. IV 73377 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 Ur ":L 1::::=::::^=:: = Izdaja fasopisno-založnlško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 37? — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni — uprava: 21-281, uredništvo: 23-009, 21-193 In 20-278 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din din lili im Leto X. — štev. 1. V Ljubljani, 3. januarja 1954 !!!! i==s= im iiSiii Lep' isspei v Oberstdorfu in Innsbrucku Biornsisd nepremagljiv — Rogelj drugi Srednieevropejec — Bradi sete šesti Innsbruck, 3. jan. — Danes Sodniki so bili enoglasni: daljina je bila znana Berg Isel ska- 67.5 m 'n ocena 110-5 točke. V tej kalnica v Innsbrucku zopet seriji skokov se je odlikoval tudi Ju-prizorišče velikih mednarod- goslovan Rogelj, ki se je v končnem nih tekem. Nastopili so naj- plasmaju uvrstil na 9. mesto, ieii-boljši norveški, tinski, Šved- nični rezultati: 1. Bjdrnstad (N) ski, nemški, jugosovanski, švi- 224.5 (64.5, 67.5), 2. Vidik amen (F) carski in avstrijski skakalci. 223 (67.5, 66.5), 5. Bergman (N) 218.j Kakor je bilo pričakovati, je (62.5, 66.5), 4. Elmksen (N) 218, 5. bila glavna borba za prva me- Kirjonen (F) 217, 6. Sepp Bradi (A) sta med severnjaki, medtem 212.5 (65, 64), 7. Motno (F) 211.5, 8. ko so se avstrijski in jugoslo- Kalakkorti (F) 207.5, 9. Rogelj (J) vanski tekmovalci borili za 206, 10. Nilsen (N) 205.5. Med prvo deseterico se niso mogli uveljaviti tako znani skakalci kot Laureen (Š), Schneider (Švica), Kleisl, Dengg in Holienleitner (Nem), Hans Diisclier (Švica) in Walter Steinegger (A). je plasiral na 13. mesto pred Bra-dlom in Steineggerjem. Tehnični rezultati: i. Bjornstad (N) 226 (72.5, 75.5), 2. Kirjonen (F) 221.5 (71.5, 72.5), 3. Mommo (F) 217 (72, 72,5), 4. Bergman (N) 216.5, 5. Eder (Nem) 206.5, 6. Kalakorti (F) 204.5, 7. Lauren (Š) 197, 8. Nilsson (Š) 192.5, 9.—10. Brutscher in Kleisel (Nem) 191.5, 11. Pietikainen (F), 12. Kerber (A), 13. Rogelj (J). Smuk — v uspešno in zadovoljno novo leto 1954! primat v Srednji Evropi. Intervju našega urednika s predsednikom Zveze športov Slovenije PO PRVEM SKOKU VODI PIETIKAINEN .. že v prvi seriji skokov se je izob-kkovala skupina favoritov, ki ji je načeloval Fmee Pietikainen, ki je s s tekmovnnji v Oberstdorfu in veži? m *°7j5 V’ 2- Bradl 2205 (61’59)’ KONČNO VENDAR USPEH 3 Kalakorti (Fin) 220. 4. Elinksen NORVEŽANA (N) 215,5. 5. Rogelj (J) 207. Za Rog- Druga serija skokov je prinesla Uem so bili Finec Kirjonen- Nemca odločitev. Od favoritov je prvi sko- j1} Eder, Šved Nilsson m eil Pietikainen. V krasnem slogu je olimpijski zmagovalec Bergman, ki Pristal na 66.5 m. 15 000 gledalcev je Je padel. bilo prepričano, da je prvo mesto Drugo tekmovanje je bilo na ? tem oddano. Toda tedaj se je po- olimpijski skakalnici v Garmisch-javil na zaletišču Norvežan Hans Partenkirchenu. Med 55 tekmovalci Bjornstad. Odločno se je pognal po švedske, Norveške, Finske, Nemči-Zaletn, gotov odskok in krasen let. je, Avstrije in Jugoslavije je po-------------------------------------- novno zmagal Bjornstad. Rogelj se Skakalne tekme __________________________________ v St. Johannu in Garmischu Najboljši nemški in avstrijski smučar-skakalci so se pretekli teden srečali na več tekmovanjih. V St. Johannu je ^nagal Bradi (A) 230 točk (49.5 in 51 m) Med Plankom (A) 221.6 in VVieserjem (A) 219.2. Na mali olimpijski skakalnici v Garmischu, kjer Bradi ni skakal, pa je Ptl vrstni red naslednji: 1. Dengg (Nem.) “0.5 (50.5 in 51.5 m), 2. Kleisl (Nem.) 220.5, Hohenleitner (Nem.) 220.2. Na tekmovanju v Hofgasteinu pa je bil prvi zopet “radi Z 227.5 (56. in 54.5 m) pred Wieser-jstn 206.8 in Leodolterjem 204.0. Eden najboljših alpskih smučarjev Nor-V, au stein Eriksen je že prispel v Avstrijo in pričel s treningom. Eriksen bo astopii na vseh večjh mednarodnih prireditvah pred svetovnim prvenstvom. Prireditelji svetovnega smučarskega prvenstva v Falunu imajo eno skrb manj. Pred nekaj dnevi je namreč tudi v Fa-mnu začelo snežiti in do danes je zapadlo že več kot pol metra snega. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za ženske v GrUndelwaldu bodo nastopile tudi ruske smučarke. Kusi so Prijavili 4 tekmovalke za tekmovanje v teku. Finska smučarska zveza je sporočila, da se je odzvala ruskemu vabilu in bo poslala na smučarske tekme, ki bodo od 1—is. jan. v Moskvi večje število tekmo- zvezda : repr. Kaira 2:1 (0:0) valcev. Na pot bodo šli tekači Hakulinen, Kolehmainen, Vellonen, MakelS, Kiuru, Salo in Sivonen ter skakalci Salmen-rant, Johansson in Vuorinen. Francoski alpski smučarji so imeli v Val-dTsere prvo tekmovanje. V veleslalomu z višinsko razliko 300 m se je pomerilo večje število najboljših Francozov. Zmagal je F. Matti pred Oreillerjem Ih Cazauxom. V novem letu smo... O našem športu slišimo različna mnenja glede kvalitete in tudi glede splošnega napredka. Zato bo bralce in športnike prav gotovo zanimalo, kako gleda na razvoj športa v Sloveniji predsednik Zveze športov Slovenije, tov. Leopold Krese, s katerim je imel naš urednik pred nekaj dnevi razgovor. »Kako gledate, tov. predsednik, na razvoj športa v Sloveniji in kakšni problemi ga ovirajo,« »V zadnjem letu, zlasti pa po razdelitvi dela med ZTV »Partizan« in Zvezo športov Slovenije, si je naša Zveza zadala predvsem nalogo povečati množičnost v vseh športnih panogah, najprej pa seveda pritegniti mladino. To je pač velikega političnega in moralnega pomena zlasti za mladino, ki ji združevanje v športnih organizacijah mnogo koristi. To smo delno uspeli, vendar pa ugotavljamo, da se lokalni, po- V M tO Lfublfana fc podprl športfic organigacife s preko 29 miltfoni Istočasno, ko pišemo v našem listu o perečih problemih športa v Sloveniji, moramo sporočiti prijetno vest, da je ljubljanski mestni ljudski odbor dne 28. decembra preteklega leta naklonil športnim in telesno vzgojnim organizacijam iz svojega proračuna za leto 1954 precej finančnih sredstev za razne investicije. Tako je namenjenih 5.5 milijona dinarjev za nabavo rekvizitov in opreme šolskim telovadnicam, 2.5 milijona »Partizanu« Šentvid, 2 milijona »Partizanu« Moste za telovadnico, t.4 milijona mestnemu strelskemu odboru za strelišče, 12 milijonov za ureditev kopališča na Koleziji, 2 milijona za ureditev centralnega stadiona ob Titovi cesti, 1 milijon za stadion Železničarja, po 500.000 dinarjev pa sta prejeli še Smučarska zveza Slovenije (za Planico) in Šahovska zveza Slovenije. Ta primer kaže, da je MLO Ljubljana med prvimi pristopil k dejanskemu podpiranju športa v naši republiki in je to najlepša čestitka ter vzpodbuda športnikom k novemu letu. Prepričani smo, da bodo vsi športniki to gesto toplo in s hvaležnostjo pozdravili ter se s svojim delom in prizadevanji izkazali vredne naklonjenosti mestnega ljudskega odbora Ljubljana. litični in oblastni faktorji na terenu tega niso v polni meri zavedali, razen dobrih izjem v Tolminu, Celju in deloma v Mariboru. V nekaterih krajih na terenu ne obravnavajo športnih organizacij kot sestavni del družbenega življenja, čeprav vemo, da se mladino najlaže pritegne ravno v športno dejavnost. Ovira za napredek pri prizadevanju glede množičnosti je tudi težnja za čimvečjimi kvalitetnimi uspehi, pri tem pa marsikdo pozablja na širino. Izjema v tem sta ljubljanski Železničar in mariborski Branik, ki imata v svojem sklopu največje število sekcij, v njih pa vključene največ mladine. Tudi finančna politika je bila nekoliko zgrešena. Takoj po osvoboditvi so se finančna sredstva preveč razmetavala za vrhunske športnike, posledice v moralnem pogledu pa se poznajo še danes. Seveda se je to stanje žo nekoliko izboljšalo, zašli pa smo v drugo skrajnost — zdaj manjka za razvoj, športa denar. Poprej so bili rekviziti na nakaznice, pa tudi društva so dobila dotacije, zdaj pa si povprečen športnik niti ne more nabaviti najosnovnejših potrebnih rekvizitov za svoje udejstvovanje. Posamezna podjetja so v zadnjem letu dajala sicer znatnejša sredstva športnim organizacijam, ta sredstva se pa niso niti smotrno zbirala niti razdeljevala. Včasih so igrali veliko vlogo celo klubaški elementi. Druga naloga, ki si jo je zadala Zveza športov Slovenije, je skrb za telesno sposobnost naših delovnih ljudi za opravljanje službenih dolžnosti. Dokazano je namreč, da Cairo, 2. jau. — V doslej najboljši igri na svoji 'turneji po Egiptu je Crvena zvezda slavila novo zmago nad reprezentanco Kaira. Čeprav je bila domača enajstorica okrepljena z najboljšimi egiptovskimi nogometaši, je moralo 15 000 gledalcev dati Beograjčanom zasluženo priznanje za dobro igro. r i zmagovalca v Planici Planica, 3. jan. Po koledarju Smučarske zveze Sloveni- Tiohej odi tu in, tam Odlikoval se je tudi Gašperšič s svojim odličnim odskokom in prav je je bila danes v Planici zanesljivim doskokom. Preseneče-prva večja skakalna priredi- nje dneva je bil mladi Podlogar, ki tev, na kateri so sodelovali je bil mnogo boljši kakor pa v za-vsi naši skakalci, razen Finž- četnih dneh treninga. Gorišek, Sla-garja. Roglja, Langusa in Za- be in Braz so dobro skakali, le njihov odskok ni bil zanesljiv. Lep uspeh je dosegel tudi Legat. lokarja, ki so danes nastopili v Innsbrucku v Avstriji. NEUSPEH PARTIZANA IN LJUBLJANE V AVSTRIJI Vodilni jugoslovanski hokejski moštvi Partizan in Ljubljana sta precej nesrečno začeli svoji turne-J1 po Avstriji. Partizan je v Leob-fu podlegel istoimenskemu moštvu (2:1, 3:0, 2:2), medtem ko je I ? Ljubljana v Zeli am See-u še občutneje premagana. Rezultat je ';0 ( :0, 4:0, 2:0) za domačine. DVA PORAZA JESENIČANOV Jesenice, 3. jan. Na jesenicah so okejske tekme kar na dnevnem etlu, v sredo je nastopil proti do-acemu moštvu celovški KAC, ki t>a prištevajo med najboljše av-? ekipe. Po' izenačeni prvi nju igre popolnoma popustili in končno izgubili z rezultatom 9:2 (2:2, 3:4, 4:0). Danes pa je bila na sporedu tekma med »Zagrebom« in »Jesenicami«. Potem, ko so Jeseničani prešli v vodstvo z 1:0. so Zagrebčani hitro izenačili in dosegli vodstvo, ki so ga zadržali do konca tekme. Rezultat igre je 7:3 (3:1. 2:0, 2:2) v korist gostov. V domačem moštvu je bil najslabši vratar, omeniti pa je treba, da tudi gostje še zdaleč niso pokazali igre kot v prejšnji sezoni. PRVA ZMAGA PARTIZANA V AVSTRIJI Graz, 3, jan. V drugi tekmi gostovanja v Avstriji je Partizan da- • -. rtn-rvl <-»XI F ' A V O • D , .... IM 1 I-IIVI rvllJVClllJCl v ZVV311IJ1 JV- i n *. n Ji retJini so Jeseničani v nadaljeva- nes premagal domači GAK s 5:0. Izredno lepo vreme in dobro pripravljena skakalnica ob planiški postaji, ki dovoljuje skoke do 50 metrov, je privabilo 44 tekmovalcev, gledalcev pa prav malo, zaradi sla propagande. Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah našega mednarodnega sodnika Ante Gnidovca, tekmam pa je prisostvoval predsednik SZS dr. Danilo Dougan, ki je Idi s prireditvijo zadovoljen, izjavil pa je, da vsem našim tekmovalcem primanjkuje večje borbenosti i poguma. Od vseh tekmovalcev je bil nedvomno najboljši Zidar. Sam trener Thynes in njegov asistent Karel K Mučni k sta bila že nekaj dni nazaj izredno zadovoljna s formo žilavega Zidarja. Zidar je neverjetno izboljšal svoj slog, tako da ga skoraj ne moremo prepoznati. Izredno smo zadovoljni tudi z nastopom naših mladincev. Danes imamo kar dobro izvežbane mladince, med katerimi je nekaj izrednih talentov. Prepričani smo, da ni več daleč, ko bo marsikdo od teh mladih moči uspešno zamenjal starejše. Rezultati: Člani: 1. Zidar (46,48) 220.5 točk, 2. Gašperšič (45, 46) 205.5, 3. Podlogar (43.5. 42.5) 196.3, 4. Gorišek (42, 42.5) 189.7, 5. Slabe (44.5, 42) 189.5, 6.Braz (41, 42.) 189.1, 7. Lega' (42.5 42), 8. Saksida, Matul], Adlešič itd. Mladinci: i. Škriba (38.5, 39), 187.4, 2. Korenčan (39, 40) 175, 5. Knafl (45, 45) 173.8, 4. Vidovič (38, 36.5) 166.2. 5. Rojinu (35.5, 36) 162.5, 6. Petrač, 7. Oman, 8, Rajhman, 9. Zupančič, 10. Rotar itd. se delavci in uslužbenci, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo, veliko laže znajdejo pri svojem službenem delu, so bolj elastični in odporni. V tistih delovnih kolektivih, ki so samoiniciativno ustvarili pogoje za telesno vzgojno in športno življenje, je zadnja leta tudi manj nesreč pri delu.« »Ali menite, da bi se to stanje lahko izboljšalo in s . kakšnimi ukrepi?« »Vsekakor. Pogoji so dani, samo pravilnih prijemov je treba. Zveza (Nadaljevanje na 4. strani) Zmage m mm silil jiiiiicsi” V preteklem tednu so naši klubi, ki gostujejo o inozemstvu, doživeli nekaj prav zanimivih rezultatov, od katerih sta precej interesantna pora-, za Partizana in Hajduka, še bolj pa visoka zmaga Partizana nad Colo Colo v Santiago de Chile, 28. decembra je namreč beograjski Partizan doživel v tekmi s Colo Colo poraz 1:0 (1:0), nato pa se je istemu moštvu rc-vanžiral z visoko zmago 8:4 (2:2). Zanimanje za gostovanja naših klubov v inozemstvu je med gledalci v inozemstvu precejšnje, saj nr' čudno, ker naši nogometaši uživajo velik renome. O tekmah smo prejli naslednja poročila: Dinamo : Reims 3:2 (2:1) Moštvo zagrebškega Dinama jc 1. januarja nastopilo v Alžiru pred 20 000 gledalci in s sicer tesnim rezultatom premagalo eno najboljših moštev enajsterico Reimsa. Pokazalo pa je odlično igro in bi moral biti rezultat večji, če ne bi bila v obrambi odlična Marchc in Jonquet. Odločilni gol v korist Dinama je dosegel mladi igralec Šikič. Hajduk : VSC (Wiener Sportklub) 1:2 1. januarja je Hajduk izgubil tekmo v Casablanci s prav tako gostujočim moštvom WSC z Dunaja' čeprav bi lahko dosegel neodločen rezultat. Toda Vukas je zastreljal enajstmetrovko. Spartak : La Valetta 3:1 Spartnk : Wanderers 2:1 Solidno moštvo Spartaka je obe tekmi na Malti odločilo v svojo korist. Vojvodina : Olimpiakos 2:0 (0:0) Pred 20 000 gledalci je moštvo Vojvodine v Atenah doseglo pomembno zmago, in sicer po zaslugi svojih najboljših igralcev Milovanova, Boškova in Veselinoviča. Hajduk : Gibraltar 9:3 (3:0) Gibraltar, 2. jan. — Slab vtis od tekme z WSC jc popravil Hajduk z odlično igro v tekmi proti reprczetanci Gibraltarja, ki jo je premagal z visokim rezutatom. Napnd Hajduku je presegel vsa pričakovanja in presenetil številne gledalce z odlično reali-zatorsko sposobnostjo. Partizan : Colo Colo 8:4 (2:2) Santiago de Chile, 2. jan. — 50 000 glc* dalccv se je zbralo na prostranem stadionu, da prisostvuje revanžnemu dvoboju južnoameriškega prvaka Colo Colo z beograjskim Partizanom. Po prvi tekmi so vsi pričakovali, da bo Colo Colo tudi to pot porazil našega zastopnika, toda Partizanova enajstori-cn jc z več kot odlično igro povsem dominirala na igrišču in pregazila domačo enajsterico ne samo s tehniko, temveč tudi z rca-lizatorsko sposobnostjo svojih napadalcev. Ta nočna tekma je bila za domačine pravo presenečenje, saj niso pričakovali tolikšnega poraza svojega prvaka. Partizan jc nastopil v tem srečanju v naslednji postavi: Stojanovič, Belin, Golič, Čajkovski, Jovanovič, Pajcvič, Jocič. Milutinovič, Zebec, Bobek, Hercog. 1 •a. 1 ! »'■ g l S53 Likovnik Avgust »Čeprav so nekateri očitali šport-Bim organizacijam, da gledamo samo na »zvezde«, je vendarle postal šport v nekaterih panogah resnično množičen. To nam daje upanje, da ho športna sezona v letu 1954 v naši republiki bolj razveseljiva. Letos je morala večina športnih organizacij zaradi slabega finančnega stanja odstopati od raznih tekmovanj in tečajev. Treba pa bo v prihodnjem letu zagotoviti večja denarna sredstva, da se bomo temu izognili. V kolikor se je nekaj let preveč razsipalo z denarjem, je bilo letos prav obratno. Slovenski kegljači so letos dosegli velike uspehe, morda najveeje od vseh športnih panog. S pritokom novih, predvsem mlajših članov, je zagotovoljen nadaljnji uspeh. O svoji osebni formi menim, da jo bom v prihodnjem letu obdržal na solid-i ni višini, v kolikor me seveda ne ‘bo oviralo zdravstveno stanie.« Krissančič Boj- s ^Letošnja sezona bo pač nosila pečat svetovnega prvenstva v Braziliji in najostrejših borb enakovrednih moštev v zvezni ligi. Mislim, da bo to najvažnejša in najtežja sezona jugoslovanskih košarkarjev. lato želim še večji uspeh svojemu klubu in dokončno mednarodno afirmacijo na turnirjih v Franciji in ']'li r<^;' ■ * ''JI- ce v Rio de Janeiru m uenerja, ki bi me nadomestil in mi dovolil, da se popolnoma posvetim svojemu treningu in igranju. Želim seveda še več — dvorano, dobre sodnike, boljše rekvizite itd., — skoraj same neizvedljive stvari. Končno pa želim vsem slovenskim in jugoslovanskim košarkarjem mnogo uspeha in napredka v letu 1954.« Toplak Ivan >V novi sezoni pričakujem, da bomo dosegli boljši plasma kot pa o jesenskem tekmovanju in upam tudi, da nam bo uspelo obdržati se v prvi zvezni ligi. To gotovo ni samo moja želja, temveč tudi želja vseh ljubiteljev slovenskega nogometa Za nami je leto 1953, leto, ki nam je v šporlu prineslo mnogo lepih uspehov in zmag. obenem pa pokazalo tudi na številne slabosti in napake našega športnega življenja. Običajno ob zaključku vsakega leta — ali bolje, ob zaključku vsake športne sezone sestavljamo nekakšno »bilanco« v obliki raznih pregledov, statistik, lestvic, komentarjev itd. Letos smo, enkrat za spremembo opustili to navado in raje izbrali 10 znanih slovenskih športnikov, da oni sami kaj povedo o sezoni, ki je še pred nami. Da ne bo kdo užaljen, naj takoj po\emo, da pri izbiri imen nismo imeli namena sestaviti nikakršne »ranglestvice«. Izbrali smo pač 10 znanin imen z naših športnih igrišč in terenov, vi pa berite, kaj so ti športniki povedali... Ob začetku jesenskega dela prvenstva sem bil v zelo slabi formi, kot tudi nekateri moji soigralci. Krizo pa sem prebolel, kar se je opazilo tudi na zadnjih tekmah, lipam, da bom to formo tudi spomladi obdržal. O nogometu o Sloveniji menim, da je bil o zadnjih letih dosežen velik napredek. Naša enajstorica je o prvi ligi, Branik v drugi, Ljubljana, Kla-dioar in Korotan pa z uspehom nastopajo v hroatsko-slovenski ligi. Nasprotno pa je kvaliteta nekaterih moštev v slovenski ligi občutno padla v primeri s kvaliteto prejšnjih let. O Odredu menim — in takšnega mnenja je večina — da kljub vsem dosedanjim neuspehom po svoji kvaliteti vendar spada v skupino najboljših enajsteric o državi. Naša želja je, da ta ugled d letu 1954 tudi obdržimo.^. Lovrec Anton Osmošolec Tonček Lovrec je najoečje odkritje teniške sezone 1953. To je ugotovitev, ki mnogo pove. Da bo trditev še bolje ilustrirana, naj našteje-v mo še njegove največje uspehe: mladinski prvak Maribora in Slovenije v igrah posamezno ter prvak Maribora, Slovenije, Jugoslavije in mednarodni prvak Maribora v igrah parov (z Rajherjem). Njegove misli o prihodnji sezoni? Tole pravi: »Pretekla sezona je pokazala, da manjka slovenskim igralcem predvsem turnirske rutine in načrtnega treninga. Temu^ bo treba posvetiti več pozornosti. Kakor sem izvedel, me namerava klub (Branik) poslati na več turnirjev kot lani, kar bi mi brez dvoma zelo koristilo. Zamislil sem si tudi že svoj plan treninga. Pozimi bom smučal in mnogo treniral v telovadnici (kondicija!). Skušal bom popraviti svojo najhujšo napako — servis in še bolj izpopolniti igro na mreži. Če mi bo to uspelo, bom imel mnogo upov tudi na državnem prvenstvu. Menim pa, da nujno potrebujem trenerja, ker bom le na ta način še napredoval.« Že sem hotel zapreti beležnico, ko je še dodal: »Rad bi že letos igral tudi med člani. To bi mi le koristilo. Prosim, pozdravite vse športne tovariše in bralce »Poleta«, ki jim želim mnogo uspehov v letošnjem letu.« Pirc Borut Borut Pirc je med športniki, ki smo jih izbrali za ^novoletni intervju«, najmlajši in morda tudi najmanj znan. Vendar ga med plavalci uvrščamo med one, ki prihajajo, saj ima šele 16 let in je slovenski mladinski rekorder in prvak na 1500 m prosto s časom 21:33.0. Boruta je silno »vznemiril« moj prihod na dom, saj je še »neokužen« od novinarskih nadležnosti. Prišel je v precejšnjo zadrego, vendar sem le nekaj »izvlekel« iz njega. Takole nekako je potekal najin razgovor. »Kako si zadovoljen z lanskimi uspehi in kakšni so tvoji načrti v sezoni 1954?« »Z lanskimi uspehi sem kar zadovoljen, nekoliko več sem le pričakoval na kratkih progah. Načrtov za bodoče sezono pa ne delam.« »No, pa tvoje skrite želje?« sem sili1 »red 21:00.0 na 1500 m prosto. Pa je le želja,« je hitro dostavil. »Kaj pa misliš o plavanju v Sld-veniji na splošno?« »Šele na letošnjem mladinskem dr^^vn^m prvenstvu sem spoznal kako smo slabi. Vzrok temu pa je po mojem mnenju premalo treninga, jaz, ki sem letos v našem klubu največ treniral, tako da so me večkrat zaradi tega celo zafrkavali, sem spoznal v Beogradu, da sem v sorazmerju z ostalimi mladinci iz države zelo malo treniral.« »Kdo pa meniš, da so od mladih plavalcev Ilirije najbolj nadarjeni?« »Nadarjenih je precej, samo volje je premalo,« je nedoločeno odgovoril. »Pa zakaj ni volje?« sem hotel zvedeti še »glas ljudstva« o tem perečem problemu. »Prvič odbija mlade plavalce nekakšna distanca, ki vlada med starejšimi »prvoligaši« in mladim naraščajem v našem klubu. Tudi jaz, ki sem se tako hitro in tako mlad jpreril med nje, sem moral marsikdaj požreti kakšno pikro. In drugič mislim, da je za mlade plavalce premalo privlačnih tekmovanj.« »Morda je pa res,« sem si mislil pri sebi in ker je čas in prostor v časopisu potekel, sem končal. Kaizer Jože Mariborski boksarji so lani prevzeli primat v Sloveniji. Kdo je ^odgovoren« za to. Težko reči, gotovo pa je, da je k temu mnogo pripomogel tudi Železničarjev »muhač« tov. Kajzer, ki je bil lani najboljši slovenski boksar. O svojem delu in načrtih nam je povedal tole: »V letu 1953 sem bil v zelo dobri formi. Dokaz za to je tudi ttioj plasma na državnem prvenstvu (drugo mesto). Žal pa sem se na koncu leta nevarno poškodoval. Kako se je to zgodilo? Na rokoborskem treningu sem tako nesrečno padel, da sem si natri hrbtenico. Sedaj sem že spet dober .zopet sem jiričel^ s treningom. Seveda ne vem, če bo šlo kot prej. Upam pa, da bo šlo in tudi trudil se bom, da bom dosegel in presegel svoje uspehe.« Pogovoru je 'prisostvoval tudi Kajzerjev trener Lozanovič, ki je vzgojil tega odličnega borca. »Tudi jaz si želim, da bi bilo leto 1954 tako uspešno kot je bilo 1953. Sicer pa bodo to pokazale borbe.« Z njim upa to tudi vsa slovenska športna javnost, saj je Kajzer zelo priljubljen športnik. Na uho naj še povem, da se je simpatični boksar nedavno poročil. Torej, srečno novo leto 1954 v vseh ozirih! Platrnc Franc »V slovenskem športu se je kvalitetno pokazal napredek, ne pa v množičnosti. To se zlasti vidi v strelstvu, telovadbi, atletiki, veslanju in jadralnem letalstvu. Mnenja sem, da se je prva leta preveč razmetavalo s finančnimi sredstvi, zadnji čas pa smo padli spet v drug ekstrem — naš šport ima na razpolago premalo denarja. Pričakujem pa ^ bodoče še večji napredek, posebej še to, da bomo v športu šli v širino, kar je tudi pravilno, še prej pa bo treba urediti finančne probleme. Glede strelskega športa v naši republiki je bilo veliko storjenega za omasovljenje, ne pa vzporedno s. tem za dvig kvalitete. V letu 1934 si zelo veliko obetamo v Ljubljani, kjer je dokončno zgrajeno strelišče, še večji napredek pa je pričakovati med strelci v Tržiču, ki so že lani veliko pokazali, pa tudi v Krškem in na Jesenicah. Naš instruktorski kader bo v letu 1954 opravil vse tisto, česar doslej ni bil sposoben storiti. In jaz? Lahko rečem, da imam trden namen zagristi se v delo, kot še nikoli. Pripraviti se hočem temeljito predvsem na vsa mednarodna tekmovanja, državno in svetovno prvenstvo. Vem, da bo napora dovolj, imam pa občutek, da bom vse to vzdržal.« Hiebš Rudi »Zelo sem presenečen, da me je uredništvo »Poleta« uvrstilo med deseterico najboljših slovenskih športnikov. Morda bi v Kranju ta naziv kdo drugi prej zaslužil. Prihodnje leto bo zame zelo pomembno imeti bom moral posebno formo, ki zahteva mnogo predpriprav in odlično kondicijo,. Ker bom polagal maturo, se bom pripravil samo za nastope v Avstriji in Nemčiji, nato pa bom zamenjal lopar z logarit-mičnimi tablicami. O namiznem tenisu v Sloveniji moram poudariti, da predvsem mladina lepo napreduje in bo še napredovala, To je opaziti zlasti pri našem klubu, pa tudi v Kočevju lepo orjejo ledino. Da bi vsaj še drugje tako delali! V državnem merilu je naš klub na petem mestu, razveseljivo pa je, da se mu je letos pridružila še ljubljanska Slavija. Upam, da bomo v letu 1954 obdržali to mesto. Med desetorico najboljših v državi spada prav gotovo Ahačič, sam pa še ne upam misliti na kaj takega. Podobnik bi lahko ob resnem trenigu postal eden naših najboljših tekmovalcev. Zelo me veseli, da smo z uspehi pridobili občinstvo, ki nas krepko podpira. Moj letošnji največji uspeh je bila zmaga nad Barlovičem. Ob koncu želim vsem športnikom, posebno pa namiznoteniškim, veliko uspeha v letu 1954!« Gajšek Tilka »5port v Slo^oeniji je o marsikateri panogi precej napredoval, zlasti o odbojki, košarki, kegljanju, hokeju na ledu, pa tudi drugod. Mnenja pa sem, da bi bil navredek v naši republiki lahko še večji, če bi pri nas posvečali športu toliko pozornosti kot v ostalih republikah. To sem opazila pri nastopih v državni re- prc^hianci in pri delu o organ.. a-ciji. Zelja nas športnikov je, in prav bi bilo, da bi ljudska oblast še bolj podprla — čeprav to doslej že o veliki meri dela — prizadevanja športnih forumov in funkcionarjev. Odbojka v naši republiki je o letu 1953 dosegla najoečjj uspeh po vojni —- tri naslove državnega prvaka. Ima pa v letu 1954 enake perspektive, razen o moški odbojki, kjer je stanje nekoliko bolj kritično. Sploh se odbojka o Sloveniji zelo razširja in zajema o svoje vrste veliko mladine. Glede moje osebne forme sem mnenja, da se mi je na jesen zopet popravila, ker me ne ovira več bolezen, Upam tudi, da bom to formo obdržala. Odnehati še ne mislim in menim, da bom še naprej uspešno zastopala odbojko v državnem merilu.« Gorišek Janez »Čez dober mesec bo na Švedskem prizorišče velikih borb, kjer bo svetovno smučarsko prvenstvo. O teh tekmah menda ni potrebno še posebej soooriti. Jugoslovani se borno potrudili in uverjen sem, da naš nastop ne bo o sramoto jugoslovanskemu smučarskemu šporlu. Kaj naj rečem o slovenskih razmerah? Morda bo prav ta sezona pokazala, da o našem smučarskem življenju rastejo nove moči. Skratka, mislim, da bomo letos doživeli marsikatero presenečenje, seveda na račun še nepoznan h imen. Za letošnjo sezono sem se, kakor ; že sami veste, vestno pripravljal. Temeljit trening v poletnih mesecih ! mi omogoča, da je moja sedanja spe- j cialna priprava kar najboljša. Ven- i dar vam je znano, da sem si lani na I tekmah v Schmarzrvaldu v Zahodni I Nemčiji zlomil nogo in prav sedaj I pri treningu na 35-metrski skakalnici sem znova začutil bolečine v | nogi. Zato sem '? vedno precej ne- | gotov. Toda popustil ne bom. Na- I učil sem se vztrajati do konca in ' vztrajal bom, da dosežem svoj cilj ; — čim lepši skokI< K&ko kade ?5eš'i liofomstcši v spomkidimsko sezono Š9§4 Da bodo naši bralci vedeli kakšno je končno stanje nogometnih moštev v prvenstvenem tekmovanju in kakšne perspektive imajo naše enajsterice ob prehodu v leto 1954, priobčujemo za zaključek vseh prvenstvenih lestvic. Lestvica hrvatsko-slovcnske lige po končanem jesenskem prvenstvu Metalac 10 6 2 2 24:13 14 ( 6) Slaven 10 5 3 2 24:14 13 ( ?) Tekstilac 10 5 3 2 15M2 13 ( 7) Split 10 4 4 2 24:16 12 ( 8) Ljubljana 10 3 6 1 10: 8 12 ( 8) Kladivar 10 3 5 2 16:15 11 ( 9) Sloboda 10 3 3 4 19:23 9 UD Segesta 10 3 2 5 15:14 8 (12) Kvarner 10 3 2 5 16:17 8 (12) Lokomotiva 10 3 1 6 16:18 7 (13) Korotan 10 1 1 8 8:37 3 (17) Pogled nazaj — v hrvatsko-slovensko ligo Lestvica prve Hajduk Dinamo Partizan Cr. zvezda Vojvodina Spartak Proleter Vardar BSK Sarajevo Hodnički Lokomotiva Odred Rabotnički Lestvica n. zvezne Po končanem jesenskem zvezne lige po XIV. kolu Lestvica vzhodne skupine slovenske lige Kladi var aH SafuMfana? Nekaj zanimivih podatkov iz borb med Hrvati in Slovenci Veseli in tipki trenutki — Kako bo spomladi? 15 12 0 3 31:17 24 ( 6) Nafta 9 6 2 1 32:15 14 ( 4) 15 10 3 2 35:12 23 (7) Rudar T. 9 6 1 2 37:14 13 ( 5) 15 11 1 3 50:20 23 ( 7) Proletarec 9 6 0 3 16:16 12 ( B) 15 10 3 2 28:14 23 ( 7) Železničar M. 9 5 0 4 40:14 10 ( 8) 15 9 3 3 42:23 21 ( 9) Sobota 9 4 2 3 30:28 10 ( 8) 15 7 3 5 28:23 17 (13) Drava 9 4 2 3 25:26 10 ( 8) 15 3 7 5 18:29 13 (17) Aluminij 9 2 4 3 12:16 8 (10) 15 3 6 (5 21:22 12 (18) Rudar V. 9 2 2 5 14:26 6 (12) 15 4 4 7 25:27 12 (18) Celje 9 2 1 6 15:31 5 (13) 15 5 2 8 11:25 12 (18) Kovinar S. S 0 2 7 11:46 2 (16) 15 3 3 9 16:27 9 (21) 15 15 15 2 2 2 4 3 2 9 10 11 18:26 22:43 13:50 8 7 6 (22) (23) (24) Lestvica zahodne skupine slovenske lige Piran 8 5 1 2 21: 9 11 ( 7) Zagreb Mačva Velež Lovčen Budučnost Železničar Hapredak Rranik Borac Šibenik lige prvenstvu 1 21: 8 14 19: 8 21:15 15:10 10:13 22:18 12rl0 13:26 8:23 4:14 8512 18:10 11 ( 7) 8512 19:14 11 ( 7) 8422 13:15 10 ( 6) 8413 18:15 9 ( 7) 8323 17:13 8 ( 8) 8404 17:15 8 ( 8) 8 2 0 6 12:23 4 (12) 8 0 0 8 5:27 0 (16) Aurora Branik Slovan Krim Železničar Postojna Jesenice Domžale Izven konkurence: Odred B 9 4 3 2 24:14 11 Opomba: Številke v oklepajih pomenijo število izgubljenih točk. ŠPOM0 0RUSTO OiREO - Uu^lpua s svojimi sekcijami: atletsko, boksarsko, kegljaško, kolesarsko, nogometno in sabljaško čestita vsem športnikom, športnim društvom in delovnim kolektivom srečno in uspehov polno NOVO LETO 1 9 54! Pred skupščino Košarkarske zveze Slovenije Spreimnti li tnli e Siliči is ISi © mednarodnih srečanjih, sodnikih in šs kaj Navada je, da na letnih občnih zborih spregovorimo o napakah preteklega leta in sklepamo o bodočem načinu dela. Prihodnjo nedeljo bo letna skupščina Košarkarske zveze Slovenije, na kateri se bodo morali delegati pogovoriti o vseh perečih problemih, ki tarejo našo košarko. Ni namen teh vrstic kritizirati delo Košarkarske zveze Slovenije, zlasti še zato ne, ker jo v marsičem storila več, kakor kdajkoli poprej (pupula-rizacija košarke na terenu), vendar smo mnenja, da je pametno spregovoriti pred skupščino nekaj pripomb, tako da bi delegati res čim uspešneje zaključili svoje delo. po vsem tem, kar je storila v pretekli sezoni KZS, smo prepričani, da je bila republiška zveza vse premalo ak- jjvna in ni imela pravilnega stika s KZ J. Za kaj torej gre? Po našem mnenju bi 11:0rala republiška zveza večkrat spregovoriti odločnejšo besedo o načinu tek-naovanja, kakor na primer o enotni zvez-111 ijgi, in vedno zavzeti točno določeno stališče. Premajhna aktivnost KZS se je Pokazala tudi v tem, da ni nikoli posre-dovala pri KZJ oziroma pri komisiji, ki sestavlja moško in žensko državno reprezentanco. Tu je naša Zveza pravzaprav vedno stala le ob strani in zato so se baSim kvalitetnim igralcem večkrat pripetile velike krivice. Vidimo pa, kako so bile pri vsem tem aktivne vse druge republiške zveze. Kot primer naj navedemo samo hrvatsko zvezo, ki je v svojem delu vedno agilna in je tudi dosegla °d KZJ, da so hrvatske košarkarske funkcionarje vedno vprašali za svet, kadar je šlo za sestavo državne reprezentance. In učinek tega? Hrvati so predlagali kar 5 svojih igralcev na trening državne reprezentance, ki pa še daleč ne presegajo kvalitete nekaterih igralcev AŠk in Železničarja, ki seveda sploh niso prišli pri tem treningu v poštev. Zato ni nič čudnega, če je odpadel večkrat ta ali oni posameznik, kakor na pri-oaer Škrjanc ali morda Dvoržak ali kdorkoli od slovenskih košarkarjev, medtem ko je edino Kristančič (ker mu seveda hišo mogn oporekati njegovih sposobnosti) od slovenskih igralcev nastopal v državni reprezentanci. ^ Druga napaka, ki jo je KZS v letošnji sezoni storila, je po našem mnenju prevelika brezbrižnost za mednarodno sodelovanje. Samo en primer: Partizan, ki le bil precej slabši od ASK in Zelezni-s^fja, je imel vrsto nastopov z italijanskimi in kdo ve še s kakšnimi klubi, ■hedtem ko v Sloveniji nismo imeli niti ene kvalitetne prireditve, čeprav Imamo Pred nosom italijanske in še druge klube. Seveda to ni bila tolika dolžnost KZS, bolj ašk in Železničarja, toda če že društvi nista storili v tem pogledu ničesar, potem bi morala KZS storiti potrebne korake in organizirati kvalitetno Mednarodno prireditev, saj to so želeli -n celo večkrat zahtevali številni ljubitelji košarkarske igre v Ljubljani. In še beseda o sodnikih, ker konec koncev tudi sodniška organizae?ja deluje v okviru KZS. Finalna tekmovanja v Ljubljani so pokazala, da je bil v letošnjem letu kriterij sojenja slovenskih sodnikov na eni In drugih sodnikov na drugi strani precej različen. NI naš na-Men v teh vrsticah grajati naših sodnikov, vendar dejstvo je, da Je bil njihov Prvoligaši so odpotovali »na lov« za uspehi in devizami, drugoligaši in člani hrvatsko-slovenske nogometne lige pa so se podali na zasluženi odmor. Tekem ni več, enajsterice le trenirajo, sneg pa je prinesel počitek zelenim poljanam. In tako premišljujejo nogometne enajstorice svojo usodo ter kujejo načrte za spomladanske borbe. Prav je, da si pokličemo v spomin nekatere značilnosti iz enajstih nedelj nestrpnega pričakovanja ljubiteljev nogometa. »URADNA« UGOTOVITEV Hrvatsko-slovenska liga je jeseni 1953 nastopila drugo leto svojega življenja. Ali je bila potrebna? Vsekakor, vsaj za naše klube, ki si v tem tekmovanju pridobivajo mnogo izkušenj. Ali je bila uspešna? Za nekatere da, za druge manj. Ugotovimo pa lahko takoj, da je bila kvaliteta v njej nižja kot prvo leto. To pa zato, ker so ji dali slovo kvalitetnejši klubi kot Proieter, Odred, Branik in Šibenik. Zato je bilo zanimanje med gledalci za to vrsto tekmovanja tudi manjše, posebno tam, kjer so bile istočasno tudi tekme prve ali druge zvezne lige. In gubi zaradi prej pridobljenih točk z zmagami nad Izolo. Kako bo rešen ta problem, je seveda stvar sekretariata hrvatsko-slovenske lige, po pravilniku pa bodo prav gotovo vse doslej odigrane tekme razveljavljene. ZAROTA PROTI KOROTANU Usoda, če smemo tako reči, tudi Korotanu v tein tekmovanju ni bila naklonjena. V prvem kolu je dobro začel — v Zagrebu je premagal Tekstilca z 1:0 — presenečenje! Zaradi izločitve Tekstilca pa je naknadno prišel ob zasluženo zmago in dve točki — razočaranje! Že v fc a ** T* < ~ m , '''V«, To je moštvo celjskega Kladivarja, ki se je v jesenskem delu hrvatsko-slovenske lige uvrstilo na častno 6. mesto liteten napredek, seveda še s prednostjo, da sestavljajo ligaško moštvo večinoma mladinci. Seveda je hrbtenica moštva še vedno v Dobrajcu, ki je golgeter Kladivarja, v Čatarju in Posineku. Nekoliko prednosti dajemo torej Celjanom, ki so bolj »agresivni« glede dajanja golov. Morda pa bo odločeval ravno dvoboj med Celjani in Ljubljančani, če ne bodo posegli vmes uspehi obeh klubov proti drugim nasprotnikom. BEŽEN POGLED MED HRVATE »Staro gardo« prav uspešno zastopata Metalac in Tekstilac, medtem ko se Kvarner letos ni znašel. Presenetljiv pa je uspeh Slavena in Splita, ki sta v hrvatsko-sloven-ski ligi novinca. Kot kaže. Lokomotivi in Segesti to okolje preveč ne pri ja in tudi Sloboda se še »lovi«. Sicer je odstop Izole precej »zmešal razmere« na lestvici — konec koncev pa smo šele na pol poti in do konca si lahko tudi bolj šibki precej opomorejo. ZA ZAKLJUČEK - SUPERLATIVI Najboljše napadalce imajo Metalac, Slaven in Split (24 doseženi n golov). Najboljšo obrambo ima Ljubljana (8 prejetih golov). Najslabše strelce in obrambo ima Korotan (8:37). Največ zmag je dosegel Mctalac (6), najmanj Korotan (1). Največ porazov je doživel Koro-inn(8), najmanj Ljubljana (1). Največ golov je bilo doseženih v X. kolu (25), najmanj v VI. kolu (9). Največ neodločenih rezultatov je bilo v I. in II. kolu (po 3), najmanj v V., VIII. in XI. kolu (0). Največje presenečenje je visoka zmaga Kladivarja v Splitu (4:2), najmanjše pa to, da so vselej zmagali tisti, ki so bili boljši. Tone Bančič način sojenja milejši, kar pa je seveda škodovalo prav v finalnih igrah igralcem ASK, ki so se seveda zaradi ostrejšega tona sojenja srbskih sodnikov ves čas pritoževali. To je bil pravzaprav problem, za katerega bi morala vedeti tudi KZS. In če že naši sodniki niso v tem pogledu ničesar storili, potem bi morala KZS še prav posebej pred finalnim tekmovanjem to vprašanje rešiti. Večkrat so težave s sodniki, zlasti še pri košarkarjih, ko vemo, da so tudi sodniki iste starosti kot igralci. Ta ugotovitev nas na samih tekmah včasih precej moti in zato tudi opažamo, da prav košarkarski sodniki niso imeli avtoritete na igrišču. Po našem mnenju bi KZS morala organizirati seminarje za sodnike, skrbeti za njihovo izpopolnjevanje in konec koncev zahtevati od sodniške organizacije, da svoje člane vsestransko vzgaja. Na primer: sodnika Kavčič in Urek sta menda edina, ki ju vidimo tudi na treningu ligašev ASK ali Železničarja, kjer se vsestransko izpopolnjujeta, medtem ko nekaterih sodnikov ne vidimo drugače, kakor samo na kakšnih izrednih prireditvah in takrat ko sodijo. Na skupščini bo treba spregovoriti tudi o centralnem košarkarskem stadionu, ki že dolgo čaka na »odrešenje«. O tej gradnji so že na prejšnji skupščini in na različnih sejah sklepali, toda v zadnjem času je vse skupaj zaspalo. Vendar pa je to za nas precej velik problem, zato naj ga delegati znova uvrstijo na dnevni red letne skupščine. V splošnem pa naj skupščina govori še o večil popularizaciji košarkarske igre v naši republiki, spregovorijo naj tudi o propagandi te športne panoge, tako da bomo tudi v našem tisku večkrat zasledili zanimive podrobnosti in probleme, ki tarejo naše košarkarje. Ce bo skupščina vse te probleme z uspehom rešila, potem bodo naši košarkarji in košarkarice v bodoči sezoni dosegli še lepše uspehe, kakor sta jih dosegla letos ASK in Železničar v zveznem merilu. L. M. Ples in nogomet Znani norveški plesalec Tutij Lemkov je Imel pri svojem nastopu v televiziji v Londonu ogromen uspeh. Ko so ga vprašali, kje so »tajne« njegovega uspeha, jim je skromno odgovoril: »Predvsem se moram za moje uspehe zahvaliti rednemu treningu nogometa, ki Je odličen dopolnilni šport za plesalca.« Med svojim bivanjem v Londonu je Lemkov redno treniral pri Charlton Athletics. vendar si je ta »mešana« liga pridobila precej simpatij ter si utrdila korenine v naši republiki in ua Hr-vatskem. ZAPLET TAKOJ V ZAČETKU Med Hrvati si niso bili povsem na jasnem, kdo naj bi bil novi član te lige — zagrebški Tekstilac ali Se-gesta iz Siska. V tekmovanje je bil uvrščen Tekstilac, pa je moral takoj po prvem kolu odnehati, ker so naknadno ugotovili »polomijo«. Zaradi fuzije med kvalifikacijskimi tekmami je Tekstilac izgubil legitimacijo nastopanja v višjem rangu in se je preselil nazaj v zagrebško podzvezno ligo. Na njegovo mesto je prišla Segesta in »nadaljevala« začeto delo Tekstilca. No, stvar se je končno uredila, moštva so med tednom odigrala nekaj zaostalih tekem in vse je v redu potekalo, dokler se ni... ...ZATAKNILO IZOLI Približno tedaj, ko je bilo na površju pereče vprašanje Trsta, se je začel opotekati tretji slovenski predstavnik — Izola. Najprej niso mogla — iz razumljivih' razlogov — moštva z Izolo, potem pa so Izolo kar po vrsti zaman čakali v Zagrebu (Metalac), v Sisku (Segesta) in v Varaždinu (Tekstilac). Vmes je bil »intermezzo« v Kranju, kjer so se po prvem polčasu skregali, za nameček je Izolane »povozil« še Kla-divar v Celju in da bo konec še bolj neslaven, se je Izola odrekla tekmovanju v hrvatsko-slovenski ligi. Nekateri klubi so bili na dobičku, ker niso imeli stroškov za potovanje v cono B, drugi pa na iz- drugem kolu je imel v gosteh Izolo. Pol zmage je imel »v žepu« — 1:0 v prvem polčasu. V drugem polčasu se tekma ni nadaljevala in tudi nič več — končala. Izola se enostavno ni pojavila v Kranju — uradni rezultat 3:0 p. f. za Korotan. In spet — Izola je odstopila, tekme z njo se torej razveljavijo in Korotan je bil že ob drugi dve točki. Da bo smola še večja, je Korotan po vrsti izgubil kar 8 tekem — tri od njih s »karakterističnimi« rezultati 0:6 (proti Splitu), 0:6 proti Lokomotivi in 1:6 proti Metalcu. Le enkrat samkrat je zablestel v popolni slavi z zmago nad Slobodo in Ljubljani iztrgal pol izkupička brez gola. Stanje je torej pri Kranjčanih precej kritično in težko bo spomladi še kaj dosti popraviti. »TRADICIJA« IZ LJUBLJANE Kdo je igral največ tekem neodločeno? Ljubljana. Pa kar zanimivo — dvakrat 0:0, dvakrat 1:1 in dvakrat 2:2. Zanimivo je tudi to, da so Ljubljančani večkrat zmagali zunaj kot doma (proti Segesti in Tekstilcu) doma pa le enkrat — za srečnejši finale v jesenskem prvenstvu. Ljubljana ima tudi najtesnejši količnik, ki je zanjo zelo ugoden. KLADIV AR ALI LJUBLJANA? Eden od teh dveh bo osvojil naslov najboljšega slovenskega predstavnika. Celjski Kladivar je zaključil svojo sezono na 6. mestu tik za Ljubljano, z eno točko manj, pa tembolj s pomembnim uspehom — zmago nad Splitom v Splitu. Kladivar je pokazal od lani velik £va- VSEM STRELCEM IN DRUGIM ŠPORTNIKOM ŽELIMO V LETU 1954 VELIKO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU IN VZGOJI NARAŠČAJA V DOBRO NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI MISmSIRELSK! 00S0R - UflSUAHS Svojemu članstvu, prijateljem in vsem športnikom želimo mnogo uspehov v NOVEM LETU 1954! Mariborsko športno društvo „Brnnik" Maribor Ali je to mepče? V Radljah ob naši severni meji deluje partizansko društvo, ki z vse večjim uspehom navaja mladino k redni telesni vzgoji. Vsi oddelki redno telovadijo, kar je zasluga požrtvovalnih, sicer maloštevilnih, a marljivih vaditeljev. Društvo uživa pri krajevnih organih dovolj podpore, saj se pripravlja na gradnjo novega telovadišča in modernega telovadnega doma. Toda to ni tisto kar hočemo povedati. Saj je takšnih društev, kakor je v Radljah, še nebroj širom po Sloveniji. Toda o tem kraju je nekaj drugega, kar bo brzda redek primer, ne samo pri nas, marveč tudi o drugih republikah. Na gimnaziji v Radljah poučuje namreč tovarišica Klunova, ki strastno sovraži telovadbo, kar se odraža v rovarjenju proti društvu. Celo najboljša vaditeljica si ne upa več obiskovati vadbe, ker jo menda v šoli grdo pesti zaradi tega. Ondotni telesno-vzgojni delavci vedo povedati, da vsa prizadevanja uprave društva z direktorjem gimnazije vred niso odvrnila tov. Klunove od tega početja. Baje ima na okraju neke posebne »zoeze«, saj je postala celo pomožni okrajni inšpektor, reci in piši: za telesno vzgojo. Zato apeliramo, da se zn ta primer pozanimalo niši-' m 1 če tega ne /ir r o k: :. k rajni čini- ielji pa naj store drugi. Quo vadiš, atletika? KVALITETA RASTE, ŠIRINE PA NI - ŠE VEDNO »DIRKA« ZA REKORDI IN LIGAŠKIMI TOČKAMI — KJE JE REŠITEV? Ob zaključku atletske sezo-zone 1952 smo lahko ugotovili, da je kvaliteta atletike v Sloveniji nekoliko padla. Ko letos zopet pregledujemo uspehe in neuspehe slovenskih atletov v sezoni 1953, lahko napravimo razveseljivo ugotovitev, da smo lansko »krizo« že nekako preboleli. Če pogledamo povpreeke deseto-ric najboljših slovenskih atletov v letih po osvoboditvi, lahko rečemo, da je, kar glede kvalitete, letošnja sezona doslej najuspešnejše v zgodovini atletike. V 11 od skupno 17 disciplin so bili doseženi letos rekordni povprečki. Tudi veliko število novih republiških rekordov nam priča o ponovnem kvalitetnem dvigu atletike v Sloveniji. Pri članih so bili izboljšani naslednji rekordi: 100 m, 200 m, 1000 m, 5000 m, steeple-chase, 4 X X 200 m, 4 X 400 m, 3 X 1000 m, švedska štafeta, daljina, troskok, palica, krogla, disk in kopje. Tekmovalke so bile pri tej žetvi rekordov nekoliko manj uspešne. Izboljšale so rekorde na 100 m, 200 m, 800 m, v krogli, izenačile pa na 80 m z ovirami. Absolutni napredek je torej vsekakor tu. Če pa pogledamo kvaliteto nekoliko bolj relativno, zlasti glede na celotno jugoslovansko, potem pa že lahko ugotvimo, da letos nismo napredovali, to se pravi, da smo napredovali bolj po- Športniki! Uporabljajte naše priznane S O L E A preparate-kremo, emulgit in ultra olje za višinsko sonce! Odlična kakovost in učinek! Tovarna »ZLATOROG«, Maribor časi kot pa po ostalih republikah in krajih. To relativno nazadovanje opazimo pri moških, pri ženskah pa imamo celo majhen napredek. Lani so zavzemali slovenski atleti 20.80% mest na jugoslovanskih desetoricah, atletinje pa 33%. Letos pa znaša od-stoteh atletinj 36.9, atleti pa so zdrknili na 17.48%. Ob zaključku letošnje sezone moramo pa ponovno ugotoviti, da atletske organizacije niso izvršile svoje osnovne naloge. Atletike niso znale razširiti v širše plasti našega ljudstva, zlasti mladine. Število aktivnih atletov v Sloveniji je letos približno enako kot lani, to je okoli 700, kar je vsekakor porazno nizka številka. Priznati moramo, da v atletiki nimamo tiste široke osnove, iz katere bi se naravno razvijala kvaliteta. Kvaliteto razvijamo na umeten način s forsiranjem majhnega števila talentov, ki smo jih odkrili v veliki večini primerov čisto slučajno. Lahko bi se vprašali, kdo je kriv za takšne razmere v atletiki, ki je gotovo ena najvažnejših in najkoristnejših športnih panog. Začnimo od spodaj: prvi krivec so gotovo osnovne atletske organizacije, ki so — z redkimi častnimi izjemami — stremele le za tem, da si ustvarijo močne ekipe, ki naj zberejo v ligi čimveč točk in da postavijo čimveč novih rekordov. Delo z mladino pa so skoraj povsod tako zanemarili, da lahko v nekaj letih pričakujemo občuten padec kvalitete, ker ne bomo imeli novih mlajših moči, ki bi uspešno nadomestile današnje »zvezde«. Tudi Atletske zveze Slovenije ne moremo ravno pohvaliti. Letos je bil ta forum nekaka »posredovalnica« pošte med Atletsko zvezo Jugoslavije in osnovnimi organizacijami. Svojih osnovnih nalog, predvsem glavne izmed njih, razširitve atletike po vsej Sloveniji, pa ni uspela izvesti. Isto velja tudi za Atletsko zvezo Jugoslavije, ki se je ukvarjala vse preveč s problemi reprezentance, vse premalo pa s tem, kako bi na primer dosegla to, da bi vnesli v učne načrte srednjih in ostalih šol več elementov atletike. Atletska zveza Jugoslavije bi se morala vprašati, tudi na primer, ali je vredno izdati 17 milijonov (!) za priprave peščice jugoslovanskih atletov za evropsko prvenstvo in druga mednarodna tekmovanja. Zelo verjetno je, da bi imela jugoslovanska atletika, šport in jugoslovansko ljudstvo sploh mnogo več koristi, če bi s tem denarjem raje dvignili število aktivnih atletov s 5000 (čeprav ne verjamemo, da je število res aktivnih atletov tako visoko) na mogoče 15 ali 20.000. Več bomo naredili za jugoslovansko atletiko, če bomo s tem denarjem prirejali razne tečaje za atletske in-strukto.je, gradili manjše atletske naprave in podobno. S tem, da bi zmanjšali udeležbo na raznih mednarodnih tekmovanjih, bi sicer tvegali majhno nazadovanje kvalitete, naša reprezentanca bi morda zdrsnila na evropski letvici za nekaj mest navzdol, na mesto, ki ji dejansko pripada, če ne upoštevamo mogoče kakih deset najboljših jugoslovanskih atletov, ki predstavljajo našo atletiko v svetovnem merilu. Danes govorimo, da smo na primer mnogo boljši od Norvške, Italije, Poljske itd. V neposrednem dvoboju z reprezentancami teh držav sicer res zmagamo. Toda že če pogledamo in primerjamo desetorice najboljših atletov pri nas in v teh državah, pa bomo lahko ugotovili, da je njihova atletika precej boljša od naše. Odpovejmo se torej raje nekaterim mednarodnim tekmovanje , razširimo najprej osnovo naše atletike tako, da bomo že v nekaj letih lahko dosegli isto kvaliteto po naravni poti! Nad tem vprašanjem bi se morali jugoslovanski atletski forumi prav resno zamisliti. Ce se povrnemo zopet k atletski dejavnosti v Sloveniji, moramo napraviti še eno precej porazno ugotovitev. Število organizacij, ki gojijo atletiko, je iz leta v leto manjše. Kmalu bomo res na tem, da bomo govorili samo še o atletiki v Povprečki deseteric najboljših slovenskih atletov 1939 1945 1946 1947 19 48 1949 1950 1951 1952 1953 io» m? 11.47 11.86 11.57 11.40 1 1.52 11.42 11.38 11.37 11.30 11.22 200 m: 23.91 24.70 24.33 23.99 2 3.75 23.84 23.86 23.49 23.64 23.23 400 m: 53.09 55.48 54.57 53.53 5 2.66 52.15 52.38 51.81 51.97 51.65 800 m: 2:01.4 — 2:05.0 2:03.2 2: 01.9 2:00.7 2:00.5 1:59.4 1:59.8 1:58.1 1500 m: 4:19.2 4:39.2 4:26.3 4:20.5 4: 15.9 4:13.0 4:10.1 4:07.8 4:12.0 4:06.2 5000 m: 16:24.0 — 17:17.1 17:08.2 16: 47.9 16:21.7 15:57.7 15:45.4 16:02.9 15:52.2 10000 m: 37:36.8 — 38:04.5 36:59.0 35: 38.2 34:58.1 34:01.2 34:29.1 34:34.2 35:37.0 210 m ov.: 18.25 — 19.70 19.35 1 8.10 16.86 16.73 16.43 16.02 16.06 400 m ov.: 62.39 — 64.24 62.30 6 0.50 81.40 59.49 58.69 59.40 58.40 višina: 175.2 159.3 166.2 166.5 1 70.3 171.6 174.8 174.6 176 174.8 daljina: 636 585 619 617 634 639 640 639 650 663 troskok: 12.57 11.60 11.58 12.06 1 2.36 12.43 12.95 12.82 12.96 13.01 palica: 324 — 286 285 300 311 314 328 327 335 krogla: 12.29 10.93 11.52 11.47 1 1.85 11.94 12.00 12.60 12.82 13.13 *sk: 37.49 33.25 35.92 36.51 3 7.26 38.41 38.77 41.42 41.02 40.38 kopje: 47.13 41.67 42.90 41.97 4 5.23 47.80 49.02 51.73 51.98 53.29 kladivo: 37.23 — 33.13 30.22 2 9.30 34.57 34.15 42.70 40.69 39.38 Ljubljani, Celju in Mariboru. Prva leta po osvoboditvi je bilo stanje dokaj boljše. Skoraj v vsakem večjem kraju, pa tudi mnogo k je po deželi, smo imeli še dokaj aktivne atletske sekcije. Prva naloga Atletske Zveze Slovenije v letu 1954 bi morala biti ponovno oživeti atletiko vsaj tam, kjer so organizacije še nedavno obstojale. Tudi močnejše atletske organizacije lahko pri tem delu mnogo pomagajo. Predvsem s tem, da prirejajo propagandne nastope v manjših krajih in da nudijo novim atletskim organizacijam v prvi vrsti strokovno, pa tudi organizacijsko pomoč. Če bodo Atletska zveza in njene osnovne organizacije začele delati v tej smeri in če se bodo učitelji telesne vzgoje na srednjih in ostalih šolah ter vodniki partizanskih društev vendarle začeli zavedati pomena atletike in jo temu primerno tudi začeli poučevati, potem se nam ne bo treba bati, da bi morali čez leto dni ugotavljati morda še poraznejša dejstva, Rožman Marko Doktor v Arsenalovih vratih Vratar amaterske nogometne reprezentance Anglije Brown, ki je, mimogrede povedano, doktor filozolije in docent univerze v Cambridgeu, je pristopil k Arsenalu, kateremu bo še nadalje čuval »svetišče« v Highburyju kot amater. SINDIKALNO ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR Ljubljana želi vsem športnikom, športnim društvom in športnim forumom mnogo uspehov v Novem letu 1954! Vsem športnikom in našim športnim gostom želimo SREČNO NOVO LETO 1954 Delovni kolektiv Kavarne ifipir Ljubljana ¥eč p©Jp©re Ip©ir4e v lelu 19541 (Nadaljevanje s 1. strani) športov Slovenije je predlagala predsedstvu SZDL, naj bi množične organizacije na terenu v sporazumu s športnimi funkcionarji sklicale okrajne konference, na katerih bodo obravnavali probleme in ustanovili okrajne športne koordinacijske organe. Skrb teh bo pravilen razvoj zdravega športa na terenih. Istočasno pa naj bi ti forumi smotrno razdeljevali finančna sredstva.« »Ali je po vašem mnenju šport v Sloveniji napredoval?« »Če gledamo v množične perspektive, prav gotovo, saj se v Sloveniji ukvarja s športom vsak 61. prebivalec, pri čemer niso vračunani člani partizanskih društev, strelskih družin, planinskih društev in organizacij Ljudske tehnike. Če pa upoštevamo tudi te, dobimo še pozitivnejšo sliko. Na ta način smo, kot je nedavno ugotovil plenum Zveze športov Jugoslavije, na prvem mestu pred vsemi republikami v državi. Kvaliteten napredek se pozna pri odbojki (posebej na podeželju), košarki, kegljanju, rokometu in sabljajnu, medtem ko atletika (razen med posamezniki) in nogomet nista toliko napredovala.« »Kaj mislite o odnosih med Zvezo »Partizan« in Zvezo športov Slovenije?« »ZTV »Partizan« in Zveza športov Slovenije se v vseh načelnih vprašanjih strinjata, delovanje je kar najbolj vzajemno, vendar je položaj na terenu nekoliko drugačen. Mi stojimo na stališču, da moramo podpirati razvoj telesne kulture ne glede na to, ali se goji v »Partizanu« ali v športnih organizacijah. Seveda je naša skrb usmerjena na to, da imamo čimveč športnih organizacij in to predvsem tam, kjer so partizanska društva šibkejša. Mnenja sem, naj bi se vrata »Partizana« bolj široko odprla tudi spornim panogam. V tem pogledu vlada v nekaterih društvih »Partizana«, zlasti v Ljubljani, velika ozkost. Obe organizaciji imata iste cilje in vsi težimo za tem, da se mladina telesno vzgaja. Zato bi bilo prav, da bi si društva »Partizan« in športna društva med seboj pomagala. Pomoč vidim v tem, da bi bile telovadnice v večji meri na razpolago tudi športu, zlasti pozi- mi, posebno tam, kjer imajo v svoji lasti telovadnice izključno društva »Partizan«. Mnogokje dajejo ta društva prednost plesnim vajam, ker jim pač prinašajo finančne koristi in tako pride do problema, da ob sobotah in nedeljah športniki pozimi težko pridejo do dvoran, kjer bi imeli svoje prireditve, tekmovanja itd. Problem bi se dal rešiti, samo več razumevanja je treba. Če pa to ne gre, naj bi se v večjih krajih gradile športne dvorane in športni objekti sploh. Vprašanje objektov je tudi velik problem, celo po osvoboditvi so bile zgrajene nekatere šole brez telovadnic. Šolskim vodstvom to zame- rimo, ker je telesna vzgoja prav tako nujen sestavni del splošne vzgoje naše mladine. Pomislimo samo na primer šole na Vrtači v Ljubljani, kjer imajo redne šolske telovadne ure kar v razredu. To so torej glavni problemi, s katerimi se bori šport v Sloveniji. Zato naj bo ta razgovor istočasno poziv vsem političnim in upravnim organizacijam naj finančno in moralno podprejo šport v Sloveniji. Če bo vse uresničeno, kar si želimo in če bodo k temu prispevali svoj delež tudi naši športniki, potem lahko pričakujemo v letu 1954 uspešen napredek športa v Sloveniji.« Aileii in plavalci imajo skupn© tabele za ocenjevanj© Tabele, ki ocenjujejo vrednost posameznih rezultatov, so najbolj priljubljene v atletiki, kjer imajo že dolgoletno tradicijo tako imenovane finske tabele. Po teh tabelah, ki so tudi uradno priznane od mednarodne atletske federacije in ki so doživele nedavno že tretjo predelano izdajo, se ocenjuje tudi deseteroboj. Plavalci so prav tako že pričeli z uvajanjem tabel, vendar so te le bolj »lokalnega« značaja. S tem hočemo reči, da namreč nobene teh tabel med plavalci niso dobile vsesplošnega mednarodnega priznanja in veljave — kot so to finske tabele v atletiki — temveč so le v veljavi v posameznih državah. Tudi naš jugoslovanski strokovnjak Ivo Šuste iz Zagreba se je lotil takih tabel za plavanje. Po teh, Šustejevih tabelah za plavanje, ki so pa zaradi naglega razvoja plavanja v zadnjih letih že nekoliko zastarele, smo pri nas tudi večkrat ocenjevali ekipno prvenstvo države v plavanju. Take in slične tabele imajo še v drugih državah, vendar pa sta se nedavno lotila Italijana Castaldi in Bonacina zelo komplicirane, vendar izredno zanimive tablice za ocenjevanje rezultatov. Castaldi in Bonacina sta izračunala tablico, po kateri lahko primerjamo vrednost atletskih in plavalnih rezultatov med seboj. In ne samo to. Obljubljata, da bosta to tabelo še izpopol- nila, in sicer tako, da bo lahko služila za primerjavo petim športom (atletiko, plavanje, dviganje uteži, hitrostnemu drsanju in kolesarjenju na dirkališču). Torej vsem športom, kjer se lahko oslanjajo na enake pogoje in kjer merimo svetovne in druge rekorde s sekundami, metri ali kilogrami. Trenutno sta Castaldi in Bonacina izdelala tako skupno tabelo za plavanje in atletiko. Zanimivo je, da pri ocenjevanju nista uporabila zaporedja finske tabele, temveč procentualno razmerje 5%, kot osnovo pa tek na 100 m. Tako sta ocenila 10.5 na 100 m za 1000 točk, 10.6 pa 5% manj, t. j. 950 (1000 — 5% od 1000 = 950), 10.7 — 902.5 (950 — 5% od 950 = 902.) itd. Vendar nam pisca v članku (izšel v časopisu »Nuoto«) ne razlagata, kako sta prišla do osnove, po kateri sta našla skupni kriterij za isto vrednost rezultata v atletiki in plavanju. Ne glede na to se nam zdi zanimiva ta tabela, zato objavljamo najboljše rezultate atletov in plavalcev po tej tablici: CEMTER", MARIBOR Partizanska cesta 26 - Tefefon 22-4S Vse interesente za nakup radio aparatov obveščamo, da imamo stalno na zalogi radio aparate »Savica«, »Tesla 53 B«, »Tesla 53 E«. Na zalogi imamo tudi holandske radio aparate Radio aparat »Philips BX 526 A« ima 6 cevi, magično oko, 3-krat kratki val in enkrat srednji val. Vgrajen je v okusni leseni kaseti. Tonska kvaliteta teh Philips aparatov je prvovrstna zaradi posebne sklopke, ki omogoča izrazito pojačanje basov Na »Philips« aparate dajemo enoletno garancijo Nadalje imamo tudi veliko izbiro inozemskega radiomateriala. Magnetofone, gramofone z avtomatsko zamenjavo do 10 plošč, gramofonske plošče, vseh vrst radio cevi itd. V naši moderno opremljeni delavnici popravimo po solidni ceni Vaš pokvarjeni radio aparat. Priporoča se kolektiv „Radio Center’1 Mar bor Ime, disciplina država rezultat točke 1. Dumbadze. disk (ZSSR) 57.04 1396 2. Zatopek, tek na 1 uro (CSR) 20.052 1361 3. Gordien, disk (ZDA) 59.28 1361 4. Romaškova, disk (ZSSR) 55.68 1331 5, Wielema, 400 m hrbtno (Niz.) 5:24.2 1327 6. Iness, disk (ZDA) 57.93 1302 7. Reiff, 3000 m (Belg.) 5:58.7 1292 8. Warmerdam, palica (ZDA) 477 1288 9. Kintova, 100 m hrbtno (Niz.) 1:10.9 1279 10. Tumpek. 100 m metulj. (Madž.) 1:03.4 1278 11. Held, kopje (ZDA) 80.41 1263 12. agg, 3000bm (Šved.) 8:01.2 1262 13. Attlesey, 110 m ovire (ZDA) 13.5 1261 14. Zibina, krogla (ZSSR) 16.18 1261 15. Patton, 220 y (ZDA) 20.2 1254 16. Hveger. 400 m prosto (Dan.) 5:00.1 1251 15. Jackson. 100 y (Avsiral.) 10.7 1251 18. Davis, višina (ZDA) 2.12 1248 19. Harbig, 800 m (Nem.) 1:46.6 1244 20. Cleveland. 100 v prosto (ZDA) 49.2 1243 21. Marshall, 400 m prosto (Avstral.) 4:26.9 1243 Take in podobne lestvice so včasih zelo zanimive, vendar pa je večkrat precej problematično koliko so realne. Ker nimamo na vpogled celotnega kompleksa teh ta- blic, tega sicer ne moremo presoditi, vendar pa se nam zdi, vsaj na prvi pogled, da so dokaj stvarne, brez večjih napak. Mehika : Haiti 4:0 Siattikaino • športno društvo 1l81S2Hfčar“ (Maribor) z vsemi sekcijami in upravo železničarskega doma na Pohorju želi svojim članom in prijateljem uspehov polno NOVO LETO 1954! partizanskim društvom: »Partizan« — Zveza za telesno vzgojo lovenije prireja dva tečaja za vaditelje ln vaditeljice smučanja: od 11. do 20. ja-ftUarja 1954 za vaditelje na Krvavcu in v Času od 21. do 30. jan. za vaditeljice v Kranjski gori. Na podlagi prijav na razPis bodo sprejeti posamezniki o podrobnostih obveščeni, prijave, ki bodo Prispele po 5. januarju 1954 ne bomo upo-stevali. Motorist Haas najboljši športnik Nemčije Kič manj kot 390 novinarjev je sode-°valo pri izbiri najboljšega nemškega Portnika v letu 1953. Z velikim nasko-1*0lh je zmagal dvakratni svetovni prvak v hiotoristiki Werner Hass. Takole so odločili nemški športni novinarji: 1. Kass (motoristika) 3446 točk, £. Posipal 'Pogomet) 2350, 3. Fiitterer (atletika) 2110, J; Thiedemann (jahanje) 1654, 5. K. F. Haas (atletika) 1272, 6. F. V/alter (nogo-met) 1101, 7. Seliger (atletika) 941, 8. Busch (drsanje) 665, 9. Ulzheimer (atletika) 752, Morlock (nogomet) 534. — zakonca van den Wiele pa v Belgiji Nagrado za naj večji športni uspeh v Belgiji sta dobila za leto 1953 zakonca Van de Wiele, ki sta skupaj s Fredom Debelsom v dveh letih objadrala svet s svojo komaj 13 m dolgo jahto »Om-O«. ^TTpmmras vsak dan** pravi Matthevvs Eden najboljših nogometašev vseh časov, desno krilo angleške reprezentance Stanley Matthevvs, je v nekem razgovoru Pedavno izjavil: »Ce hoče nogometaš Pspeti, mora trenirati vsak dan in to po določenem načrtu. Le na ta način je ^Pogoče priti do maksimalne kondicije t. V svoji dolgi nogometni se tega dosledno držal.« ln spretnosti, karieri sem s Sorletti zmagal v San Remu Na velikem mednarodnem košarkarskem 'ornirju v San Remu je po hudih borbah Zmagal italijanski prvak Borletti s 6 točkami pred Panhelliniosom iz Aten (6), St. ^arcom iz Aleksandrije (4), Realom iz Madrida (2) in PUC iz Pariza (2). Rezultati Posameznih tekem: St. Marc : Real 77:80, ; Borletti 63:59, St. Marc : PUC 58:54, Borletti : Panhellinios 59:56, Borletti : St. 'darc 63:61, Panhellinios : Real 68:58, Bor-Jotti : Real 58:52, Panhellinios : PUC 65:46. J' 9. kolu košarkarskega prvenstva Fran-Pijo so bili doseženi naslednji rezultati: sA-u-pina A: Racing : Roanne 70:60, Mulhouse : Nilvange 72:41, Montferrad : Marly 56:50, Auboue : Championnet 55:44. — Lesloica: Bacing 21, Montferrand 21, Mulhouse 19, Mar-h 18. Skupina B: PUC : Le Havre 81:57, ^'illeurbanne: St. Etiene 73:43, Fougeres : Nantes 62:47, Bellegarde : Marseille 62:45. lestvica: PUC 26, Villeurbanne 25, Belle-Sarde 19, Fougeres 18. Madžarski telovadci premagali Fince V Budimpešti sta se srečali moški te-lovadnt reprezentanci Madžarske in Fin-ske. Madžari so dosegli presenetljivo vi-soko zmago s 342 : 335.85 točke. Med po-SBmeznikl Je zmagal VarkSi (M) s 57.55 Pred Patakijem (M) 57.30, Kemenyjem ^M) 56.70 in Suoniemijem (F) 56.60. Tudi v drugi kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo XI. skupine je reprezentanca Mehike visoko porazila nogometaše Haitija. Tekma, ki je bila v Port au Princeu, se je končala 4:0 (2:0) za Mehiko. V XI. skupini tekmuje tudi reprezentanca ZDA, ki mora odigrati še vse štiri tekme. Po 14. kolu nogometnega prvenstva Italije je lestvica strelcev naslednja: Boni-perti (Juventus) 9, Nordahl (Milan) 9, Conti (Sampdoria) 8, Jeppson (Napoli) S, Bassstto (AtManta) 7, Sorensen (Milan) 7. Biily Wright, kapetan angleške nogometne reprezentance, je na vprašanje novinarjev takole razvrstil najboljše nogometne reprezentance na svetu: 1. Madžarska, 2. Argentina, 3. Urugvaj, 4. Brazilija, 5. Jugoslavija, 6. Španija, 7. Anglija, 8, Škotska, 9. Italija, 10. Švedska. Največ golov v nemških ligah so v letošnjem prvenstvu dosegli: severna liga — Tkotz (Hannover) 15, Mokross (Bre-merhaven) 14, zapadna liga — Schafer (Koln) 14, Dorner (Koln) 12, južna liga — Dreher (Kickers Stuttgart) 15, Schade (Nurnberg) 14, jugozapadna liga — Martin (Saarbrucken) 20, O. V/alter (1. FC Kai-serslautern) 17. Mednarodne prijateljske nogometne tekme: Austria (Dunaj) : Tilleur (Liege) 4:2, Simmering : Vela (Carigrad) 3:1, Wacker : Nacional (Kolumbija) 2:0 prekinjena, Rapid : Rotweiss (Essen) 1:1, Wacker : repr. Curaoaa 10:1, Sturm : Demirsport (Adana) 0:0, Austria (Graz) : Iraklis (Solun) 3:1, Austria (Graz) : Aris (Solun) 1:3, Sportklub : Racing (Casablanca) 2:1, Sportklub : Meknes 4:2, FC Wien : Union Sportive (Boulogne) 1:0, Sant Nicolas : FC Wien 3:0, reprez. Carigrada : Austria (Dunaj) 1:0, Indepen-diente (Buenos Aires) : Sporting (Lisa-bon) 8:1, Vienna : Barcelona 3:3, Waeker : Heredia (San Jose), Real Sociaedad (San Sebastian) : Rapid 6:3. «DNArod Ruski drsalci premagali norveške Pretekli teden sta se na stadionu Dinama v Moskvi srečali reprezentanci Norveške in Sovjetske zveze v hitrostnem drsanju. Zlasti na krajših. progah so bili Rusi mnogo boljši, tako da so v končnem plasmaju zmagali s 1370,753:1396,759 točke. Svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec Hialmar Andersen je bii zopet odličen. Zmagal je na 5000 in 10 000 m. Tehnični rezultati: 500 m: Sergejev (SZ) 43.4, Grišin (SZ) 43.6, 1500 m: Žilkov (SZ) 2:17.2, Grišin 2:18.4, 5000 m: Andersen (N) 8:22.4, Sakunenlco (SZ) 8:23.8, 10 000 m: Andersen (N) 16:55.4, Gončarenko (SZ) 17:05.2. Skupni plasma posameznikov: 1. žilkov (SZ) 193,118, 2. Sakunenko (SZ) 193,496, 3. Andersen (N) 193,710. Srečanje mladih plavalcev Nemčije in Avstrije V Linzu sta se srečali mladinski reprezentanci Nemčije in Avstrije v plavanju. Po prvem dnevu vodijo Nemci z 62:52 točkami. Rezultati: mladinci — loo m: Link (N) 1:01.9, 200 m prsno: Seebide (N) 2:49.2, 200 m metuljček: Lang (N) 2:44.5, 4 X 100 m: Nemčija 4:13.7, skoki z deske: Kalina (A) 117.36; mladinke — 400 m: Dokupil (A) 5:53.7, 200 m prsno: Dellinger (N) 3:09.2, 100 m hrbtno: Berhard (A) 1:21.5, 4 x 100 m mešano: Nemčija 5:36.0, skoki z deske: Michler (A) 99.63. Za evropsko prvenstvo v plavanju, ki bo od 30. avg. do 6. sept. v Torinu, so se kot prve prijavile Belgija, v. Britanija in Francija. Znana avstrijska smučarka Erika Mah-ringer je izjavila, da bo po zskl' u letošnje sezone pren~’-'u- Olimpijski zmagovalec Stein Eriksen (na sliki), ki je v ZDA tiemral alpske vozače, je lansko jesen zelo ostro treniral in ga lahko mirno uvrstimo med glavne favorite na svetovnem prvenstvu, ki -bo letos v Falunu HaiolcVcU se na POLET* Imeiianci so dobro pripvip Svetovnega smučarskega prvenstva na ^vedskem se bodo udeležili tudi smu-^ar5i ZDA in to prvič kot of-icielna repre-Prezentanca. Vsi dosedanji nastopi in gostovanja ameriških smučarjev po Evropi, 2 izjemo olimpijskih iger, so bila plod PNvatne pobude. Amerikanci so se odlomiti. da bodo poslali v Evropo 16 smu-m^rjev, in sicer 9 »alpincev« (5 moških in ^ ženske) in 7 »nordijcev«, od teh 2 ska-*aica, 2 tekača in 3 tekmovalce za kombinacijo, ■^e 13. decembra so se kandidati za se-f^vo »alpskega« moštva zbrali na Mount JJansfieldu v Vermontu. Na treningu je 3 moških in 10 žensk pod vodstvom Ranega* avstrijskega smučarja Peppija pbla. Moštvo bo zapustilo ZDA že 20. Januarja, ker bodo pred svetovnim pr-^nstvom nastopili še na nekaterih dru-tekmovanjih po Evropi. Čeprav Ame-j ancev ne bo mogoče šteti ravno med avorite, so sposobni precej močno pre-J^etiti. Spomnimo se samo nekaterih ezuitatov iz Osla: Brooks Dodge je bil ’ v slalomu in 6. v veleslalomu. Bill sa Beck 5. v smuku itd. Pri ženskah bomo sicer pogrešali dvakratno olimpijsko zmagovalko Andreo Mead — Lawrence in odlično Jeanette Burr, zato pa bodo prišle v Are verjetno Imogene Opton (5. v slalomu v Oslu), Katy Rodolph (5. v veleslalomu v Oslu) in druge. Tudi tekači in tekmovalci za kombinacijo se že pridno urijo. 15. decembra se je zbralo na univerzi Paul Smith v državi New York kar 20 kandidatov za Fa-lun pod vodstvom Allisona Merrilla, ameriškega olimpijskega tekmovalca iz leta 1948. Tri dni pozneje se je zbralo v Lake Placidu tudi 18 najboljših skakalcev. Dvoje tekmovanj na olimpijski skakalnici bo odločilo, kdo bo potoval na Švedsko. Kakor vidimo, se ameriški smučarji za svetovno prvenstvo resno pripravljajo in se ne bomo smeli prevet začuditi, če bomo našli med visoko p^i^-nimi. zlasti v alpskih di^plinah, tudi kakšnega predstavnika ZDA. Cukarin zmagal v Parizu Posamezni rezultati telovadnega srečanja med reprezentancama SZ in Francije: bradlja: Saginjan (SZ) 9.70, Azarjan (SZ) 9.70, Mathiot (F) 9.60, konj: Cukarin (SZ) 9.85, Korolkov (SZ) 9.85, preskok: Čaklin (SZ) 9.90, Cukarin (SZ) 9.90, drog: Muratov (SZ) 9.85, Cukarin (SZ) 9.85, Dot (F) 9.80, prosta ouja: Muratov (SZ) 9.70, Azarjan (SZ) 9.60, Vostrikov (SZ) 9.60, Saginjan (SZ) 9.60, Dot (F) 9.60, krogi: Azarjanv (SZ) 10.0, Cukarin (SZ) 9.85. Končni plastna posameznikov: 1. Cukarin 58.50, 2. Saginjan 58, 3. Azarjan 57.85 (vsi SZ), 4. Dot (F) 57.65, 5. Korolkov 57.30. V tekmovanju ženskih reprezentanc pa so se kot boljše posameznice uveljavile: Manjina (SZ) 39.05, Bočarova (SZ) 38.90, Mu-ratova (SZ) 38.80, Gorohovskaja (SZ) 38.70, Diril (SZ) 38.45. Prva Francozinja Sicot je z 38.25 na sedmem mestu. Za svetovno prvenstvo v orodni telovadbi, ki bo konec junija v Rimu, se je doslej prijavilo naslednjih 27 držav: Argentina, Belgija, Brazilija. Bolgarija, Danska, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Anglija, Finska, Francija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kuba, Norveška, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Sovjetska zveza, Saar, Švedska, Švica, Španija, ČSR, Madžarska in ZDA. V Landskroni sta sc srečali telovadni reprezentanci Švedske in Danske. Zmagali so Švedi z 269.53-266.06 točke. Najboljši posamezniki. Stattin (Š) 56, Lind (S) 54.36, Jor-gensen (D) 54.08. laponski plavalci hitro napredujejo Cc se spomnimo olimpijskih iger 1932 v Los Angelesu in 1936 v Berlinu, se bomo spomnili tudi na velike dvoboje med japonskimi in ameriškimi plavalci na teh igrah. V Londonu leta 1948 Japonci še niso sodelovali, dočim so v Helsinkih že precej resno posegli v borbo za najvišja mesta. Že sedaj se Japonci pripravljajo na veliki »come-back«, ki ga nameravajo slaviti na igrah v Melbourncu čez dobri dve leti. Nobenega dvoma ni, da japonsko plavanje hitro napreduje in da se bodo morali ameriški in evropski plavalci močno potruditi, če nočejo, da bi v tem tekmovanju podlegli. Najboljši dokaz za visoko kvaliteto japonskega plavanja so rezultati doseženi v letu 1953: 100 m: Suzuki 57.8, Koga 58.0, Goto 58.2, Tani 58.4, Tanigavva 58.4 in še 4 plavalci pod 1 minuto; 200 m: Tani 2:09.2, Suzuki 2:10.2, Hosoma 2:11.2, Tamashita 2:11.2, Nagibava 2:11.8 in še 5 plavalcev pod 2:12.5; 400 m: Tamashita 4:38.2, Asano 4:41.8, Hosoma 4:43.0, Tanaka 4:44.8, Sugihava 4:45.6 in še 5 plavalcev pod 4:48.0; 1500 m: Tamashita 18:27.4, Adachi 18:51.4, Aoki 19:05.8, Ishibashi 19:15.2, Kitamura 19:16.2 in še 4 plavalci pod 19:30.0; 100 m hrbtno: Kajiura 1:08.4, Hasc 1:09.4, Ashida 1:10.0, Kurahashi 1:10.0 in še 6 plavalcev pod 1:12.0; 100 m prsno (klasično): Tanaka 1:13.4, Ital 1:14.0, Kiyoikc 1:15.2 in še 5 plavalcev pod 1:16.0; 200 m prsno (klasično): Tanaka 2:42.8, Ka-jikawa 2:44.4, Kiyoike 2:45.2 in Se 5 plavalcev pod 2:47.0; 4 krat 200 m: Univerza Waseda 8:44.2, Univerza Meiji 8:52.2, Univerza Nikon 8:57.6, Univerza Keio 9 0 v n. pOik&£. ostane Avstralski teniški reprezentanci je tudi letos uspelo obdržati Davisov pokal, čeprav so imeli po drugem dnevu Amerikanci že nekoliko več izgledov. Nihče ni namreč računal, da bo Trabertu in Seixasu uspelo zmagati v igri parov. Kapetan avstralskega moštva Hopman pa je razbil vigrano dvojico Hoad — Rosewall in postavil na mesto Rosewalla, ki je v zadnjih dneh igral nekoliko slabše, Hartwiga. Avstralska dvojica Hoad — Hartwig je bila vse premalo vigra-na, da bi se lahko resneje upirala Ameri-kanccma. V prvi igri tretjega dne je Hoad po veliki borbi premagal Trabcrta, druga partija pa je morala biti odložena zaradi dežja. Tako je končna odločitev padla šele četrti dan, ko je Rosewall dokaj lahko premagal Scixasa in tako ohranil Avstraliji Davisov pokal. Tehnični rezultati: Hoad : Seixas 6:4, 6:2, 6:3, Trabert : Rosewall 6:3, 6:4, 6:4, Trabert — Soixas : Hoad — Hart-wig 6:2, 6:4, 6:4, Hoad : Trabert 13:11, 6:3, v Avstraliji 2:6, 3:6, 7:5, Rosev/all : Seixas 6:2, 2:6, 6:3, 6:4. Ara mednarodnem teniškem turnirju v Barceloni je zmagal Šved Jonhansson, ki je v finalu premagal Francoza Destremaua 6:2, 1:6, 0:6, 6:3 in 6:4. Langlois boksal neodločeno z Basileoni V Spracusah je francoski boksar srednje kategorije Pierrc Langlois boksal neodločeno s kandidatom za naslov svetovnega prvaka Basileom. 14. febr. se bosta v Miamiju srečala v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije prvak Rocky Marcia-no in Danny Nardico. Karl Olsen, svetovni prvak v srednji kategoriji, bo 23. jan. boksal v San Franciscu z Joeom Rindoenom. To bo prva borba Ol-sena, odkar je osvojil naslov. Konec preteklega leta je naše uredništvo pripravilo novo anketo, in sicer o »Poletu«. N amen te ankete je, da vsak bralec pove svoje mnenje o listu ter s koristnimi predlogi in nasveti pomaga uredništvu pri mnogih perečih problemih, ki so pred nami. Odziv na to anketo je bil do danes še preslab, da bi lahko bili zadovoljni in da bi anketo lahko zaključili. Zato smo v današnji številki znova priobčili glavna vprašanja, ki smo jih objavili že ob razpisu ankete. Vaša naloga je, da na vprašanja kratko odgovorite. To vam prav gotovo ne bo pretežko, saj redno prebirate »Polet« in st e si verjetno že ustvarili sodbo o vseh dobrih in slabih straneh našega lista. Da ne boste imeli stroškov s poštnino, oddajte odrezek z vašimi odgovori v naših poslovalnicah, kjer običajno oddajate odrezke Poletovega nagradnega natečaja. Odreži! i 1 Katero rubriko (panogo) najraje berete...........................^ 2. Ali preberete ves »Polet«, ali se zanimate samo za eno, dve, ? ali več panog...................................................\ 3. Katere panoge stalno prebirate, katerih sploh ne berete ... i i. Kaj v našem listu najprej prečitate........................... ^ 5. Ali vam je všeč mednarodna rubrika? (Ali je preveč rezulta- ^ A tov ali premalo?)..................................................^ 6. Kako vam ugajajo humoristični podlistki? (Boštjan Zafrkant) ................................................................( 7. Ali si želite več slik in karikatur, čeladi na škodo besedila? | 8. Katera rubrika se vam zdi najbolj urejena? (Katera najslabše? ( f Ali mislite, da je kakšna panoga zapostavljena?)...................^ f ................................................................(1 ut s 'P&Jkšjuka Naši vrhunski tekmovalci — tekači se nahajajo ta teden na Pokljuki, kjer se z ostrim treningom pripravljajo na tekmovanja, ki jih je Smučarska zveza Slovenije predvidela o letošnjem letu, ter prav tako za svetovno prvenstvo v Fa-lunu na Švedskem. Kako in kakšne je videl naš dopisnik, bo povedal naslednji članek. ITALIJA — 15, kolo: Bologna : Roma 1:2, Florentina : Sampdoria 2:0, Genoa : Udinese 4:1, Internazionale : Palermo 4:0, Juventus : Atalanta 2:0, Lazio : Milan 1:1, Legnano : Torino 0:0, Novara : Napol! l:l, Spal : Triestina 0:0. — Lestvica: -, a-azionale 15 10 4 1 30:13 24 J uventus 15 9 4 2 25:11 22 Fiorentina 15 8 6 1 20:10 22 Milan 15 7 5 3 28:16 19 Napoli 14 6 5 3 21:11 17 Roma 15 5 7 '3 23.T6 17 Sampdoria 15 7 3 5 20:16 17 Lazio 15 5 5 5 19:19 15 Bologna 15 5 4 6 18:19 14 Novara 15 4 6 5 15:17 14 Spal 15 3 6 6 17:22 12 Udinese 15 3 6 6 18:26 12 Triestina 15 4 4 7 18:26 12 Torino 15 3 6 6 15:23 12 Genoa 15 4 3 8 16:25 11 Palermo 15 5 1 9 17:31 11 Atalanta 15 2 5 8 22:30 9 Legnano 14 1 6 7 14:25 8 NEMČIJA — 18. kolo: Južna liga: Ka- rlsruhe : Schweinfurt 2:1, Mannheim : Frankfurter SV 2:3, Offenbach : Bayern 2:1. VfB Stuttgart : Fuhrt 4:1, Eintracht : Augsburg 3:0, Kassel : Waldhof 1:1, Nurnberg : Aschaffenburg 4:2, Regensburg : Kickers Stuttgart 2:1; — Lestvica: Eintracht 29, VfB Stuttgart 27, Offenbach 25, Nurnberg 23, Regensburg 23; J. zah. liga: Wormatia : Landau 3:1, 1 FC Kaiserslautern : Kirn 4:1, Mainz : Frankenthal 1:2, Pirmasens : Saar 3:0, Saarbriicken : Speyer 9:0, Neuendorf : Phdnix 3:1, Tura : Trier 7:3, Neunkirchen VfR Kaiserslautern 5:1; — Lestvica: Pirmasens 31, 1. FC Kaiserslautern 30 Saar-brucken 23, Saar 21, Neuendorf 21; Zah. . liga: Horst Emscher : Munster 3:3, Aachen : Koln 4:2, Gladbach : Rheydt 3:1, Bochum : Fortuna 5:1, Mei-derich : Schalke 1:1, Dellbriick : Borus-sia 4:2, Schwarz-weiss : Rot-weiss 3:4, Leverkusen : Sodingen 3:2; — Lestvica: EGIPTOVSKA TEMA V ŠKATLICAH »Čez komot ga ni,« je rekel tisti, ki je umrl kar v krsti, da je prihranil sorodnikom nepotrebne stroške pogreba. To sem si mislil tudi jaz, ko sem se peljal s preurejenim kamionom na Pokljuko. Res je, da smo na zvezo s »Sporthotelom« na Pokljuki čakali nekaj dobrih uric ter pri tem popili toliko črne kave, da bi verjetno, če bi imel avtobus le še pol ure zamude, ne šlo brez izpiranja želodca in zdravniške pomoči. Toda še vseeno se je bolje slabo peljati kot pa dobro hoditi. Mimogrede naj še povem, da sem med vožnjo ugotovil, da je posmrtno življenje sardin v konzervah pravi raj proti taki gneči, kot je bila v kamionu. Trda noč je bila, ko smo se zložili iz kamiona. Hotel pa kar lepo v temi! V električnem vodu na Pokljuko se je nekaj zaskočilo in potem smo dva dni, še celo na samega Novega leta dan, prodajali egiptovsko temo v škatlicah. Nek moj prijatelj je dal upravi hotela sicer umesten predlog, naj bi čez dan lovili sonce v škafe, da bi imeli zvečer razsvetljavo, toda njegov, mislim da dober predlog, uprava hotela iz neznanih vzrokov ni sprejela. In tako smo vsi, kolikor nas je bilo tam gori, preživljali prijetne urice v temi, kar je nekatere bolj, nekatere pa manj veselilo. TEKAČI ZGODAJ VSTAJAJO Hotelski gostje, pa tudi mi, smo še veselo gledali pod kožo, ko so tekači pod vodstvom pomočnika trenerja Knifica že začeli svoj dopoldanski »šiht«. Kakor sem že one, namreč alpske vozače na Črnem vrhu, stežka dohajal, tako sem pri tekačih še bolj jasno spoznal, da mi vile rojenice ob rojstvu niso pridejale prav nič tekaškega talenta. Se preden sem se dobro »priklenil« na smuči, že ni bilo o tekačih ne duha ne sluha. Žalostno sem si dejal: »Fant, če bo šlo vse dni takole, potem bo naš urednik zastonj čakal na reportažo!« Odločil sem se za bojno zvijačo. Brez kosila takole tekanje ne more dolgo trajati. Pa sem se opoldne postavil v jedilnico na stražo, in res dobil tov. Knifica, da sem izvlekel iz njega nekaj, kar bi naše bralce zanimalo. »Kako si kaj zadovoljen s tečajniki?« sem ga vprašal. »Fante moram nadvse pohvaliti. Na trening so prišli tako pripravjeni, da upam, da bo njihov trud v tej sezoni bogato poplačan. Dosegli smo tako stopnjo, da za prvih 10 ne bi mogl prerokovati, kdo bo boljši in prvi. Mislim, da se trenutno lahko pomerimo z najboljšimi v Srednji Evropi. Dosegli smo tudi to, kar smo doslej pogrešali, namreč izenačenje reprezentance, da v njej ne bo več šibkih točk.« »In kako vadite?« »Trener tečaja tov. Klančnik Gregor, katerega pomočnik sem jaz, je uvedel švedski način treninga, ki je trenutno gotovo najboljši na svetu. Ni enoličen in je dovolj oster.« »Kakšen pa je ta način treninga?« To pot mi ni nič odgovoril, le svoj dnevnik, kamor zapisuje potek vadbe, mi je pomolil in tam sem prebral, kako izgleda ta stvar. »31. decembra 1953: vstajanje običajno, sprehod pred zajtrkom, nato mazanje, ob 9.15 odhod na sneg Vadili v jaslih korake s palicami, nato korake in odriv z obema rokama, ki pride v poštev v blagih smukih, odšli na progo, tekli z lahkim tempom, toda vse vzpone s 120% tempom, v gozdu okoli 2 km 100-odstotni sprint ter ponovili to v 6 krogih po okoli 6 km. Fantje so bili... itd.« »Kaj gre pri vas vsak dan tako?« »Toliko napravimo gotovo vsak dan, toda niti en dan ni podoben drugemu, ker tak način psihično tekmovalcev ne utruja. Sicer pa, kaj bi mnogo razpravljala, saj bo prihodnja sezona pokazala, ali smo delali pravilno ali ne.< KDO JE ZA TO ODGOVOREN? V zveznem tečaju smo opazili napako, ki se v bodoče nikakor ne bo smela več ponoviti. Tečaj, kot je bil ta, in napori, ki jih tekmovalci dnevno dajejo od sebe, nujno zahtevajo zdravniško kontrolo. Za- to se ne moremo dovolj načuditi, zakaj odgovorni činitelji niso poslali na zvezni tečaj zdravnika in zakaj tekmovalci niso bili pred začetkom treninga pregledani po zdravniku specialistu, tako rentgensko in intemistično. Tu bi morala vsekakor posredovati Zveza, da se taki grehi ne bi pri tekačih ponavljali, kajti napori, ki jih vlagajo, so preveliki, da bi tako postopali z njimi. KAJ PRAVIJO KORDEŽ, PAVČIČ, IN DRUGI? V vrsto tistih, ki tudi še lep čas ne bodo odjenjali, spada prav gotovo Matevž Kordež. Izkoristil sem priložnost, ko se je po kosilu in dopoldanskem trdem delu zleknil po pogradu, da sem tudi njega »ožel« za nekaj stavkov. »S suhim treningom sem začel že v avgustu, glede kondicije pa lahko povem, da sem jeseni spravil iz hoste kakšnih 150 m3 lesa, kar je tudi po svoje trening. K tečaju bi povedal to, da je 14 dni premalo za tekača. Trening po snegu bi po mojem mnenju moral trajati vsaj tri tedne in to tako, da bi se tekmovalci prvi teden spoznali s snegom, drugi teden s tehniko in tretji teden z zelo ostrim treningom. Tudi suhi jesenski trening bi moral biti drugačen. Tekači bi morali imeti v jeseni več časa za pripravo. Iz lastnih izkušenj vem, da bi mi, če bi imel v jeseni možnost pripravljati se dvakrat ali trikrat po 14 dni, prav gotovo uspelo zmanjšati razliko 5 minut, za katero so bili v Gortini Italijani boljši od mene. Lahko pa bi bil celo boljši od njih.« Tov. Pavčič mi je v razgovoru dal tudi nekaj tehtnih pripomb. Dejal je, da bi vsi tekači z veseljem pozdravili to, če bi se Zveza res odločila, da poveri našemu priznanemu atletskemu tekmovalcu Cera ju vodstvo suhega treninga in njegovo doziranje. Med drugim je dejal tudi to, da bi Smučarska zveza mo- L E DU Oiveniev sezone v KLADIVAR : ŽELEZNIČAR 5:3 (2:1, 3:2, 0:0) Maribor, 2. jan. Danes zvečer je bila na drsališču Železničarja prva hokejska tekma letošnje sezone. Sestali sta se moštvi celjskega Kla-divarja in domačega Železničarja. Igralcem obeh ekip se je poznalo pomanjkanje treninga, kljub temu pa so bili gledalci priča zanimivi in borbeni tekmi. V prvih dveh tretjinah so bili Celjani za malenkost boljši, kar se odraža tudi v rezultatu. V zadnji tretjini je igralcem zmanjkalo sape in se rezultat ni več spremenil. Pri Celjanih so se odlikovali Prelog, Dobovičnik in Hohnjec, medtem ko so Železničarji imeli najboljše igralce v Stropniku in Hočevarju. LJUBLJANA B : PAPIRNICAR 5:2 (4:0, 0:1, 1:1) rala pokreniti akcijo, da bi se vsi tekači obvezno vključili (seveda kjer za to odstoja možnost) v atletske -klube, kjer bi bili deležni tehničnega nadzorstva nad svojim treningom. ALI BO ŠEL SVET RES MED POŠTARJE? O požrtvovalnosti med tekači je bilo že mnogo govora. Kako pa pravzaprav taka stvar v resnici izgleda, sem menda prvič videl sedaj na Pokljuki. Zaradi samega treninga jo je na primer tekmovalec Svet mahnil iz Pokljuke preko Koprivnika na Gorjuše, se tam pridružil skupini B, ki jo trenira naš olimpijec Smolej, »odmahal« z njimi rundo 9 km. ter bil zvečer popolnoma pravočasno na večerji. Sicer njegov primer ni osamljen, pa se ne smemo zato čuditi poštni upravi na Pokljuki, ki mu je ponudila stalni zaslužek, namreč mesto poštarja in raz-našalca paketov v relaciji nad 40 km po vsem ozemlju Pokljuke. • (Ne vem, kako bo fant sprejel tele vrstice, toda upam* da ko se bova prvič srečala, da bom v družbi kakšnega svojega dobrega in močnega prijatelja, kajti uiti mu tako ne bom mogel.) Da pa ne bo zamere, moram povedati h koncu še to, da tako pridnih in požrtvovalnih ter discipliniranih tekmovalcev že dolgo časa nisem srečal. Zlepa tudi še nisem videl tako pripravljenih tekmovalcev in res da bi me čudilo, če bi letos odlični rezultati izostali. M. H. r Poletov nagradni natečaj ODREZEK šf. 33 ; 1. Portsmouth s Charlton Točen naslov pošiljatelja: Priimek: i 2. Burnley : Manchester U. \ 3. West Bromvvich : Chelsea 4. Arsenal : Aston Villa j 5. Sheffield W. : Sheffield U. Ime: f 8. Bolton : Liverpool i 7. Roma i Legnano Kraj; 8. Napoli : Genoa 9. Milan : Spal 10. Udinese : Fiorentina Ulica in hišna številka; Tl. Palermo : Juventus ^ ’o : Internazionale J Gorje, 3. jan. Danes je bila v Gorjah tekma za člane, članice ter mladince na 7 in 14 kilometrov. To je bila prva takšna tekma v letošnji sezoni in njeni rezultati so več kot razveseljivi. Udeležilo se je tekmovanja 70 tekmovalcev, med njimi kar 4t članov, 21 mladincev ter 8 članic. Vreme za izvedbo tekmovanja je bilo idealno, sneg odličen, le da ga je mestoma primanjkovalo. Lepo in tehnično ne preveč zahtevno progo sta trasirala Smolej in Ženiva ter bo del te uporaben tudi v nedeljo, ko bo na Bledu mednarodno tekmo- * 1 2 PRAVILNE REŠITVE ODREZKA 32 Med 2616 udeleženci imajo po 9 pravilnih rešitev Vatovec Lado, Ljubljana, Tomačevska 13 a, Juvan Ljubo, Zagorje ob Savi 94 in Kolarič Oto, Maribor (TAM), uprava stanovanj. Vsak prejme po 3333 din. Arsenal : Aston Villa prekinjena X 2 X 2 1 1 2 1 1 1 X Blackpool : Sceffield U. Cardiff : Wolverhampton Charlton : Chelsea Liverpool : Bolton Manchester C. : Sunderland Middlesbrough : Tottenham Nevvcastle : Manchester U. Portsmouth : Huddersfield Sheiffield W. : Burnley West Broimvich : Preston Lazio : Milan vanje v smuških tekih. Kakor smo pričakovali, se je najhujša, borba razvila med našimi reprezentanti, ki so bili do tega tekmovanja na treningu na Pokljuki. Favorit tekme je bil Kordež in je nade tudi izpolnil. Takoj za njim se zvrstijo Hlebanja in Pogačnik Tone. Pavšič ni dal iz sebe vse, kar zmore, kajti po tekmi je dejal, da še ni bil pravilno segret, da pa je s svojim rezultatom kar zadovoljen. Žilavi Knific se je plasiral na šesto mesto, dočim je mladi Pavšič Cveto bil sedmi ter je s svojim plasmajem veselo iznenadil. Časi od 3. do 7. mesta so skoraj popolnoma izenačeni, kar je .predvidel že trener naše reprezentance, ki je dejal, da za prvih 10 tekmovalcev ne more prerokovati, kdo bo prvi. Pri članicah je zmagala Rožičeva iz Gorij prav tesno pred svojo nevarno konkurentko Belajevo iz Celja, ki je sicer v odlični formi, toda manjka ji še tehnično znanje. Pri mladincih je iznenadil Seljak od Udarnika, ki je porazil favorita Vodnova od Gozdarja. Rezultati — člani: 1. Kordeš Matevž (Kropa) 49:53, 2. Hlebanja (Mojstrana) 51:24, 3. Pogačnik (SD Jesenice) 52:00, 4. Rožič Vinko (Go- Velilsa ifielažba n pr« starša tekačev Med člani je zmagal Matevž Kordež pred Hlebanio — Pogačnik na tretjem mestu — Kranjčan Sel ak premagal Vodnova zdar) 52:30, 5. Pavčič J. (Enotnost) 52:40, 6. Knific (SD Jesenice) 52:48, 7. Pavšič Cveto (52:50), 8. Kandare 53:00, 9. Kordež Gašper 53:57, 10. Slivnik (Gozdar) 54:42 itd. Članice: 1. Rožič (Gozdar) 36:29, 2. Belaj (Celje) 36:30, 3. Kandare (Stari trg) 37:32, 4. Černe (Bled) 37:51, 5. Černe M. (Gozdar) 38:58. Mladinci: 1. Seljak (Udarnik) 28:20, 2. Vodnov (Gozdar) 29:17, 3. Jeršič (Enotnost) 29:30, 4. Pogačnik (Gozdar) 29:27, 5. Strnad (G.) 29:51. ČSR : Norveška 7:2 in 6:5 V Oslu sta se dvakrat srečali hokejski reprezentanci ČSR in Norveške. V prvem srečanju so Čehi zmagali s 7:2 (2:1, 2:1, 3:0), v drugem pa tesno s 6:5 (2:1, 1:0, 3:4). Švedsko hokejsko moštvo AIK iz Stockholma gostuje v Sovjetski zvezi. V prvi tekmi je izgubilo z Dinamom iz Moskve s 4:0, v drugi pa z Zenitom iz Moskve s 5:0. V Stockholmu se je začelo hokejsko tekmovanje za kup Ahearne. Letos sodelujejo reprezentanca Švedske ter angleški profesionalni moštvi Wembley Lions in Harringay Racers. V prvi tekm iso Wembley Lions premagali Harringay z 8:2. Reprezentanca Moskve v hokeju ua ledu je v Berlinu premagala izbrano moštvo Vzhodne Nemčije z 12:1. V Budimpešti je hokejska reprezentanca Madžarske premagala Poljsko s 3:2.