja na žrtve, ki jih je doprinesel naš pokret bal v zadnjem času. Spominja naj nas na kri, ki so jo prelili za našo veliko misel bratje, vsa ona mlada življenja, ki so bHa položena na oltar svete stvari. Naj nas spominja ta Praznik žrtve tudi na to, da ni uspeha brez žrtev, da ni zmage brez velikih bojev in težkih borb. Na dan našega Praznika žrtve naj prirede vse naše organizacije komemoracije za padlimi žrtvami. Komemoracije naj bodo viden znak naše ljubezni in spoštovanja napram padlim bratom, ki so darovali svoja mlada življenja za naše edinstvo, veličino in za bodočnost Nacije. Brez krvnih žrtev ni uspehov in ni zmage. Pa tudi brez materielnih žrtev ni zmage. Spominjajmo se veličine žrtev naših padlih drugov in žrtvujmo samo majhen del tega. sorazmerno svoji materielni moči. Omogočimo s primerno materielno podporo razmah našega pokreta, finančno podprimo naš tisk in omogo" čimo vodstvu čim intenzivnejše delo proti uničiteljem državnega in narodnega edinstva. Tovariši naši, ki so položili v temelje bodočnosti in veličine naše zemflje svoja življenja, so ostavili za seboj nepreskrbljeno siročad in onemogle roditelje. Na dan žrtev se moramo spominjati tudi njih. Kajti če smo ljudje in resnični tovariši, ne bomo dopustili, da bi umirale sirote in onemogli roditelji naših bratov gladu in bede. Posvetimo ta dan vse svoje mi-s.*i in spomine samo našemu po-kretu. V duhu se pomudimo ob gomilah naših najboljših in obnovimo prisego, da ne bomo odrekli in omahnili niti v najtežjih borbah pri končnem ustvarjanju in uresničenju naših svetlih idealov. ZRNA. ŠKOFOV »REGIMENT.. Incident po cesti gre, pa naš »Slovenec« zraven je; Pa naš »Slovenec« se izmed vseh spozna; ker najbolj, najbolj lagati zna! Romarji. Vsled orjunske nevarnosti in nacionalistične kuge je odredil, kot čujemo, knezoškofijski ov-dinarijat, da se odslej ukine romanje na Brezje. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi Judoslovanske tiskarne pa se bo forsiralo čim intenzivnejše romanje v »deželo klasičnega miru in reda«. O ja, dort wo die Ci-tronen... Tja nas vleče, srce hrepeneče ! Kremžar moli. Zahvaljen bodi sv. Sulfurius, da si me razsvetlil z Or-junaško nadlego. Kaj bi bilo z menoj v teh pasjih dneh, ko bi ne imel pisati o orjunaških incidentih in umorih. Daj, izprosi nam še Trbovelj, Žerjavov, Kranjcev in novih incidentov. Kdaj? Danes še nisem v »Slovencu« nikogar oblajal, osvinjal ;n oblagal. Kremžar, odgovorni? »In Judež je odšel in se obesi!.« Žerjav je prišel in ga snel, komunist ga je pokopal. Lenin pa mu je postavil spomenik ob Volgi! »Slovenec« pa ga uporablja za citate. (Prosto po »Slovencu«!) »Oriuna« — Pribičevlč — 400.000. Kaj je to? Rebus ali uganka. Ne, ampak zmešani možgani klerikalnih norcev in špijonov. Eden izmed teh je baje v neki gostilni na Zabjaku izvedel od Orjunašev. da je Pribičevič votiral »Orjuni« — čujte in strmite •— štiristo tisoč dinarjev! Priznamo, da bi mi bili takega zneska zelo veseli in potrebni, kljub temu pa kot idealisti, prepuščamo 50.000 dinarjev gospodom v talarju pri uredništvu klevetniškega lista »Slovenec«, 150.000 ljubljanskim revežem in 200.000 dinarjev onemu, ki je za omenjeno vest izvedel, da si zamore sam plačati oskrboval-nino v zavodu na — Studencu pri Ljubljani, kamor bo kmalu moral iti. Za nakazilo naj se obrne direktno na gospoda ministra Pribičeviča, ker mi o tem visokem znesku še nismo obveščeni. Darujte za Žlajpahov fond! Sramoteii K. u. K. časi: »Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko pri Sv. Jurju v Sl. gor. # Filiale der k. k. Landw. Geselschaft fiir Steiermark, St. Georgen Win~ disch Biiheln.« Ta žig še vedno uporablja Kmetijska družba pri Sv. Jurju v Slov. goricah. Šentjurčani, ali ste res prespali že 5 let obstoja Jugoslavije? In še spite? Mi imamo spanja dovolj! Zbudili .Vas bomo milom ali silomj Gospod Voltniann, poslovodja firme Krisper se nikakor ne more uživeti v nove prilike slovenske trgovine in industrije. Neprestano zabavlja nad domačimi iz.delki, ki so mu pregrobi in predragi. Zato pa s tem večjim veseljem naroča dunajsko in berlinsko kramo, ki mu je ideal. Gospoda opozarjamo, da preneha z zabavljanjem čez našo industrijo, ker mu bomo sicer prisiljeni to zabavljanje ustaviti mi. »Ekelhaft«. Ravnatelj ljubljanske podružnice »Prve hrv. štedionice« S u s c h n i k je izvedel za Lemeže-vo klofutanje in je v kavarni izjavil, da je to »ekelhaft«. Mi pa pravimo, da je komunistična revolucija še bolj »ekelhaft«. Ce bi Lemeževa garda v naskoku vzela Suschnikov zavod in ga »socijalizirala«. bi bilo še bolj »ekelhaft«, kaj? Mi pa pravimo, da je marsikaj druzega tudi še »ekelhaft«, na primer, če bančni či-futi po Zagrebu in drugod švabča-rijo; »ekelhaft« je, če kdo švabčari po Ljubljani in Bledu, in »ekelhaft« je. če n. pr. neki Jugoslovan Sušnik piše svoje ime »Suschnik«. Okusi so pač različni. Lemežov in Suschnn kov okus je takšen, da so klofute »ekelhaft«. Mi pa v Suschnikovem občevalnem jeziku potrjujemo: Ge--ben ist seliger als nehmen. »Neobhodno potrebni«. V poslopju hotela Štrukelj se nahaja neka iz-1 delovalnica kravat, katero vodita naenkrat dva dunajska čifuta brata Gottlieb, ki imata za nameček seboj še sestro, ki pa vedno potuje po neznanih opravkih. V Sloveniji je mnogo takih izdelovalcev kravat, ki jih vodijo kar domače šivilje in ni nikjer potrebno držati celo čifutsko družino v ta namen. Nam se pa zdi, da nameravajo ti ljudje pomagati graditi pot žid. kapitalu v Slovenijo, kjer smo do sedaj pred to golaznijo kolikor toliko očuvani. Stvar policije pa je, da stvar preišče in dože-i ne, kako strokovno izobrazbo ima. ta čedna trojica in če je res tako. zelo »neobhodno potrebna«. Mi smo prepričani, da se bo to storilo, če-_ prav je eden od Gottliebov zatrjen val, da ima potom nekega svojega kompanijona take zveze, da mu ne more nobeden do živega. Bomo vi-* deli! Priporočljiva tvrdka je radi gotovih stvari znana tovarna klobas Andretto na Viču, katere last-i nik je bil med vojsko avstrijski šh cenkor-hauptman. K temu gospodu sta po pomoti zašla zastopnika »Ja-: dranske Straže«, ki nabirata inse-rate za društveno knjigo »Naše morje«. Gospod hauptman pa jih je nahrulil, da nima interesa za tako društvo in da ne inserira v publika-' cijah tega društva. Mi radi verjaj memo, da ima g. Andretto več interesa za razne avstrijske »Flotten-vereine« in. mu priporočamo, da V. bodoče prodaja svoje izdelke le svojim somišljenikom in da pusti naše ljudi v miru. Trgovcem ga pa prav »toplo« priporočamo. Naročajte „Pobedo“! IH! Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. L Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroš-ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki frauko. i-“—->• StroSkl pri vperabl bencina I Vozi brez bencina! Adaptiraf svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Voz! z ogljem! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica it. 24. Telefon štev. 560. —> SiroSIti pri vporabl oglja I IVAN ZAKOTNIK ntssCni tassrski mojster LfKfeSfaiaa, Bunafska c. 43. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palaSe, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, Icdenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. To var h s Furnirja. Merakl mastila, Seke5 pjC2EEaZ22H kit, klel, emalže, te-pic® m zalamteno va^ssBSBasmmmmmasasmmmsmmBam maammm čisli fSmež najkališe ^rsts vsud9 tovarna Medic-Zankl