Iz dnevnika 
malega Šiškarja
Sobota:
Danes se ni zgodilo čisto nič posebne-ga, razen morda tega, da smo se odločili iti na avto rodeo. Je prišel sosedov Jožko k meni in dejal, da so na stadionu v Zg. Šiški neki frajerji iz Italije postavili blagajno in da karte proda-jajo, kar pomeni, da se bo tam še nekaj zgodilo. Pa je bil naš ata sprva malo bolj navdušen in je rekel, da se bo meni nekaj zgodilo, če ne bom takoj utihnil. Pol sem ga pa le prepričal, ko je sosedov Jožko omenil, da tisti frajerji avtomo-bile razbijajo in je to našega ata zamikalo, kajti se on za te reči zelo dobro zanima, ker to sku-paj z našo mamo tudi sam počne (namreč avto-mobile razbija). In smo šli, ata je kupil karte, jaz sem pa čez ograjo škilil. Potem je bila ura toliko, da bi bilo treba notri iti pa so vrata se vedno zaprta stala in je raja menila, da je to preveč, nakar se je vsula noter mimo tistih, ki karte trgajo. Strašno krasno je bilo, ker sem no-tri videl vse moje kolege in sem mislil, da se bomo zabavali, pa je tisti, ki karte trga postal užaljen in rekel, da se ne gre več, ker mu nihče noče dati kart za odtrgat in vsi rinejo skozi kar tako, na šverc. Potem so ugasnili luči in nam voščili lahko noč, kar je pomenilo, da morarao iti, ker predstave ne bo. Ata je bil tako je-zen .......    ^         ......
Nedelja
Danes je bila raja bolj pri miru in je bil ti-sti, ki trga karte, srečen. Zato so nas pustili no-ter in ata me je posadil na ramena, da sem bo-lje videl. Potem so se v areno pripodili avti in dirkali sem in tja, nakar je ata postal živčen in rekel, da on to lahko tudi na naši ulici gleda in da bo šel, če se ne bo nihče zaletel. Potem je enemu avtu odletela štop lampa in sem kar po-skočil, ker sem mislil, da bo hec, pa ni bilo nič. Namreč, kadar se našemu atu kdo v štop lampo zaleti, je čisto drugače, zadnjič je enega tovari-ša sredi ceste boksnil. Potem so se tovariši v oplih spomnili (iz čiste objestnosti, verjetno) in začeli voziti po dveh kolesih, nakar je raja čisto popenila. Kot da je to kaj takega. Jaz se vsak dan vozim z biciklom po dveh kolesih pa nihče še mrdne ne. Potem so se pa zaleteli, fiat 1100 (napovedovalnik je rekel, da je to 101, ha) je pristokal na skakalnico in v grdem loku treščil v nastavljeno garo, a se vozniku ni nič zgodilo, kar pa ni lepo, saj smo vendar plačali devet jurmjev . .. Ampak je bil to vsaj en pošten ka-rambol, ne pa tisto, kar naš ata počne z našo škodo (stalno ima na piki desni blatnik, ki ga vedno prislanja ob škarpe in parkirane avte). Zatem se ni zgodilo nič takega, no ja, eden je skočil z avtom čez drug avto, toda to ni nie takega, je pisalo v reviji Avto in če je tako, tudi jaz ne bom o tem pisal. Potem je bilo ko-nec in smo se peljali domov. Pa je tudi naš ata dober, ni kaj reči, pred hišo je podrl kanto za smeti (mama se je drla, pa se ne bi bilo treba, ker je bila sosedova), potem je pa še klel. Ker sem vse kletvice že poznal, sem šel raje v hišo in gledal Kalimerota ...