NAŠA TEMA
AKTUALNO
Vse več smeti v naravi str. 12-13 V nedeljo na referendum!
str. 2


JESSICA ALBA
Plavala je, še preden je shodila!
št. 27 SPORED

Tednik za Savinjsko regijo / št. 27/ Leto 76 / 8. julij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik

Urbani gladiator jo je pošteno
zagodel
Po dveh letih je bilo Celje znova prizorišče prireditve Urbani gladiator. Udeleženci vseh starostnih skupin so na različno dolgih
progah premagovali številne prepreke, na koncu pa vidno utrujeni, a zelo zadovoljni, da jim je uspelo, pritekli v cilj. Izzivi so bili
tudi tokrat sila zanimivi: preskok ognja, plazenje pod bodečo žico, met sulic, hoja na hoduljah, prevračanje gum, plazenje po
blatu. Tudi letos je rdečo nit dogodka vlekel Nino Cokan, brez katerega si takšnih dogodkov ne moremo predstavljati.
INTERVJU
dr. Albert
in Leonida
Mrgole,
terapevta
str. 26-27
GOSPODARSTVO
Kronično pomanjkanje
delovne sile str. 4
str. 24

2
AKTUALNO
Št. 27, 8. julij 2021
ZADETKI
»Vsi delamo za denar.
V zadnjih treh mesecih
so delodajalci, ki niso
zvišali plač, izgubili dobre
kadre.«
Peter Pišek, podpredse-
dnik OPZ Slovenije
»Preveč je tistih, ki v na-
ravi puščajo svoj viden
odtis. Za seboj puščajo
smeti, povzročajo hrup,
avtomobil pustijo, kjer-
koli se jim zdi.«
Jože Prah, sodelavec Za-
voda za gozdove Slovenije
in član upravnega odbora
Turistične zveze Slovenije
Pred referendumom o noveli Zakona o vodah
»V drugem valu mi je bilo
res zelo hudo, ko sem
dobivala strašljive klice
staršev, ki so obupovali,
kako imajo njihovi otroci
znake samomorilnosti,
samopoškodb ter kako so
izgubljeni. Nikjer ni bilo
organizirane pomoči za te
ljudi.«
Leonida Mrgole, terapev-
tka
Odločilna nedelja
Referendumsko
vprašanje v nede-
ljo se bo glasilo:
»Ali ste za to, da
se uveljavi Zakon
o spremembah
in dopolnitvah
Zakona o vodah
(ZV-1G), ki ga je
sprejel Državni
zbor na seji dne
30. marca 2021?«
Kako bomo ravnali z vodami, je eno najpomembnej-
ši razvojnih in strateških vprašanj. V Sloveniji bomo o
tem odločali na nedeljskem referendumu, kjer bomo
glasovali za novelo Zakona o vodah ali proti njej. Da
gre za tako pomembno vprašanje, da volivci tokrat
ne bodo ostali doma, so prepričani tako zagovorniki
kot nasprotniki novele.
TATJANA CVIRN
proti noveli Zakona o vodah.
»Na referendumu potrebuje-
mo 340 tisoč glasov proti. Če
vsak, ki je oddal glas proti, na
volišče pripelje pet prijateljev,
ni nemogoče doseči tega ci-
lja,« meni Nika Kovač.
Več tveganja in
omejen dostop
podzemne vode ter s tem
tudi vodne zaloge. Novela
bi po njihovem mnenju pri-
nesla le še poslabšanje teh
razmer.
Po sedanji zakonodaji je
možna gradnja le na obsto-
ječih stavbnih zemljiščih v
okviru naselij, medtem ko
novela to možnost širi tudi
»Petje ni samo glas, ampak
so pomembni celotna oseb-
nost, čustva in tudi igralski
talent.«
Davor Mikulić, učitelj petja
»Poslušam naravo in jo
gledam. Če je kamilica
lepo odprta, pomeni, da
bo sončen dan in lahko
hitro kaj naredim. Če se
njen cvet zapre, se pripra-
vlja nekaj drugega.«
Cvetka Jagodič, ki kmetuje
po načelih biodinamike
Predlagatelj o prednostih novele
Predlagatelj novele zakona, ministrstvo za okolje in pro-
stor, ocenjuje novelo kot krepitev varovanja ustavne pravice
dostopa do kakovostne pitne vode. »Z uveljavitvijo novele
bo na priobalnem pasu onemogočena gradnja tovarn in
drugih industrijskih objektov ter tudi zasebnih objektov.
Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih
zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne
rabe (na primer otroška in športna igrišča, čolnarne in
podobno), a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski
akti občin,« navaja ministrstvo. Občine bodo za spremembe
prostorskih aktov enako kot doslej morale pridobiti soglasje
Direkcije RS za vode in drugih pristojnih organov. Vlada
ne bo več imela pravice določati izjem, ampak bodo o tem
odločali strokovnjaki. Gradnja na priobalnih zemljiščih ne
bo dopustna v primeru ogrožene poplavne varnosti, ob tve-
ganju za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju
s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako
ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti ka-
korkoli omejevali dostop do vode, zagotavlja ministrstvo.
Novela naj bi omogočala tudi večjo poplavno varnost, saj
bodo za ta namen na voljo tudi sredstva Sklada za vode.
Državna volilna komisija
je gospodinjstvom že pred
časom poslala gradivo o re-
ferendumu in z besedilom
sprememb zakona, na kate-
re se nanaša referendumsko
vprašanje. Tri vladne stranke,
SDS, NSi in SMC, so pripra-
vile zloženko o tem, kaj po
njihovem mnenju prinašajo
novosti. Tudi to so prejela go-
spodinjstva v nabiralnike. Po-
budniki razpisa referenduma,
to so civilnodružbene organi-
zacije, povezane v Gibanju
za pitno vodo, so kampanjo
usmerili na družbena omrežja
in na teren. V soboto so tako v
Celju prostovoljci Inštituta 8.
marec delili letake.
Kot je dejala Sara Krajnc,
vodja prostovoljske enote Ce-
lje, so s tem osveščali ljudi,
da bi razumeli, kaj je bistvo
novele zakona. »Narava nima
svojega glasu, zato smo njen
glas mi,« je dejala.
Mnogi v noveli ne vidijo nič
spornega, zato Nika Kovač,
direktorica Inštituta 8. marec,
predlaga, naj si ljudje na sple-
tni strani gibanja preberejo
vse argumente proti sprejetju
Na referendumu bo lahko odločalo
1.698.629 volivk in volivcev. Novela zakona
bo zavrnjena, če bo proti njemu glasovala
večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali,
in pod pogojem, da bo proti glasovala
najmanj petina vseh volivcev oziroma
najmanj 339.726 volivk in volivcev.
novele. Strokovna združenja,
ki se ukvarjajo z vodami in
problematiko dobro poznajo,
podpirajo zavrnitev novele,
kar je po mnenju Kovačeve
močan argument v korist po-
budnikov referenduma. Ena
od akcij gibanja v teh dneh
je tudi, da ljudje pišejo pisma
sosedom in jih prosijo, naj na
referendumu obkrožijo, da so
Novela Zakona o vodah je
sprožila številna nasprotova-
nja že v času sprejemanja v
državnem zboru, kjer je bila
sprejeta po skrajšanem po-
stopku. Pobudo za referen-
dum je vložilo Gibanje za
pitno vodo, ki je zbralo več
kot 52 tisoč podpisov podpo-
re. Noveli nasprotujejo tudi
številni vodovarstveni stro-
kovnjaki in društva. Sporen
se jim zdi 37. člen novele, ki
dovoljuje posege na vodnih
in priobalnih zemljiščih. Po-
budniki referenduma med
drugim opozarjajo, do smo
z različnimi posegi v Slove-
niji že doslej močno posegli
v rečni prostor, onesnažili
vodotoke in znižali gladino
na vsa ostala naravna vodna
in priobalna zemljišča. Do-
voljena bi bila namreč gra-
dnja hotelov, restavracij in
gostiln, nakupovalnih in tr-
govskih središč, bencinskih
servisov, parkirišč in javnih
cest, kar že samo po sebi
povečuje tveganje za one-
snaženje okolja, opozarjajo
pobudniki referenduma in
dodajajo, da je izraz »objek-
ti v javni rabi« zavajajoč, saj
so ti lahko v zasebni lasti.
Teoretično so sicer lahko
namenjeni vsem, a je za
njihovo uporabo pogosto
treba plačati, opozarjajo. Po
njihovem mnenju bo to po-
večalo pritiske občin na Di-
rekcijo RS za vode, ki bi po
novem odločala o posegih v
priobalna zemljišča. Možno-
sti za privatizacijo dostopa
do vode bo tako več, menijo
pobudniki referenduma in
kot primer takšnega rav-
nanja navajajo tujino, kjer
marsikje ni mogoč sprehod
ob obali jezer.
Foto: SHERPA
Medtem ko so v Ljubljani na predčasnem glasovanju zabeležili dolge vrste
čakajočih, v Celju takšne gneče ni bilo, je bila pa udeležba dobra. (Foto:
Andraž Purg – GrupA)
Št. 27, 8. julij 2021
AKTUALNO
3
Hudi očitki celjski bolnišnici
Komu vrhunske
operacije ne »dišijo«?
nja. V gibanju tako celjski
bolnišnici celo očitajo, da
nima ustreznih pogojev za
takšne posege, še več, tudi
to, da celjski zdravniki, ki
so sodelovali pri posegu in
podprli operacijo, smernic
Evropskega kardiološkega
združenja ne poznajo ali jih
namenoma prezrejo.
Zatem ko so v prvi polovici junija v Splošni bol-
nišnici Celje izvedli prva posega vstavitve srčne za-
klopke skozi žilo, je med nekaterimi zdravstvenimi
strokovnjaki završalo. Pravzaprav med zdravniki, ki
so združeni v gibanje Zdravstvo.si. Pri TAVI-posegu
gre za klinično metodo zdravljenja bolnikov s po-
membno zožitvijo aortne zaklopke, ki sta jo do zdaj
izvajala le klinična centra v Ljubljani in Mariboru.
Ali komu, ki ima ta program zdravstvenih storitev
plačan, to, da bi tudi v Celju letno lahko opravili 50
takšnih vstavitev na leto, ne »diši«?
SIMONA ŠOLINIČ
Pod zapisom gibanja Za
zdravstvo.si z očitki proti
celjski bolnišnici so pod-
pisani tudi zdravniki, ki
sploh niso s področja srčne
kardiologije, najmanj eden
sodeluje celo z zasebnim
medicinskim centrom. V
zapisu navajajo, da celjska
bolnišnica niti nima oddel-
ka za srčno-žilno kirurgijo.
Pri tem dodajajo, da go-
»Posega v skladu s
smernicami«
Gre za hude očitke celjski
bolnišnici, ki se obenem bori
tudi za to, da bi v Sloveniji s
temi posegi skrajšala čakalne
vrste na tem področju. Neu-
radno se govori tudi o tem,
da se nekateri bojijo, da bi
bolnišnica pridobila program
tovrstnih posegov. Če Zavod
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije tega programa celj-
ski bolnišnici ne odobri, to
pomeni, da – če se bolnišnica
odloči za izvajanje teh pose-
gov – jih mora opravljati na
svoje stroške. In verjetno jih
bo, glede na to, da se že vrsto
let bori, da bi področje kar-
diologije še nadgradila. »Oba
posega smo izvedli v skladu
z vsemi strokovnimi smer-
nicami in veljavnimi usme-
ritvami strokovnih združenj
Slovenije in Evropske unije,
tudi v skladu s smernicami
Evropskega združenja kardi-
ologov. Upoštevali smo vse
varnostne protokole. Posega
sta potekla brez zapletov,
oba bolnika sta bila po nekaj
dneh odpuščena iz bolnišni-
ce, njuno klinično stanje je
glede na podatke, ki jih ima-
mo, odlično,« še dodajajo v
Splošni bolnišnici Celje.
Ekipa med posegom,
ki ga je izvedla sredi
junija. Foto: SBC
stujoči srčni kirurg iz UKC
Maribor, ki je pri posegu v
Celju sodeloval, ni ustrezno
nadomestilo, ker če bi prišlo
med posegom do zapletov,
bi bolnika lahko rešila le
celotna ekipa, v kateri so
poleg srčnega kirurga tudi
ostali člani tako imenovane
»srčne ekipe«. Ta mora de-
lovati po smernicah Evrop-
skega kardiološkega združe-
Cepljenje možno tudi v bolnišnici
Od danes, 8. junija, je cepilno mesto tudi v
Splošni bolnišnici Celje, in sicer za bolnike, ki
so naročeni na obravnavo v bolnišničnih ambu-
lantah. Za cepljenje proti covidu-19 se morajo
bolniki prijaviti vnaprej, najkasneje dan pred
obravnavo, na katero so naročeni. Naročanje je
možno od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro
na telefonski številki 03 423 30 52. V bolnišnici
bodo cepili le s cepivom Pfizer/Biontech. Cepil-
no mesto bo delovalo od ponedeljka do petka
med 10. in 12. uro, bolniki ga bodo lahko obiskali
pred opravljenim pregledom oziroma posegom
ali po njiju. Ob cepljenju se bo bolnik odločil, ali
bo na cepljenje z drugim odmerkom ponovno
prišel v bolnišnico ali ga bo opravil na katerem
drugem cepilnem mestu. Če se bo odločil, da bo
cepljenje opravil v bolnišnici, ga bodo v predpi-
sanem roku povabili na drugi odmerek.
Županom predstavili
načrt gradnje hitre ceste
Prejšnji teden je Dars na se-
dežu družbe v Celju pripravil
predstavitev gradnje odseka
hitre ceste Šentrupert–Vele-
nje in nanjo povabil župane
občin, v katerih bo potekala
hitra cesta.
Hitro cesto od priključka
Šentrupert na avtocesti A1
(Šentilj–Koper) do priključka
Velenje jug v dolžini približno
14 kilometrov naj bi gradili po
gradbiščnih poteh. To pomeni,
da tovorni promet za potrebe
del na gradbišču naj ne bi do-
datno obremenil lokalnih cest.
Predstavniki Darsa gradnjo od-
seka, ki naj bi trajala največ pet
let, načrtujejo v petih fazah.
»Julija 2019 smo začeli pri-
pravljati projektno dokumenta-
cijo, ki bo priloga k zahtevi za
izdajo gradbenega dovoljenja
na omenjenem odseku. Vzpo-
Sestanka s predstavniki družbe za avtoceste so se tako udeležili Župani
Polzele, Braslovč, Šmartnega ob Paki in Velenja.
redno z izdelavo projektne
dokumentacije že izvajamo
tudi geološko-geomehanske
raziskave, postopke parcelaci-
je zemljišč ter arheološke raz-
iskave. Izdelan je investicijski
program; pričakujemo, da ga
bo kmalu potrdilo ministrstvo
za infrastrukturo,« so povedali
pri Darsu, kjer so potrdili, da
večjih sprememb projektnih
rešitev hitre ceste glede na pro-
jektne rešitve iz uredbe ne bo.
Kot so še pojasnili pri Dar-
su, je trenutno odkupljenih
34 odstotkov vseh zemljišč,
izvajajo tudi vse postopke
za odkup še vseh preostalih
zemljišč, ki so potrebna za
zgraditev hitre ceste. Na tem
odseku je predviden tudi od-
kup skupno 48 objektov, po
informacijah Darsa so bile
za 90 odstotkov oziroma 43
objektov že sklenjene odku-
pne pogodbe.
Naj se gradnja čim
prej začne
Kot je po srečanju povedal
župan Polzele Jože Kužnik, so
bili udeleženci s seznanjenim
zadovoljni. Neuradno naj bi
bili z dogovori glede odkupov
zemljišč in objektov zadovoljni
tudi občani. Čeprav v Spodnji
Savinjski dolini še vedno velja
prepričanje, da izbira trase ni
najboljša, si Kužnik želi, da bi
cesto karseda hitro zgradili:
»Občina Polzela se zavzema
za čim hitrejši začetek gra-
dnje, saj Koroška in Velenje
nujno potrebujeta hitro cesto.
Še vedno menimo, da izbrana
trasa ni najbolj optimalna, toda
ta zgodba je za nas končana.
Zdaj si želimo samo čimprej-
šnji začetek gradnje.«
Sestanka se je udeležil tudi
velenjski župan Peter Dermol,
ki je prisotnim predstavil izku-
šnje lokalne skupnosti v času
gradnje odseka v Gaberkah. Iz-
postavil je, da je ključna dobra
komunikacija, ki pripomore
k uspešnemu delu na terenu.
Izpostavil je tudi vprašanje fi-
nanciranja gradnje odseka hi-
tre ceste Šentrupert–Velenje.
Član uprave Darsa Boštjan Ri-
gler mu je odgovoril, da bo do
jeseni vse pripravljeno za odlo-
čanje o poroštvenem zakonu.
LKK, foto: MOV
Nov poveljnik
vojašnice
CELJE – Vojašnica Franca
Rozmana Staneta in 20. pe-
hotni polk 72. brigade imata
novega poveljnika. Doseda-
nji podpolkovnik Gregor
Hafner odhaja na general-
štabno šolanje in je dolžnost
predal podpolkovniku An-
dreju Krivcu. Primopredaj-
na slovesnost je bila v celjski
vojašnici 1. julija.
Slavnostni govornik, po-
veljnik 72. brigade polkovnik
Boštjan Baš, je povedal, da je
podpolkovnik Hafner pustil
pomemben pečat v zgodovi-
ni enote. Vzpostavil je odlič-
ne temelje za ponoven vzpon
celjskega polka. Podpolkovni-
ku Hafnerju se je zahvalil za
Poveljnik 72. brigade, polkovnik Boštjan Baš, predaja zastavo 20. pehotnega polka novemu poveljniku,
podpolkovniku Andreju Krivcu.
Na straneh 34-35 si lahko preberete o dramatičnem dogajanju v celjski vojašnici v času
Vojne za Slovenijo.
njegov trud, pozitivno ener-
gijo in profesionalen odnos,
podpolkovniku Krivcu pa
je zaželel veliko uspeha pri
opravljanju nove dolžnosti.
Gregor Hafner, ki je pol-
ku poveljeval od novembra
2018, je ob primopredaji
poudaril, da se je polk v
zadnjih dveh letih in pol
soočil s številnimi izzivi, ko
je šlo za operativne naloge,
vojaške vaje, mednarodne
operacije in misije, uspo-
sabljanja, spopadanje s co-
vidom-19. 20. pehotni polk
se je v zadnjih mesecih ka-
drovsko nekoliko okrepil, še
bolj spodbudni so rezultati
vstopa novih kandidatov v
NE PREZRITE
Slovensko vojsko, zato je ob
tej priložnosti izrazil zado-
voljstvo, da novemu povelj-
niku enoto predaja ravno v
tem obdobju.
Nov poveljnik, podpolkov-
nik Andrej Krivec, je vojaško
kariero začel v 20. motori-
ziranem bataljonu v Celju,
potem je opravljal številne
poveljniške in štabne dol-
žnosti. Sodeloval je v petih
misijah na Kosovu in v Afga-
nistanu, kot prvi pripadnik
celjskega polka je uspešno
opravil tečaj Ranger in Air-
borne, dosegel je tudi naj-
boljši učni uspeh na štab-
nem tečaju MCCC v ZDA.
Naslednik se je Gregorju
Hafnerju z zlato medaljo 20.
pehotnega polka zahvalil
za odlično vodenje polka in
Vojašnice Franca Rozmana
Staneta.
RG
Foto: LUKA MITROVIĆ
4
GOSPODARSTVO
Št. 27, 8. julij 2021
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje bo od jeseni vsak
mesec pripravila poslovni zajtrk, na katerem bodo predstavniki
gospodarstva opozarjali na svoje probleme. Tema prvega srečanja je
bila pomanjkanje kadrov.
V Celju opozorili na kronično pomanjkanje delovne sile
»Zahtevamo rešitve,
da bomo lahko delali«

»Pomanjkanje kadrov v gospodarstvu ni samo slo-
venski problem niti ni šele od včeraj. Z njim so že
dolgo seznanjeni vlada in vsa pristojna ministrstva,
vendar do zdaj ni še nihče ukrepal. Pričakujemo re-
šitve tega problema, čim prej in čim bolj učinkovito.«
Takšno je sporočilo predstavnikov različnih ustanov
in združenj, ki so se na povabilo podpredsednika
Obrtno-podjetniške zbornice Celje in podpredsednika
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Petra Piška
zbrali v Celju na poslovnem zajtrku. Poudarili so,
da je treba nujno spremeniti delovno zakonodajo,
reformirati pokojninski sistem ter uvesti spodbude
za zaposlovanje mladih. Šolski sistem naj se čim prej
bolj osredotoči na potrebe gospodarstva.
JANJA INTIHAR
Tudi Peter Pišek, ki se v svo-
jem podjetju ukvarja s tran-
sportom in z gostinstvom, ima
zaradi pomanjkanja kadrov ve-
like težave. »Ni voznikov, me-
hanikov in skladiščnikov, tudi
kuharje in natakarje je zelo tež-
ko dobiti. Krpamo od danes do
V Celju je večina tujih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije,
v zadnjem času prihajajo tudi Španci in Portugalci.
jutri. To ni samo moj problem,
ampak je vseslovenski in tudi
globalni. Evropa nima kadrov,
gospodarsko močne države
nam jemljejo strokovnjake,
zato je pri nas pomanjkanje,«
pravi Peter Pišek. Prepričan je,
da bi se marsikaj spremenilo že
ob tem, če bi vlada razbremeni-
la plače in bi delavci dobili več.
»Vsi delamo za denar. V zadnjih
treh mesecih so delodajalci, ki
niso zvišali plač, izgubili dobre
kadre.«
Podpredsednik celjske obr-
tne zbornice napoveduje, da
kljub finančnim ukrepom, ki
jih je vlada sprejela za prepre-
čevanje širjenja koronavorusa,
podjetja še enega takšnega leta
ne bodo preživela. Ne zato, ker
bi morala zapreti vrata, ampak
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je trenutno na voljo več kot 13 tisoč delovnih mest.
Največ jih je za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delodajalci iščejo tudi natakarje,
delavce za preprosta dela v visokih gradnjah, voznike, skladiščnike, prodajalce, kuharje …
Peter Pišek: »Vsi delamo za denar. V
zadnjih treh mesecih so dobre kadre
izgubili tisti delodajalci, ki niso zvi-
šali plač.« (Foto: arhiv NT, SHERPA)
ker ne bodo imela delovne sile.
Ljudje pač odhajajo tja, kjer so
boljši pogoji dela in višje plače.
»Naša kuhinja že dela omejeno,
velikih naročil ne moremo spre-
jeti, ker nimamo kadra. Enako
je tudi v prevozništvu. Letos
nas je zapustilo šest voznikov
iz Bosne in Hercegovine, ki so
pri nas delali deset let. V tem
času so si doma zgradili hiše
in zdaj so se vrnili. Res imajo v
svoji državi nižje plače, vendar
so stroški tam nižji in lahko ži-
vijo odlično. Ljudje torej ne be-
žijo samo v Evropo, ampak se
mnogi, ki so delali pri nas dlje
časa, vračajo domov. Povsem
jih razumem, vendar na drugi
strani nihče ne razume mojih
težav. Gostje v gostilni hočejo
imeti vrhunsko postrežbo in
hrano, agroživilska in farma-
cevtska podjetja, s katerimi so-
delujemo, zahtevajo takojšen
prevoz blaga,« opisuje trenutne
razmere Peter Pišek. Je rešitev v
najemanju še več tuje delovne
sile? Bi bilo treba čim prej »pre-
česati« sezname brezposelnih
ter tistim, ki so še sposobni de-
lati, omogočiti prekvalifikacijo
in zaposlitev? Pišek pravi, da bi
bilo treba čim prej spremeniti
delovno zakonodajo in razbre-
Dubravka Milovanović: »Ves svet se
spopada s pomanjkanjem kadrov, vendar
so pri reševanju težav v prednosti države,
kjer ljudem ponujajo boljše pogoje dela in
višje plačilo.«
meniti delo. »Zahtevamo reši-
tve, da bomo lahko delali.«
Rešitev niso samo
tujci
Konec maja je bilo v Celju
registriranih 2.176 brezposel-
nih oseb. Direktorica celjske
območne službe zavoda za
zaposlovanje Dubravka Mi-
lovanović je povedala, da so v
zadnjem času številke iz me-
seca v mesec nižje. To je za
zavod dobro, vendar je nizka
brezposelnost ovira za razvoj
gospodarstva, ker ni delovne
sile. »Brez uvoza tuje delovne
sile ne bo šlo,« meni Milova-
novićeva, »vendar je problem,
ker Slovenija nima izdelane
politike migracij in integracije.
Postopek za zaposlitev tujca je
dolgotrajen in zapleten, poleg
tega si nekateri delodajalci za-
poslovanje tujcev razlagajo po
svoje. Pripeljejo jih v Slovenijo
in jim marsikaj obljubijo, po-
tem se dogovorov ne držijo.
Če želiš tujega delavca obdr-
žati, mu moraš zagotoviti tudi
določeno raven kakovostnega
življenja.«
Dubravka Milovanović je
še poudarila, da je med pri-
javljenimi na zavodu več kot
polovica trajno brezposelnih,
približno 18 odstotkov je in-
validov. Brezposelnih, ki so
takoj primerni za trg dela, je
torej le tretjina. Ob tem je tre-
nutno na voljo toliko prostih
delovnih mest, kot jih ni bilo
v zadnjih petnajstih letih.
Vendar, je še menila Milova-
novičeva, rešitev niso samo
tuji delavci, ampak je izhod
iz zaposlitvenega krča treba
iskati tudi pri domači delovni
sili. Mnoga podjetja, tudi ve-
lika, sploh nimajo kadrovske
politike in marsikdaj delajo
po navdihu ter zaposlujejo
samo takrat, ko dobijo večja
naročila, poleg tega za starej-
še delavce sploh ne skrbijo.
»Podjetjem tudi manjka volja
za štipendiranje, ne omogo-
čajo vajeništva in počitniške-
ga dela. Z vsemi temi ukrepi
bi lahko vzgajala prihodnji
kader,« je še poudarila Du-
bravka Milovanović.
Ne splača se delati
Državna sekretarka na mi-
nistrstvu za delo Mateja Ri-
bič je spomnila na predlog
zakona, po katerem bi brez-
poselni morali sprejeti delo,
tudi če to zahteva za dve sto-
pnji nižjo izobrazbo, kot jo
imajo, v nasprotnem primeru
bi izgubili pravico do nado-
mestila. Ob tem je poudarila,
da bi bilo treba prečistiti evi-
dence brezposelnih. »Razli-
ka med denarnimi socialnimi
pomočmi in minimalno plačo
je premajhna. Ljudje pač ra-
čunajo in ugotovijo, da se jim
ne splača delati,« je dejala Ri-
bičeva. Po njenem mnenju je
kadrovsko pomanjkanje tudi
posledica prepoznega vsto-
pa mladih na trg dela. Zato
so predvidene subvencije za
delodajalce, ki bodo zaposlili
mlade do 26. leta za nedolo-
čen čas.
Foto: arhiv OZS Celje
(Gregor Katič)
Zdenko Zanoški – nagrajenec GZS
Med letošnjimi štirimi
nagrajenci Gospodarske
zbornice Slovenije za izje-
mne gospodarske in podje-
tniške dosežke je tudi zdaj
že bivši direktor celjske
tovarne arom in eteričnih
olj Zdenko Zanoški. V pod-
jetju, ki se bliža 100-letnici
obstoja, je delal več kot štiri
desetletja, od leta 2008 ga
je tudi vodil.
Tovarna arom in eteričnih
olj, ki se je med Celjani še
vedno »drži« ime Etol, je v
zadnjem desetletju dožive-
la dve veliki lastniški spre-
membi. Leta 2012 jo je kupil
izraelski Frutarom, od leta
2018 je del ameriške mul-
tinacionalke International
Flavors&Fragrances (IFF),
ki jo je letos preimenovala v
Tastepoint.
Med štirimi letošnjimi dobitniki
gospodarskega oskarja je tudi
Zdenko Zanoški.
S tujimi lastniki dosega Etol
izjemno dobre poslovne rezul-
tate. Lani je imel 77 milijonov
evrov čistih prihodkov od pro-
daje, od tega jih je blizu 90 od-
stotkov ustvaril na tujih trgih.
Čisti dobiček je presegel 13
milijonov evrov, dodana vre-
dnost na zaposlenega je zna-
šala 122.730 evrov. Kot vodilna
evropska proizvajalka arom in
prehranskih sestavin celjska
tovarna na leto razvije več kot
tisoč novih izdelkov, aktivno
sodeluje tudi v številnih pro-
jektih s področja prehrane. S
svojo raziskovalno skupino, v
kateri je 17 raziskovalcev in 7
tehnikov, postaja v okviru mul-
tinacionalke IFF tudi evropski
inovacijski center za razvoj
določene vrste proizvodov in
proizvodna enota, ki posebne
skupine izdelkov dobavlja ce-
lotni Evropi. Prav zaradi tega
so v Etolu oziroma po novem
Tastepointu v zadnjih dveh
letih v avtomatizacijo in robo-
tizacijo ter povečanje proizvo-
dnih zmogljivosti vložili več
kot 25 milijonov evrov.
Tako imenovane gospodar-
ske oskarje, ki so najstarejša
tovrstna nagrada pri nas, je
doslej dobilo 351 gospodar-
stvenikov in 29 gospodar-
stvenic, skupaj torej 380.
Med njimi je 53 nagrajencev
s širšega celjskega območja.
Poleg Zdenka Zanoškega so
letos nagrado dobili še Marta
Kelvišar, direktorica družbe
Adria Dom, Marko Lukič, di-
rektor Lumarja IG, ter jasna
Dominko Baloh, direktorica
DOBA fakultete.
JI, foto: arhiv GZS
(Barbara Reya)
Novi nadzorniki tudi
v Termah Olimia
Letos se bo spremenila tudi sestava nadzornega sveta v
Termah Olimia, kjer so država in državne družbe po odku-
pu 21-odstotnega deleža Nove KBM ter uspešno izvedenem
prevzemu večine preostalih deležev postale letos malo več
kot 98-odstotne lastnice.
Sedanjemu nadzornemu sve-
tu, v katerem kapital zastopajo
Bernarda Babič, Tadeja Čelar,
Zlatko Hohnjec in Marko Ti-
šma, se bo mandat iztekel 10.
septembra. Na seji skupščine,
ki bo v začetku avgusta, bodo
zato delničarji odločali o ime-
novanju novih nadzornikov. Po
predlogu naj bi še en mandat
podelili Hohnjecu, sicer zna-
nemu stečajnemu upravitelju,
ki je konec sedemdesetih in v
začetku osemdesetih let služ-
boval v Termah Olimia. Ostali
trije člani nadzornega sveta naj
bi bili novi. Država je predlaga-
la Irmo Frelih iz Slovenskega
državnega holdinga, Antona
Guzeja, ki je pred nekaj leti
že bil član nadzornega sveta
Term Olimia, ter Katarino Bo-
vha, svetovalko v kabinetu go-
spodarskega ministra Zdravka
Počivalška.
Lastniki Term Olimia bodo
na seji odločali tudi o predlo-
gu, da bi celoten bilančni dobi-
ček, ki je konec minulega leta
znašal 7,8 milijona evrov, ostal
nerazporejen ter da bi male
delničarje, ki niso sprejeli pre-
vzemne ponudbe države, za
primerno odpravnino izključili
iz lastništva družbe.
JI
Št. 27, 8. julij 2021
GOSPODARSTVO
5
Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja
V Elektru Celje letos
skromnejše dividende
Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je
v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot
prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska
družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček,
bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov
na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko
je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro
Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar
se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem
vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo.
JANJA INTIHAR
Uprava in sedanji nadzor-
niki Elektra Celje so v sklicu
seje skupščine delničarjem
predlagali, naj člane nad-
zornega sveta Draga Štefeta,
Rosano Dražnik in Mirjana
Trampuža imenujejo še za
en 4-letni mandat, vendar
je Slovenski državni hol-
ding (SDH) predlagal dru-
ge člane in jih kot večinski
lastnik potem na seji tudi
potrdil. Od avgusta bodo
tako v 6-članskem nadzor-
nem svetu po novem sedeli
Dejan Žohar, vodja tehnične
službe v Splošni bolnišnici
Celje, ki je bil pred nekaj leti
tudi kandidat stranke SMC
za direktorja bolnišnice,
Marijan Papež, glavni direk-
tor zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje,
in Boštjan Leskovar, izvršni
direktor programa Strojegra-
dnja v Uniorju.
Društvo Mali delničarji
Slovenije (Društvo MDS) se
s takšnim predlogom ni stri-
njalo. Predsednik društva
Rajko Stanković je pojasnil,
da so izpodbojno tožbo na-
povedali, ker na seji niso do-
bili zadovoljivega odgovora
SDH na vprašanje, ali Dejan
Žohar izpolnjuje pogoje, ki
jih za članstvo v nadzornem
svetu zahteva zakonodaja.
»Nikomur nočemo delati kri-
vice, želimo samo izvedeti,
ali ima Dejan Žohar izkušnje
z nadziranjem velikih družb.
Pojasnilo, ki smo ga dobili na
seji skupščine, da je njegovo
kandidaturo pretehtala kadro-
vska komisija SDH, ni dovolj.
Če bomo v 30 dneh dobili za-
dovoljiv odgovor na vprašanje,
izpodbojne tožne ne bomo
vložili,« je povedal Stanković.
Manj prihodkov in
dobička
Lastniki Elektra Celje so se
na seji seznanili tudi z lan-
skim poslovanjem družbe,
ki ima na širšem celjskem
območju približno 20.700
poslovnih in malo več kot
153 tisoč gospodinjskih od-
jemalcev električne energije.
Podjetje je v letu 2020 ustva-
rilo 47 milijonov evrov čistih
prihodkov od prodaje, kar je
3,8 milijona evrov manj kot
predlani. Še višji upad kot pri
prihodkih je Elektro Celje za-
beležil pri čistem dobičku, ki
je znašal 5,5 milijona evrov.
Predlani je podjetje imelo 9,2
milijona evrov čistega dobič-
ka. Manj dobička od načrto-
vanega je v letu 2020 dosegla
tudi celotna skupina, v kate-
ri sta odvisni družbi Ece, ki
skrbi za dobavo električne
energije, in Eletro Celje Ovi,
ki izvaja inženirske storitve.
Družba Ece je ob malo manj
kot 172 milijonih evrov čistih
prihodkov od prodaje imela
pol milijona evrov čistega
dobička. Vodstvo Elektra Ce-
lje je v letnem poročilu med
drugim pojasnilo, da so lani v
družbi zabeležili 3,8-odstotni
upad porabe električne ener-
gije, poleg tega so bili prihod-
ki iz omrežnine nižji za 2,8
milijon evrov.
Delničarji Elektra Celje, ki ga
vodi Boris Kupec (na fotografiji),
so se na nedavni seji skupščine
seznanili s poslovanjem družbe
v preteklem letu ter odločali o
letošnjih dividendah in novih
članih nadzornega sveta.
dosežke slovenske industrije
Zaživelo Digitalno središče Slovenije na temo pametnih mest in
g	skupnosti, trajnostne druž-
be in gospodarstva, umetne
V ponedeljek je v ljubljan-
skem BTC Cityju zaživelo
Digitalno središče Slove-
nije – Tehnologija za ljudi.
V njem so na enem mestu
združeni najnaprednejša
slovenska podjetja, usta-
nove in posamezniki, širši
javnosti so omogočeni stik
z novimi tehnologijami ter
izobraževalni programi s
področja rabe in uporabe
novih tehnologij za številne
ciljne skupine.
Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo, javna
agencija Spirit Slovenija, Di-
gitalno inovacijsko stičišče
Slovenije (Dih Slovenije) in
družba BTC kot partnerji Di-
gitalnega središča Slovenije
sledijo eni prednostnih na-
log Slovenije v času predse-
dovanja Svetu Evropske unije
v drugi polovici leta 2021, to
sta odpornost in okrevanje
Evropske unije, strateško av-
tonomna unija.
»Na gospodarskem mini-
strstvu želimo predsedova-
Digitalno središče Slovenije bo dvodimenzionalno delovalo tako fi zično kot virtualno.
Fizični prostor Digitalnega središča Slovenije bo na 1.090 kvadratnih metrih razstavnega
prostora vzpostavljen v BTC Cityju Ljubljana, kjer se bodo poleg predstavitvenega dela
podjetij in ustanov izvajale tudi številne druge dejavnosti. V času svetovne razstave Du-
baj Expo 2021 bo virtualna dimenzija Digitalnega središča Slovenije omogočila njegovo
predstavitev tudi v slovenskem paviljonu v Dubaju.
nje Svetu EU med drugim
izkoristiti tudi za promocijo
in prepoznavnost najbolj ino-
vativnega dela slovenskega
gospodarstva, ki pooseblja
naše prioritete na področju
zelenega prehoda in digitalne
preobrazbe. S še tremi par-
tnerji snujemo šestmesečno
hibridno razstavišče, ki smo
ga poimenovali Tehnologija
za ljudi. Z veseljem vabim vsa
podjetja, ki so inovativna in
se želijo predstaviti domači
ter predvsem tuji javnosti, naj
izkoristijo to priložnost in se
prijavijo na spletni strani Dih
Slovenije,« je povedal gene-
ralni direktor direktorata za
internacionalizacijo, podje-
tništvo in tehnologijo mini-
strstva za gospodarski razvoj
in tehnologijo Jernej Salecl.
Mikro, malim in srednje ve-
likim podjetjem je namreč na
voljo javni poziv, ki jim omo-
goča dostop do razstavnega
prostora brez dodatnih stro-
škov v okviru »de minimis«
pomoči.
Izobraževanje in
osveščanje
Dodatni cilji projekta so
izobraževanje in osveščanje
javnosti o pomenu digitaliza-
cije, krepitev in razvoj digital-
nih kompetenc, povezovanje
ter, kot izpostavlja direktor
Spirita Slovenija dr. Tomaž
Kostanjevec, promocija slo-
venskih podjetij in ustanov.
»Digitalno središče bo slo-
venskim podjetjem in ustano-
vam ponujalo prostor, kjer se
bodo slovenski in mednaro-
dni javnosti lahko predstavili
najnaprednejše tehnologije,
izdelki, storitve in prototipi,
nastali pod taktirko sloven-
skega znanja in sodelovanja,«
je dejal Kostanjevec, ki je po-
vabil tehnološko napredna
slovenska podjetja s področja
digitalizacije, robotike, ume-
tne inteligence, informacijske
varnosti, industrije 4.0 in pa-
metnih mest, naj se predsta-
vijo v fi zičnem in virtualnem
digitalnem središču.
Digitalno inovacijsko stiči-
šče Slovenije kot ena ključ-
nih podpornih organizacij
na področju digitalizacije
izpostavlja predvsem dvojno
razsežnost Digitalnega sre-
Povezovanje, sodelovanje in pogled v prihodnost so gradniki
središča, ki je na enem mestu združilo tako slovensko kot
mednarodno razvojno naravnano javnost in odprlo novo okno v
svet slovenskemu znanju in razvoju.
Dimniki in kamini SCHIEDEL
S 75 letnimi izkušnjami!
Keramični dimniški sistemi
Kovinski (inox) dimniški sistemi
Kamini in kaminske peči
www.schiedel.si
dišča Slovenije. Direktorica
mag. Katja Mohar Bastar je
izpostavila tematsko obar-
vane vsebinske sklope: »V
času predsedovanja Sloveni-
je Svetu EU bomo predstavili
inteligence, 5G, javne in ki-
bernetske varnosti, digitalne
transformacije ter industrije
4.0 in robotike.«
LKK, foto: Arhiv Digitalnega
središča Slovenije


6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 27, 8. julij 2021
LAŠKO – Minister za zdravje Janez Poklukar: nujno je cepljenje
»Trenutna varnost varljiva, delta
virus je za vogalom«
V okviru kampanje NIJZ Nalezimo se dobrih navad,
ki je namenjena promociji cepljenja proti covidu-19, je
minuli konec tedna Laško, kjer se je ustavila mobilna ce-
pilna enota, obiskal minister za zdravje Janez Poklukar.
Ob tem se je sestal tudi z županom Občine Laško Fran-
cem Zdolškom in vodstvom Zdravstvenega doma Laško.
ROBERT GORJANC
Minister Janez Poklukar je
povedal, da je po videnem v
Laškem zadovoljen in prežet
z optimizmom ter da verjame,
da bomo s skupnimi močmi
zmogli v spopadanju z zdra-
vstveno krizo. Kot se je slikovi-
to izrazil, se je lokalni praznik
začel že teden prej, pri čemer
je seveda imel v mislih Pivo
in cvetje. Ob tem je pohvalil
podjetja, ki so organizirala
cepljenje za svoje zaposlene,
navedel je Fragmat, ki ga je
tudi obiskal, ter prizadevanje
Zdravstvenega doma Laško in
lokalne skupnosti za osvešča-
nje o pomenu cepljenja. Ob
tem je opozoril: »Situacija je
resna. Delta inačica korona-
virusa je v neposredni bližini,
na Portugalskem in v Angliji
so izredno težke zgodbe …
Obisk ministra za zdravje v Laškem je vzbudil veliko zanimanje medijev.
Edina pot, da se ne bomo spet
pogovarjali o tem, ali bodo šole
zaprte ali odprte, ali bodo go-
spodarske panoge, kot sta turi-
zem in gostinstvo, delovale ali
ne, je cepljenje. Treba je doseči
zadostno precepljenost,« je bil
odločen minister.
Tudi Franc Zdolšek, žu-
pan Občine Laško, je izrazil
prepričanje, da si vsi želimo
konec spopadanja s covidom,
a je od vsakega posamezni-
ka odvisno, kdaj bo do tega
prišlo. »Če bomo složni in
če se bomo v čim krajšem
času cepili in precepili, tudi
covid-19 v Sloveniji ne bo
imel več možnosti za širitev.
Naša naloga je, da občane in
prebivalce Slovenije ustrezno
seznanimo o pomenu ceplje-
nja,« je dejal laški župan.
Minister Janez Poklukar med obiskovalci, ki so prišli na cepljenje v mobilno cepilno enoto. Desno župan Občine
Laško Franc Zdolšek in direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič.
Zdravstveni minister Janez Poklukar:
»Lažna varnost, ki smo ji te dni priča na
podlagi ugodnih epidemioloških številk,
ne prinaša varne jeseni.«
Mag. Janja Knapič, direk-
torica ZD Laško, je dejala, da
je vesela obiska ministra, saj
je to priložnost, da mu lah-
ko predstavijo svoje težave
in stiske, s katerimi se vsako-
dnevno srečujejo na terenu,
in da lahko hkrati pohvalijo
ekipo zdravstvenega doma
ter vse zaposlene, ki vsak
dan vlagajo velike napore v
množično cepljenje in mno-
žično testiranje. »Težko si
predstavljam, da bi Laško
na današnji dan imelo 34-od-
stotno precepljenost s prvim
odmerkom in 30-odstotno z
obema odmerkoma cepiva,
če naši zaposleni ne bi bili
tako zavzeti, kot so.«
Precepljenost v
Savinjski regiji na
ravni slovenske
Ines Kebler, predstavnica
Območne enote Celje NIJZ,
je povedala, da je preceplje-
nost v naši regiji na ravni
slovenske in znaša 32 od-
stotkov, v nekaterih občinah
je večja, saj sega tudi do 40
odstotkov, v nekaterih tudi
manjša od povprečja v Slo-
veniji. »Pri nas epidemija res
ni več razglašena, ampak to
ne pomeni, da virusa ni več
med nami. Opažamo manj
obolelih, a je vedno več ti-
stih, ki prebolevajo okužbo
z različico delta. Dokazano
je, da je cepljenje učinkovit
ukrep, s katerim prepreči-
mo širjenje virusa v takšni
meri, kot smo mu bili priča v
preteklem letu. S cepljenjem
ne zaščitimo samo sebe, am-
pak tudi bližnje in vse tiste,
ki se cepljenja zaradi zdra-
vstvenih razlogov ne smejo
udeležiti.«
Ines Kebler je še dejala, da
se ob obisku mobilne cepil-
ne enote na cepljenje ni treba
naročiti, da je cepiva dovolj,
uporabniki pa so lahko v La-
škem izbirali med cepivoma
Pfizer in Janssen.
Foto: SHERPA
Zaživel novi Tic
RIMSKE TOPLICE – Obči-
na Laško in Stik Laško sta
pred dnevi v Rimskih Topli-
cah slavnostno predala na-
menu nov turističnoinfor-
macijski center (Tic), ki se
nahaja na hribčku pod Rim-
skim termami. S to pridobi-
tvijo se želita obe ustanovi,
ki skrbita za razvoj turizma
v občini Laško, še bolj pri-
bližati turistom in drugim
obiskovalcem, ki prihajajo
v to turistično destinacijo.
Gosti, ki prebivajo v Rim-
skih Termah, Thermani La-
ško, Aqua Romi in pri ostalih
ponudnikih, ter dnevni obi-
skovalci iz okolice ali drugih
delov Slovenije bodo tako na
enem mestu lahko prejeli ko-
ristne informacije o turistični
ponudbi v Rimskih Toplicah
in celotni destinaciji Laško,
o možnosti obiska znameni-
tosti, koristnem preživljanju
prostega časa, vodenih ogle-
dih in izletih.
V novem Ticu so poleg spo-
minkov in turističnih mate-
rialov na voljo tudi izdelki
domačih ponudnikov pod
krovno blagovno znamko
Okusiti Laško. »Z odprtjem
te pridobitve želimo tudi po-
spešiti razvoj turizma tudi v
Rimskih Toplicah in vzposta-
viti celovito turistično ponud-
bo. Turizem je v naši občini
postal paradna panoga, zato
si želimo še bolj povezati obe
destinaciji,« je povedal Franc
Zdolšek, župan Občine La-
ško.
Pri novem turističnoinformacijskem centru v Rimskih
Toplicah je vzpostavljeno tudi postajališče sistema javne
izposoje koles Kolesce. Občina sicer že gradi kolesarsko
povezavo med Laškim in Rimskimi Toplicami, s čimer bo
gibanje med obema turističnima krajema postalo naravi
še prijaznejše.
Tina Belej, direktorica Sti-
ka Laško, je izpostavila bogato
zdraviliško tradicijo v kraju.
»Z novim Ticem še krepimo
turistično ponudbo, destina-
cijo in obstoječo mrežo, ki bo
zdaj še močnejša.« Dodala je,
da so za delo v Ticu, ki bo naj-
prej odprt od torka do sobo-
te, tudi zaposlili novo osebo,
domačina iz Rimskih Toplic.
»Odprtost centra bomo prila-
gajali glede na obisk gostov,
epidemiološko sliko v državi
in druge dejavnike,« je še deja-
la direktorica Stika in dodala,
da je novi Tic opremljen in za-
ložen s spominki tako, da kar
najbolj pričara duh Rimskih
Toplic.
Občina Laško je nalož-
bo, vredno 140 tisoč evrov,
uresničila v okviru projekta
Las. Kot je še povedal župan
Franc Zdolšek, je tudi ta na-
ložba del strateškega razvoja
Občine Laško, ki se je, potem
ko Pivovarna Laško ni mogla
več biti ključno gonilo ra-
zvoja, usmerila predvsem v
turizem. Zato vidi v še večji
povezljivosti turistične po-
nudbe Laškega in Rimskih
Toplic veliko priložnost in
perspektivo.
Naložba je bila najprej si-
cer zastavljena arhitekturno
še bolj ambiciozno, predvide-
na je bila še večja stavba. »Po
direktivah zavoda za varstvo
kulturne dediščine (ZVKDS)
smo potem morali bistveno
spremeniti spremeniti za-
snovo stavbe in jo prilagoditi
pogojem te ustanove. Takrat
smo imeli veliko časovno sti-
sko, glede na to, da smo dobi-
li negativno mnenje na grad-
beno dovoljenje, v tednu dni
urediti novo dokumentacijo
in dobiti soglasje od ZVKDS.
Verjamem, da bomo v priho-
dnosti Ticu dodali še kakšno
dejavnost in potem tudi nad-
gradili stavbo, na primer z
Direktorica Stika Laško Tina Belej in župan Občine Laško Franc Zdolšek
sta slavnostno odprla novi Tic v Rimski Toplicah. Desno je domačin Jan
Stopinšek, ki je bil na novo zaposlen za delo v centru.
gostinskim lokalom,« je še
povedal Franc Zdolšek.
RG, foto: SHERPA
Št. 27, 8. julij 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Inšpekcijski nadzor zaradi nedovoljenega ravnanja z odpadki
Še vedno nepoučenost,
a tudi malomarnost
Aleš Založnik, komunalni nadzornik
Simbia: »Občane želimo opozoriti, naj
dosledno ločujejo komunalne odpadke
in jih odlagajo v namenske zabojnike.
Odlaganje odpadkov ob zabojnikih je
prepovedano.«
Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne ob-
čine Celje ter občin Braslovče, Laško, Polzela, Štore,
občine Tabor, Vransko in Žalec sta pred kratkim s
komunalnim nadzornikom podjetja Simbio na več
mestih v Celju in Žalcu izvedla poostren nadzor ne-
dovoljenega ravnanja s komunalnimi odpadki. In-
špekcijski pregled je pokazal, da občani še vedno
ne znajo pravilno ravnati z odpadki, da na primer
pogosto ne vedo, kaj je treba odlagati v zelen in kaj
v rumen zabojnik.
ROBERT GORJANC
Največja težava je plastič-
na embalaža, katere količi-
na se je med epidemijo zelo
povečala. Inšpekcijski nad-
zor je pokazal, da so zeleni
zabojniki, ki so namenjeni
mešanim komunalnim od-
padkom, napol napolnjeni,
po drugi strani so rumeni
zabojniki, ki so namenjeni
plastični embalaži, prenatr-
pani. Še vedno je precej pri-
merov, ko občani ne ločujejo
odpadkov.
Inšpektorji in komunalni
nadzornik ugotavljajo tudi,
da so ljudje premalo poučeni,
kateri odpadek spada v kateri
zabojnik, dostikrat je razlog
za nepravilno ločevanje tudi
malomarnost. Kosovne in
gradbene odpadke prepogo-
sto odlagajo kar ob ekolo-
ških otokih, namesto da bi
jih odpeljali v najbližji zbirni
center in jih tam odložili. Za
občane mestne Občine Celje
je to zbirni center Rcero v Bu-
kovžlaku.
Najprej pisna
opozorila, potem
globe
Zaenkrat bo inšpektorat
znanim kršiteljem izdal pisna
opozorila. Naslednja večja
akcija nadzora je predvidena
Komunalni inšpektorji in nadzornik na delu
v septembru. Na inšpektora-
tu pričakujejo izboljšanje, si-
cer bo treba izdajati plačilne
naloge. Predpisana globa za
tovrstne kršitve je za fi zične
osebe sto evrov ter za pravne
Nedoslednega odlaganja je več pri blokih, vendar tudi individualne stavbe niso izjema.
»Pri hišah opažamo povečan delež bioloških odpadkov v zelenih zabojnikih, zato smo se
osredotočili na gospodinjstva, ki so podpisala izjavo o kompostiranju bioloških odpadkov.
Preverjamo namreč, ali imajo res urejen kompostnik ali so samo podpisala izjavo, da bi se
izognila plačilu storitve ravnanja z bio odpadki v rjavih zabojnikih,« je pojasnil Založnik
in ob tem izpostavil tudi kartonsko embalažo, ki s papirjem sodi na ekološki otok. Ob tem
je pozval uporabnike, naj kartonsko embalažo, ki je običajno velika, zložijo ali razrežejo.
Prav tako je še opozoril, da preproge, WC-školjke, pohištvo, bela tehnika, vzmetnice ne
spadajo v zabojnike pred blokom. Ker je v zadnjem letu več dostave hrane, v Simbiu tudi
naprošajo uporabnike, naj izpraznijo plastično ali kovinsko embalažo, preden jo odložijo
v rumen zabojnik.
osebe in samostojne podje-
tnike 400 evrov.
Inšpektorat je poostren
nadzor začel že v aprilu.
Kljub večkratnim dobrona-
mernim opozorilom in osve-
ščanju se namreč še vedno
dogaja, da ljudje ne ločujejo
in da se odpadki kopičijo tudi
na ulicah, travnikih, v gozdu
in ob sprehajalnih poteh.
Komunalni nadzornik
družbe Simbio Aleš Zalo-
žnik je do konca maja opra-
vil 197 terenskih ogledov,
pri čemer je izdal 52 opo-
zoril in štiri primere predal
inšpektoratu, ker se situaci-
ja tudi pri drugem ogledu ni
popravila.
Komunalni nadzornik si
je 31 kritičnih mest, tudi
ekoloških otokov, ogledal
z okoljskim inšpektorjem
medobčinskega inšpektorata
in redarstva. Okoljski inšpek-
torji so izdali tudi šest odločb
za sanacijo črnih odlagališč
ter pet odločb za vključitev v
sistem ravnanja s komunalni-
mi odpadki.
Komunalni nadzornik se
je za sodelovanje zahvalil
upravnikom, s pomočjo ka-
terih so v Simbiu v preteklih
mesecih pri več stavbah pre-
verili, ali prostornine zaboj-
nikov ustrezajo številu upo-
rabnikov. »Če smo ugotovili,
da je število stanovalcev, ki
odlagajo odpadke na dolo-
čeno zbirno mesto, preve-
liko, smo dostavili dodatne
zabojnike. V več primerih se
je z namestitvijo dodatnih
zabojnikov stanje izboljšalo.
Upravnikom in stanovalcem
smo posredovali tudi ustre-
zna navodila, kam sodi kate-
ri odpadek. Če se stanje ob
ponovnem preverjanju ne bo
izboljšalo, bo sledil skrajen
ukrep – globa,« je dodal Za-
ložnik.
Festival Pivo in cvetje tokrat le v
petek in soboto
LAŠKO – Festival Pivo in cvetje, ki se bo začel jutri ob 17.30,
bo zaradi še vedno posebnih razmer letos krajši, trajal bo
le dva dni in bo tudi programsko prilagojen razmeram. A
čeprav bo zaradi ukrepov letos drugačen, v svojem bistvu
ostaja takšen, kot je vsa leta bil: zavezan varnemu druženju,
ohranjanju domače zgodovinske in etnografske dediščine,
promociji hortikulture, trajnostnega razvoja ter odlične ra-
znolike glasbe, ki povezuje vse generacije. Vrček piva, tokrat
v ekološkem spominskem kozarcu, bo stal 2,5 evra.
Previdnost je bila odločilna
za skrajšan glasbeni program
in le eno odrsko prizorišče,
spremljajoč program pa bo v
dveh dneh na številnih mestih
ponudil bogato vsebino kot
pretekla leta. »Kljub drugač-
nim razmeram smo k organi-
zaciji festivala pristopili enako
zavzeto in s prav toliko ustvar-
jalne energije kot pretekla leta.
Verjamem, da smo sposobni
vse to prenesti tudi v izvedbe-
ni del in da bodo na letošnjem
festivalu uživali tudi obiskoval-
ci,« je na novinarski konferenci
na dvorišču restavracije Pavus
povedala Tina Belej, direkto-
rica Stika Laško, ki je glavni
organizator festivala.
Pivovarna Laško je še naprej
glavna pokroviteljica festivala,
ob krajši izvedbi festivala pa
so se spet pojavile špekula-
cije, da se morda Pivovarna
Laško Union umika iz tega
projekta. »Festival Pivo in
cvetje ostaja tudi v prihodnje
osrednji marketinški dogodek
blagovne znamke Laško,« je
bil jasen Urban Kramberger,
menedžer blagovne skupine v
Pivovarni Laško Union.
Peš na koncerte
Glasbeni program z vrhun-
skimi slovenskimi glasbenimi
izvajalci letos obeta drugačna
doživetja. »Glede na tokratne
pogoje izvedbe glasbenih do-
godkov bodo koncerti aku-
stični. Na njih bodo nastopili
nekateri najbolj vidni slovenski
glasbeni izvajalci, ki jih bo mo-
goče slišati na drugačen način.
Tako bomo obiskovalcem po-
nudili drugačno glasbeno doži-
vetje,« je letošnji izbor komen-
tiral Urban Centa, programski
direktor glasbenega festivala.
V smislu varnostne narav-
nanosti festivala v aktualnih
razmerah in ob trajnostnih
zavezah si bodo koncerte
lahko ogledali tisti, ki bodo
v Laško prišli peš in to kar z
ležalnikov, da si bodo še malo
odpočili po prehojeni poti.
Lokalna kulinarika
Novost letošnjega progra-
ma je Laška kuhna, ki bo
obiskovalcem oba dneva od
18. ure ponujala kulinarič-
ne užitke največjih lokalnih
mojstrov gastronomije. Laška
kuhna je tesno prepletena z
blagovno znamko Okusiti
Laško, v katero so vgrajeni
vrednote lokalne pridelave
hrane, lokalna samooskrba,
trajnostni vidik izdelkov,
zdrav način prehranjevanja
in gastronomski turizem.
»Letos bomo lokalni gostinci
z lokalnimi pridelovalci pripra-
vili dogodek, s katerim želimo
povezati vse, ki v Laškem dela-
mo na gastronomskem podro-
čju. Ključno je, da smo osredo-
točeni na nas Laščane, da drug
druga podpiramo, da postane-
mo zanimivi in edinstveni. Ta-
kšna naravnanost lahko vodi
k uspehu, če delamo to, kar
delajo vsi drugi, nima prave-
ga smisla,« je povedal Marko
Pavčnik, s svojim restavraci-
jo Pavus nosilec prestižnega
priznanja Michelin. Ob tem
je dejal, da na Pivu in cvetju
ne bo šlo za ponovitev nadvse
uspešnega in priljubljenega
Guštfesta, čeprav ni zanikal,
da je koncept podoben.
Čevapčičev in druge hitre
hrane na Laški kuhni po be-
sedah Marka Pavčnika torej
ne pričakujte, ampak se ve-
selite lokalnih kulinaričnih
posebnosti z veliko ustvar-
jalnosti. Cena menija lokal-
nih posebnosti bo enotna, in
sicer šest evrov.
RG, foto: SHERPA
Denarja ne nameravajo vrniti
Predstavitev letošnjega Piva in cvetja na novinarski konferenci: (z leve) Darinka Pavlič Kamien, tiskovna pred-
stavnica festivala, Urban Kramberger, menedžer blagovne skupine v PLU, Tina Belej, direktorica Stika Laško, in
Urban Centa, programski vodja glasbenega dela festivala Pivo in cvetje.
ROGAŠKA SLATINA – Občinska uprava
je kot neutemeljeno zavrnila ponovno zah-
tevo Ministrstva RS za gospodarski razvoj
in tehnologijo za vračilo približno 357 tisoč
evrov. Omenjeno ministrstvo je vračilo de-
narja zahtevalo po reviziji projekta Poslov-
ni center Vrelec, ki jo je opravil Urad RS za
nadzor proračuna (UNP).
UNP je po izvedeni reviziji predlagal, da bi
občina vrnila celoten znesek denarja, ki ga je
pridobila kot nepovratno sofinanciranje za
omenjeni projekt, in sicer približno 1,1 milijo-
na evrov. Ministrstvo se s tem ni strinjalo in je
od občine zahtevalo, da vrne 357 tisoč evrov.
Ministrstvo je vračilo zahtevalo zaradi treh
ugotovitev UNP. Medtem ko UNP meni, da je
bil postopek izbire izvajalca izveden nezako-
nito, občinska uprava trdi drugače. Eden od
očitkov o domnevnih nepravilnostih je, da
gradnja kavarne ne ustreza namenu inkuba-
torja. Občinska uprava odgovarja, da najemnik
kavarniških prostorov izpolnjuje kriterije za
vključitev v inkubator in da gostinci ne mo-
rejo biti diskriminirani v primerjavi z ostalimi
gospodarskimi dejavnostmi. UNP je ugotovil
še, da naj bi občina razdelila javno naročilo za
izdelavo projektne dokumentacije za PGD in
PZI. Občinska uprava je pojasnila, da je imela
denar najprej zagotovljen le za en del doku-
mentacije, ko je zagotovila dodaten denar, je
naročila še drugi del dokumentacije.
Predstavniki občinske uprave so svoj odgovor
na revizijo pred dnevi predstavili članom občin-
skega sveta, ki o tej točki dnevnega reda niso
imeli vprašanj. Slatinski župan mag. Branko
Kidrič meni, da je bil celoten projekt izveden
v skladu z zakonodajo. »Podjetniški inkubator,
ki smo ga svojemu namenu predali že pred pri-
bližno tremi leti, uspešno deluje. Zato ne vem,
kako bi lahko šlo za nenamensko porabljen
evropski denar. Morda smo bili res nepozorni
pri kakšni podrobnosti glede uporabe kakšnega
člena Zakona o javnih naročilih. Vendar smo na
osnovi postopka za izbiro izvajalca prihranili
več kot 60 tisoč evrov.« Dodal je, da ima občin-
ska uprava za svojo odločitev glede zavrnitve
vračila denarja dovolj pravnih in strokovnih
argumentov.	TS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 27, 8. julij 2021
GORNJI GRAD – Center starejših praznuje dvajset let
Pet milijonov evrov
vredna pridobitev
»Za ta korak smo se odločili zaradi
pomanjkanja namestitev za osebe z
demenco in s sorodnimi stanji v Sloveniji
in ker želimo stanovalcem nuditi najboljšo
kakovost bivanja.«
Deos Center starejših Gornji Grad letos praznuje
dvajset let delovanja v tej zgornjesavinjski občini.
Obletnico bo obeležil na najbolj lep način. Še nekaj
dni in namenu bodo predali pet milijonov vreden so-
dobni center Makov svet, ki bo v štirih gospodinjskih
skupnostih nudil nastanitev za 48 oseb z demenco.
Gre za novost v slovenskem prostoru in postavlja nove
standarde za obravnavo oseb z demenco pri nas.
ŠPELA OŽIR
»Za ta korak smo se odločili
zaradi pomanjkanja namesti-
tev za osebe z demenco in s
sorodnimi stanji v Sloveniji in
ker želimo stanovalcem nudi-
ti najboljšo kakovost bivanja.
Dodatno s tem projektom po-
stavljamo nove smernice za
gradnjo tovrstnih namestitev
v Sloveniji,« je izpostavil Miha
Kranjc iz podjetja Deos. Center
so v Gornjem Gradu začeli gra-
diti točno pred letom, medtem
ko ga bodo uradno namenu
predali v ponedeljek, ko naj bi
se dogodka udeležil tudi mini-
ster za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti.
Svet v malem
Prve stanovalce so v Ma-
kov svet že sprejeli. Gre za
pritlično zgradbo, v kateri je
možna namestitev v eno- in
dvoposteljnih sobah, ki imajo
dostop do zelenih površin v
atriju centra in zagotavljajo
neposreden stik z naravo. »V
zasnovo projekta smo vklju-
čili notranje in zunanje stro-
kovnjake, pregledali prakse
v Sloveniji in svetu ter naj-
novejše strokovne smernice
in skušali z arhitekturno za-
snovo, izbiro materialov, barv
in opreme prav vsak element
centra prilagoditi potrebam
oseb z demenco,« je pojasnil
Kranjc in ob tem dodal, da
je bila njihova osnovna ide-
ja, da bi ustvarili svet v ma-
lem, v katerem stanovalci ne
bi imeli občutka zaprtosti.
Osrednji mesti zato pripadata
terapevtskima vrtovoma, do
katerih stanovalci lahko do-
stopajo neposredno iz svojih
sob in skupnih prostorov. »V
okviru projekta Makov svet
nismo želeli sprejemati kom-
promisov, ampak smo želeli
ustvariti zaokrožen, varen ži-
vljenjski prostor, ki zmanjšu-
je negativne občutke, kot sta
vznemirjenost in zmedenost,
ter spodbuja večjo samostoj-
nost, mobilnost in orientacijo
v prostoru.«
Koncesija že v žepu
Deos Center starejših Gor-
nji Grad, ki deluje od leta
2001, je bil prva poslovna
enota družbe Deos. V cen-
tru je bilo pred novim prizid-
kom v skladu s koncesijsko
pogodbo na voljo 154 mest.
Zaradi gradnje novega pri-
zidka je na voljo še dodatnih
48 mest. »Tudi za nove name-
stitve smo prejeli koncesijo
ministrstva za delo, družino,
socialne zadeve in enake mo-
žnosti v okviru javnega raz-
pisa za podelitev koncesij
za opravljanje inštitucional-
nega varstva v domovih za
starejše,« ob koncu še dodaja
sogovornik.
Osrednji mesti pripadata terapevtskima vrtovoma, do katerih stanovalci lahko dostopajo neposredno iz svojih
sob in skupnih prostorov. (Foto: Janez Marolt)
Prve stanovalce so v Makov svet že sprejeli. Gre za pritlično zgradbo,
v kateri je možna namestitev v eno- in dvoposteljnih sobah, ki imajo
dostop do zelenih površin v atriju centra in zagotavljajo neposreden stik
z naravo. (Foto: Janez Marolt)
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – So vlaganja v iskanje novih vodnih virov neizogibna?
Pozor, tudi letos varčno z vodo
Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec je pred nekaj dnevi izdalo prepoved
uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, polnjenje bazenov,
pranje avtomobilov, polivanje cestišč in poti ter polnjenje gasilskih cistern brez
vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda na celotnem območju Spodnje Sa-
vinjske doline. Za prebivalce doline to ni nič novega. Tovrsten ukrep je namreč
stalnica poletij v zadnjih nekaj letih.
ŠPELA OŽIR
»Glede na to, da se je poletje komaj začelo, daljših deževnih
obdobij, ki bi vplivala na povečanje izdatnosti vodnih virov, ne
pričakujemo.
Zakaj prihaja do tega in kaj bi bila rešitev,
da vodooskrba zaradi zmanjšanega tlaka ne bi
bila motena tudi v topli polovici leta, smo se
pogovarjali z vodjo vodovoda Iztokom Pusov-
nikom iz JKP Žalec, od koder sporočajo, da
je voda kljub ukrepu varna, in uporabnikom
zagotavljajo pričakovan standard oskrbe.
Vročina in sušno vreme v drugi polovici
junija sta terjala svoj davek. Izdan je bil
ukrep o varčevanju z vodo v Spodnji Savinj-
ski dolini. Nas mora zelo skrbeti? Kako zelo
primanjkuje vode?
Pitne vode ne primanjkuje in ta skrb je za-
enkrat odveč. Hiter in dolgotrajen porast tem-
peratur je povzročil močno povečano porabo
pitne vode. V pretežni meri prodnata tla in
presušena zemlja povzročata okvare na vodo-
vodnem omrežju in otežujeta njihovo odkritje
oziroma odpravo. To lahko povzroči manjše
težave na izpostavljenih mestih, ki se kažejo
v nižjem tlaku vode v omrežju.
Kako pogosto v zadnjih letih izdate tovr-
stne ukrepe? Kot je mogoče opaziti, je tega
vedno več.
Tako je. Tovrstni ukrepi so v zadnjih le-
tih pogostejši kot v preteklosti. Pojavljajo se
približno vsako drugo leto. Vzrokov je več,
od spremenjenih podnebnih razmer do ne-
zadostnega vlaganja v obnovo vodovodnega
omrežja v zadnjih dvajsetih letih.
Na kakšen način bi lahko preprečili po-
manjkanje vode v Spodnji Savinjski dolini?
Morda z novimi vrtinami?
»V pretežni meri prodnata
tla in presušena zemlja
povzročata okvare na
vodovodnem omrežju in
otežujeta njihovo odkritje
oziroma odpravo.«
Hiter in dolgotrajen porast temperatur je povzročil moč-
no povečano porabo pitne vode. Fotografija je simbolič-
na. (Foto: Unsplash)
Pomagala bi že vlaganja v obnovo vodovo-
dnega omrežja. Ob novih poselitvah, ki jih je
v dolini vedno več, zgolj obnova ne bo zado-
ščala. Potrebna bodo namreč tudi vlaganja v
pridobitev novih vodnih virov.
V preteklih dneh je bilo vsaj nekaj dežja.
So takšna kratka odboja deževnega vreme-
na dovolj, da se zadeve glede vode uredijo?
Glede na to, da se je poletje komaj začelo,
daljših deževnih obdobij, ki bi vplivala na
povečanje izdatnosti vodnih virov, ne priča-
kujemo. Manjše količine padavin so dobro-
došle, saj ljudje ne trošijo vode za zalivanje,
Inšpektorat odredil
odstranitev blata
ŠENTJUR – Celjska ob-
močna enota Inšpektorata
RS za okolje in prostor je
Občino Šentjur obvestila,
da je povzročitelju obreme-
nitve izdala odločbo za od-
stranitev blata iz čistilnih
naprav, ki je bilo odloženo
v Vodulah v Krajevni sku-
pnosti Dramlje.
Od 400 do 500 kubičnih
metrov blata iz čistilih na-
prav je bilo odloženega na
zasebnem zemljišču. O tem
sta bila Policijska postaja
Šentjur in Inšpektorat RS za
okolje obveščena v začetku
maja, začela sta inšpekcijski
in kriminalistični postopek.
Pri ogledu so sodelovali
strokovnjaki mobilnega eko-
loškega laboratorija Institu-
ta Jožefa Stefana. Občina
Šentjur o podrobnostih ni
bila obveščena, saj ni stran-
ka v postopku. Je pa sama
kar v vodovodnih sistemih, ki delujejo na meji
zmogljivosti, zadošča za izboljšanje razmer.
Izboljšanje lahko pričakujemo zgolj v prime-
ru več deževnih dni.
Ob prepovedi ste porabnike pozvali, naj
prijavijo morebitne kršitelje. Kako pogosto
opazite kršitve? Jih ljudje prijavljajo?
Glede na izkušnje ocenjujemo, da upo-
rabniki prijavijo le manjši delež kršitev.
Težavo oziroma povečano porabo pitne
vode povzročajo tudi zalivalni sistemi, ki
so pri novogradnjah položeni v zemljo in
tako neopazni.
nemudoma poskrbela za
odstranitev blata v drugem
primeru, ko je bilo odpadno
blato odloženo na zemljišču
v njeni lasti, ob Ulici Leona
Dobrotinška.
Vprašanja o tem, kdo bo
odstranil blato z zemljišča v
Vodulah, do kdaj ga je treba
odstraniti in kakšen bi lahko
bil strošek sanacije, smo na-
slovili na službo za odnose
z javnostmi pri okoljskem
ministrstvu. Ta je sporočila,
da inšpekcijska odločba še ni
vročena, zaradi česar služba
ne more dati več pojasnil.
TS
Št. 27, 8. julij 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
SLOVENSKE KONJICE – Lambrechtov dom praznuje
Ni le zgradba, je hiša z dušo
Pred več kot 150 leti se je Konjičan Franz Lambrecht od-
ločil v domačem kraju zgraditi ustanovo, namenjeno rev-
nim, bolnim, slabotnim in tistim, ki niso imeli primernega
domačega okolja. Njegova ideja se je uresničila leta 1871,
ko je ustanova sprejela prvih 20 stanovalcev. Poimenovali
so jo Lambrechtov dom. Do danes sta se z razvojem pre-
cej spremenili njegova zunanja podoba in organizacijska
struktura. Lambrechtov dom je sicer še vedno najstarejši
dom na Slovenskem, a kljub temu po kakovosti dela in
načinu delovanja sodi v sam vrh tovrstnih ustanov.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Upam, da je naš ustanovi-
telj Franz Lambrecht tam ne-
kje v večnosti ponosen na naše
delo. Verjetno ni razmišljal ali
se sploh ni zavedal, da je s po-
stavitvijo ›hiše za obubožane‹
začel graditi temelje in plesti
mrežo oskrbe za ranljivejše,
starejše in šibkejše,« je ob
častitljivem jubileju povedala
direktorica doma Irena Vozlič
Stjepčević.
Dom je bil prenovljen leta
2009 in je umeščen na rob me-
sta, ob vznožje Konjiške gore.
V bližini stoji cerkev, katere
zavetnik je sv. Jurij, po legen-
di znan kot pogumen mlade-
nič, ki je premagal hudobnega
zmaja. Zunanjost doma je pi-
sana in mavričnih barv ter se
prepleta z otroško živahnostjo,
ki prihaja iz sosednje osnovne
šole. Ravno tkanje vezi med ra-
doživimi otroki in izkušnjami
starejših v domu daje odličen
pečat medgeneracijskemu po-
vezovanju in druženju. Le ne-
kaj metrov od Lambrechtovega
doma je park, ob katerem so še
dva konjiška vrtca ter varstve-
no-delovni center. Severni del
stavbe Lambrechtovega doma
ponuja pogled na vinorodni
okoliš Škalc, kjer so vinogradi
in najsodobnejša vinska klet v
Evropi. »Našteto daje našemu
domu življenje z dodano vre-
dnostjo,« pravi direktorica.
Ne služba,
poslanstvo
Irena Vozlič Stjepčević ve-
lja za direktorico z velikim
srcem in ogromno posluha
za ljudi. Tako za stanovalce
kot zaposlene. Kot pravi, delo
Dom je razdeljen na stanovanjski in negovalni del. Sobe so standardne
eno- in dvoposteljne ter nudijo udobno bivanje 160 stanovalcem. Vsem
je na voljo strokovno izobražen kader, ki svoje delo opravlja vestno
ter predvsem humano in etično ter individualno naravnano. Poleg
institucionalnih kapacitet s storitvijo pomoči družini na domu zaposleni
občankam in občanom nudijo zdravstveno nego. Zaradi moderne
zasnove Lambrechtovega doma imajo na razpolago tudi prostore za
dnevno varstvo oseb.
v Lambrechtovem domu ni le
služba, ampak poslanstvo.
»Če ga bomo znali prenesti
na mlajše generacije, otroke,
vnuke, se nam za prihodnost
ne bo treba bati. Ob skrbi za
starejše nikoli ne smemo
pozabiti, da smo vsi na isti
življenjski poti. Vsak posa-
meznik, ki dela v zdravstvu
ali sociali, se mora znati po-
staviti v vlogo tistega, ki ga
neguje.«
Četudi so zadnje leto za-
radi epidemije živeli in de-
lovali pod še težjimi pogoji
kot sicer, so se vsi v domu
trudili ohraniti dostojanstvo
vseh, ki tam delajo in živijo.
»Niso bili lahki dnevi, ko je
virus krožil znotraj hiše. Z
njim smo se srečali iz oči v
oči novembra 2020. Mnogo
anomalij preteklih let je na-
plavilo na površje. Zagotovo
je najbolj pereče pomanjka-
nje kadra zaradi zastarelih
predpisov,« se danes z olaj-
Irena Vozlič Stjepčević, direktorica
Lambrechtovega doma Slovenske Konjice:
»Ob skrbi za starejše nikoli ne smemo
pozabiti, da smo vsi na isti življenjski poti.
Vsak posameznik, ki dela v zdravstvu ali
sociali, se mora znati postaviti v vlogo
tistega, ki ga neguje.«
šanjem, da jim je uspelo, di-
rektorica spominja najbolj
zahtevnih dni epidemije. Dr-
žavne predstavnike, ki imajo
v rokah škarje in platno, že
leta glasno opozarja, da so
kadrovski normativi preniz-
ki. »Struktura stanovalcev in
zahtevna zdravstvena stanja
»Vsak posameznik lahko vpliva na
izboljšave, ampak le skupina posa-
meznikov res ustvari napredek,«
pravi Irena Vozlič Stjepčević.
so se preselila iz bolnišnic v
domove, mi pa moramo še
vedno delati s premalo medi-
cinskimi sestrami, bolničar-
kami, kuharji.«
Ob tem izpostavi, da je
zelo ponosna na sodelavce v
vseh službah, ki so z dobro
voljo in optimizmom čakali
na »zdrave« dni. »Le skupaj
smo zmogli preiti to preizku-
šnjo. Vsak posameznik lahko
vpliva na izboljšave, ampak
le skupina posameznikov res
ustvari napredek.«
Irena Vozlič Stjepčević upa
in verjame, da bodo odloče-
valci, ki imajo moč, spreme-
nili slabe predpise. Kot pra-
vi, bodo izvajalci, ki imajo
izkušnje in znanje, pri tem
z veseljem sodelovali in po-
magali. Ponujeno pomoč bi
bilo treba le sprejeti, zaključi
sogovornica, ki je kljub tež-
kim časom in nezavidljivim
razmeram, ki vladajo na po-
dročju institucionalnega var-
stva starejših, optimistična.
»Kljub vsemu jasno zremo
v prihodnost, v kateri bo do-
stojno poskrbljeno za dana-
šnje starostnike in nekoč tudi
za nas.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
Ogrevanje bo dražje
ŠALEŠKA DOLINA – Svet ustanoviteljev Komunalnega
podjetja Velenje (KPV) se je na seji konec junija seznanil
z informacijo, da je Termoelektrarna Šoštanj na Agen-
cijo za energijo RS poslala zahtevo, s katero uveljavlja
povišanje cene toplotne energije, in sicer za približno
40 odstotkov. Razlog naj bi bil povečan strošek nakupa
emisijskih kuponov.
Kot so sporočili iz velenj-
skega komunalnega podje-
tja, ki upravlja sistem da-
ljinskega ogrevanja v Šaleški
dolini, so s Tešem februarja
lani podpisali sporazum, v
katerem je med drugim za-
V Šaleški dolini bo ogrevanje zagotovo dražje. Koliko višje položnice bodo
»razveselile« končne uporabnike, še ni znano. V vsakem primeru so se v
dolini znašli pred dejstvom, da bo treba v najkrajšem možnem času poiskati
ustrezno nadomestno rešitev. Ta zagotovo ne bo poceni. In pomoč države
bo nujna.
pisano, da bosta podpisnika
izvrševanje dogovora izvaja-
la skladno z načeli dobrega
sodelovanja, pri čemer se
bo komisija obvezno sestala
pred vsakršno vložitvijo pre-
dloga spremembe fiksnega
dela cene toplotne energije.
»Tega Teš tokrat ni storil,« so
razočarani v komunalnem
podjetju.
Zaradi povišanja naku-
pne cene toplotne energije
v Tešu se bo kljub raciona-
lizaciji poslovanja v KPV
znatno povišala tudi konč-
na prodajna cena toplote za
ogrevanje prostorov in sa-
nitarno toplo vodo za upo-
rabnike v Šaleški dolini. O
dvigu cen bo sicer odločal
še svet ustanoviteljev, ven-
dar šele takrat, ko bo prejel
uradno obvestilo o novi ceni
nakupa toplotne energije, ki
jo bo Teš ponudil.
»Teš in agencijo za energijo
smo pozvali, naj poleg brez-
plačnih emisijskih kuponov
pri izračunu cene upoštevata
tudi ustrezen delež pozitiv-
nih učinkov, ki so posledi-
ca izvensodne poravnave,
vredne 261 milijonov evrov,
ki je bila sklenjena v korist
šoštanjske termoelektrarne
marca letos. Prav tako naj
se pri izračunu upošteva
znižan strošek amortizacije
zaradi slabitve sredstev v
letu 2020,« so še sporočili iz
velenjskega komunalnega
podjetja.
Teš ni povišal cene
toplotne energije
Iz Teša so pojasnili, da v
delu dobave toplote za daljin-
sko ogrevanje opravlja gospo-
darsko javno službo, pri če-
mer je cena toplote določena
v skladu z aktom o metodo-
logiji za oblikovanje cene to-
plote za daljinsko ogrevanje.
»Na trgu emisijskih kuponov
je prišlo do skokovite, skoraj
40-odstotne rasti cene emi-
sijskih kuponov, strošek teh
pa sodi enako kot npr. stro-
ški goriva v spremenljivi del
cene. Navedeno pomeni, da
Teš ni povišal cene toplotne
energije, temveč da se cena
skladno z metodologijo prila-
gaja spremenljivim stroškom
proizvodnje toplote,« poja-
snjujejo v šoštanjski termo-
elektrarni.
»Ocenjujemo, da s Komu-
nalnim podjetjem Velenje in
z družbeniki podjetja odlič-
no sodelujemo ter da vodimo
odprto komunikacijo,« so še
zapisali in pojasnili, da so v
duhu dobrega sodelovanja že
konec februarja pripravili se-
stanek, na katerem so Komu-
nalno podjetje Velenje med
drugimi seznanili tudi s po-
višanjem spremenljivega dela
cene toplotne energije zaradi
vpliva rasti cene energijskih
kuponov na trgu.
LKK, foto: SHERPA
Pozdravljena,
prihodnost
VELENJE – Vsa gospodinjstva v mestni občini so v poštne
nabiralnike prejela publikacijo Pozdravljena, prihodnost.
Izdala jo je občina, da bi občane obvestila o dejavnostih v
procesu prestrukturiranja. Kot poudarjajo v občini, je pre-
hod iz premoga pomemben proces, ki bo imel dolgoročne
posledice za gospodarstvo in bo močno vplival na sektor
energetike v celotni državi. Temelje, ki bodo omogočili, da
bo ta proces pravičen, je treba zastaviti v sodelovanju in
premišljeno. Zato morajo vsi vpleteni združiti znanje in
moči. Le tako bo, kot poudarjajo, mogoče zagotoviti urejen
prehod, ki bo pravičen za delavce, premogovno skupnost
ter za državljanke in državljane.
»Zahtevamo premislek, odprto razpravo in ne hitrih odloči-
tev ozkega kroga ljudi (politikov, ne strokovnjakov), ki lahko
imajo dolgoročne posledice na smer razvoja in prihodnost te
doline ter ogrozijo stabilno električno oskrbo Slovenije. Ob
tem se bomo morali spremeniti tudi ljudje – treba se bo odlo-
čiti, kakšno prihodnost si želimo in kako se bomo prilagodili
novim energetskim okoliščinam. Kot skupnost moramo iskati
nove priložnosti za boljši in lepši jutri. Za vse ljudi,« je v pu-
blikaciji med drugim zapisal velenjski župan Peter Dermol.
V publikaciji so tako predstavljeni delo in naloge posame-
znih služb in uradov. Občina podpira razvoj gospodarstva
ter zagotavlja pogoje, s katerimi bi v dolino pritegnila več
vlagateljev, ki bi delovanje v lokalni skupnosti prepoznali
kot gospodarsko priložnost. Urad za gospodarski razvoj in
prestrukturiranje opravlja prednostne naloge na področju
gospodarskega razvoja, prestrukturiranja regije v pametno
regijo ter naloge na področju razvoja in evropskih projektov.
Znotraj urada nudijo pomoč in podporo podjetjem, ki pri-
pravljajo razvojne projekte in jih želijo prijaviti pri Skladu za
pravičen prehod. Občina k sodelovanju vabi tudi vse občane,
naj predložijo svoje predloge in ideje, kako neizbežen prehod
narediti čim bolj pravičen.
LKK
10
KULTURA
Št. 27, 8. julij 2021
V Gledališču Celje uspeli izpeljati lani prestavljene Dneve komedije
Popolni tujci (skoraj) popolni
zmagovalci
Ustvarjalci predstave Popolni tujci, uprizoril jo je SNG
Maribor, so veliki zmagovalci letošnjih Dnevov komedi-
je, ki so jih nedavno po dveh zamikih zaradi epidemije
koronavirusa v Gledališču Celje vendarle uspeli izvesti,
čeprav v nekoliko okrnjeni obliki. Strokovna žirija je to
predstavo izbrala za žlahtno komedijo, iz te predstave
prihajata tudi žlahtna komedijantka Mateja Pucko in
žlahtni komedijant Gorazd Žilavec. Najboljša komedija
po izboru občinstva je predstava Tutošomato v izvedbi
SNG Nova Gorica in Gledališča Koper.
ROBERT GORJANC
Žlahtni režiser po izboru znega muzikala Živela vulva
strokovne žirije je postal v izvedbi Zavoda Imaginar-
Primož Ekart za režijo nami- ni in Mini teatra Ljubljana.
Ekipa zmagovalne predstave, žlahtne komedije Popolni tujci. Z leve žlahtni komedijant Gorazd Žilavec, žlahtna
komedijantka Mateja Pucko, igralki Eva Kraš in Maša Žilavec ter dramaturginja Maja Borin.
Žlahtna komedijantka Mateja Pucko
Žlahtni komedijant Gorazd Žilavec
»Popolni tujci je predstava,
ki pridobi z namernim kri-
žanjem izbranih vrst, torej
komedije nravi in sodobne
melodrame, resnično žlah-
tnost. Združuje metafiziko
posameznika in brutalno
neposrednost družbe, razpo-
sajen začetek s katarzičnim
koncem,« je svojo odločitev,
da tej predstavi podeli naziv
žlahtna komedija, utemeljila
strokovna žirija.
Mateja Pucko je nagrado
žlahtna komedijantka preje-
la za vlogo Marte, ki jo je po
presoji strokovne žirije zgra-
dila s pravo mero za komiko
in tragiko. »S prefinjeno dis-
tanco ne olepšuje svoje vlo-
ge in posledično smo priče
duhoviti upodobitvi dobre
matere, žene, prijateljice,« je
zapisala žirija.
Za igralko je bila ta vloga
ena tistih, ki ji je bila bolj
všeč v zadnjem času. »Pred-
vsem, ker je vloga razgibano
pisana in ker ni samo komič-
na, ampak ima tudi elemente
tragičnega in dramatičnega.
Sicer vse najboljše komedi-
je vsebujejo tudi veliko tra-
gikomičnosti. Predstava se
me je dotaknila tudi zaradi
režiserke Tamare Damjano-
vić, s katero je bilo prelepo
sodelovati.«
Gorazdu Žilavcu so se z
nagrado žlahtni komedijant,
ki jo je prejel za vlogo Ale-
ksandra, uresničile sanje.
»Njegov lik ponuja izigrava-
nje situacijske komike, kar
Gorazd vrhunsko izkoristi.
Prepričljivo gradi večplasten
odnos z ženo Marto, ki pre-
haja med naklonjenostjo in
zamero, med odgovornostjo
in krivdo, med videzom in
resnico,« je zapisala žirija.
»O tem sem sanjal, odkar
sem postal igralec pred ne-
kaj desetletji. Pravzaprav še
ne morem čisto dojeti svojih
občutkov, ampak se mi zdi,
da je super,« je po prejemu
priznanja povedal navdušen
igralec.
Na zaključni slovesnosti je
bila podeljena še nagrada za
žlahtno komedijsko pero za
izvirno slovensko komedi-
jo. Strokovna žirija v sestavi
mag. Tina Kosi (predsedni-
ca), Tatjana Doma in Alja
Predan je soglasno odločila,
da žlahtno komedijsko pero
2020 prejeme Rok Vilčnik ro-
kgre za šarfno komedijo Pravi
heroji, ki jo bo Gledališče Ce-
lje uprizorilo v novi sezoni.
Na natečaj je sicer prispelo
20 komedij.
Srečni, da je
festival sploh bil
Festival, ki je bil zaradi
epidemije marca lani presta-
vljen na letos in potem zaradi
epidemioloških razmer ter s
tem povezanih ukrepov še
enkrat preložen na junij, je
bil izveden v nekoliko okr-
njeni obliki. Obiskovalci so
si v tekmovalnem programu
lahko ogledali štiri predstave,
ena pa je zaradi bolezni v an-
samblu odpadla.
»Tokratni festival je bil
res drugačen, vendar smo
v gledališču srečni, da smo
ga sploh uspeli izpeljati. Ko
smo festival prestavili na le-
tošnji marec, smo upali, da
bo situacija boljša, a nam je
januarja postalo jasno, da
v tem času festivala ne bo
mogoče izvesti. Potem smo
se odločili za konec junija,
saj smo predvidevali, da bo
takrat vendarle mogoča iz-
Strokovno žirijo letošnjih
Dnevov komedije so sesta-
vljali pedagoginja in vse-
stranska gledališka ustvar-
jalka Jera Ivanc, režiserka
in gledališka pedagoginja
Mateja Kokol ter predse-
dnik žirije, gledališki reži-
ser Luka Martin Škof.
vedba festivala in v okviru
ukrepov omogočena dovolj
velika zasedenost dvorane.
Kar se je na srečo tudi izka-
zalo kot resnično. Tako smo
se tudi dogovorili z drugimi
gledališči, žal so nekatera iz
objektivnih razlogov mora-
la sodelovanje odpovedati.
Vendar po koncu festivala
lahko ugotovimo, da je bila
dvorana polna in da so ljudje
bili željni smeha. Nadejamo
se, da bo marec prihodnje
leto boljše, a če ne bo, se
bomo spet odločili za takšen
čas kot letos, ko bi se zgodba
s ›korono‹ vendarle že mo-
rala končati,« je ob koncu
Dnevov komedije zaključno
oceno podala upravnica Gle-
dališča Celje mag. Tina Kosi
in svoje misli tudi že usmeri-
la v prihodnji, jubilejni, 30.
festival.
Gledališče Celje Dneve ko-
medije pripravlja v sodelova-
nju z Mestno občino Celje,
ki festival kot pokroviteljica
podpira že od leta 1998. Le-
tošnji festival je sklenil stand
up nastop Tadeja Toša.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje, je izročila priznanje žlahtno kome-
dijsko pero Roku Vilčniku za izvirno slovensko komedijo Pravi heroji, ki jo
bo celjsko poklicno gledališče uprizorilo v novi sezoni.
Priznanje za najboljšo komedijo po izboru občinstva je šlo v roke ustvarjalcem
predstave Tutošomato. Upravnica Tina Kosi izroča priznanje Marku Bratušu,
Odpoved predstave Bodi gledališče in
konec sezone
Iz Gledališča Celje so sporočili, da zaradi poškodbe v an- videna prav danes.
samblu odpovedujejo vse predstave Branka Završana in an- Tako se je letošnja jubilejna sezona Gledališča Celje, ki je
sambla Bodi gledališče v tem mesecu.	že drugo leto minila v znamenju epidemije koronavirusa in
Prav tako so v gledališču odpovedali torkovo novinarsko
konferenco za predstavo, s katero so nameravali obeležiti
70-letni jubilej gledališča in za katero je bila premiera pred-
večmesečnega zaprtja gledališča za obiskovalce, s torkovo
predstavo Marjetka, str. 39 na malem odru tudi končala.
RG	umetniškemu vodji SNG Nova Gorica, in Katji Pegan, direktorici Gledališča Koper.
Št. 27, 8. julij 2021
KULTURA
11
Ko nevidno pronica na
vidno površino
V Savinovem likovnem
salonu v Žalcu je do kon-
ca julija na ogled razstava
akademskega kiparja Ervi-
na Potočnika. Njen naslov
je Ko dejanje umolkne …,
nastane podoba. Kipar, re-
stavrator in slikar, ki živi in
ustvarja v Celju, je leta 1996
diplomiral na Akademiji za
likovno umetnost in obli-
kovanje v Ljubljani. V štu-
dijskem letu 1994/95 je za
svoje delo prejel študentsko
Prešernovo nagrado.
Serija slik Diagram kaosa,
s katero se tokrat predstavlja
v Žalcu, je svojevrstno doži-
vetje, v katerem pronica nevi-
dno na vidno površino slike.
Kot je zapisano ob razstavi,
so slike napolnjene s taktil-
nimi občutji umetnikovega
telesa, ki brez vsake sledi
čopiča, zgolj s prisotnostjo
duhovnega in fizičnega giba,
usmerja polzečo gostoto in
količino modre barve v fan-
tastične bujno razcvetele aso-
ciacije po beli površini ali na
čisto belino slikovnega polja
naseljuje črne žametne izre-
zanke (kolaže) ter jih spenja
v arhitekturno obliko.
Na odprtju razstave, ki
je bila prejšnji četrtek, je v
uvodu zbrane pozdravil stro-
kovni sodelavec za kulturo v
Zavodu ta kulturo, šport in
turizem Žalec Uroš Govek. O
umetniku in njegovem delu
ter razstavi je spregovori-
la kustosinja razstave mag.
Koncert Tria Lontrg, ki je sklenil letošnji festival Prisluhi v mestnem gozdu.
Prisluhi v mestnem gozdu
spet navdušili
Minulo nedeljo je na odru pod Drevesno
hiško v celjskem mestnem gozdu zazvenel
še zadnji koncert letošnje sezone festivala
Prisluhi v mestnem gozdu, ki je bil letos v
organizaciji Umetniško-ekološkega Inštitu-
ta E-Art izveden že petič.
Na petih koncertih so se v edinstvenem goz-
dnem ambientu predstavili uveljavljeni sloven-
ski glasbeni ustvarjalci, na tretjem koncertu s
hudomušnim naslovom Lisička je prav zvita
zver pa so lahko poslušalci prisluhnili tudi na-
stopu učencev Glasbene šole Celje ter Glasbe-
ne šole Škofja Loka. Na odprtju festivala se je
19. junija s samostojnim koncertom predstavil
multiinštrumentalist Boštjan Gombač, ki je
obiskovalcem dogodka pričaral pravo glasbeno
doživetje – ob zvokih ptičjega petja so lahko
prisluhnili številnim glasbenim inštrumentom,
med drugim tudi rekonstrukciji najstarejšega
najdenega glasbila, piščali iz jame Divje babe.
Izvedbo festivala Prisluhi v mestnem gozdu so letos podprli Ministrstvo za kulturo RS,
Mestna občina Celje, celjski zavod za gozdove, novomeška Krka in Flavtelje Slovenija,
organizatorji festivala pa so letos prvič pripravili tudi projekt za množično financiranje
festivala, v okviru katerega lahko na spletni platformi Adrifund sredstva za izvedbo
letošnje sezone prispevajo tudi obiskovalci in simpatizerji festivala.
Ervin Potočnik, čigar slikarska dela so do konca meseca na ogled v Sa-
vinovem likovnem salonu v Žalcu, je kipar, restavrator in slikar, ki živi in
ustvarja v Celju. (Foto: TT)
Alenka Domjan, medtem
ko sta v kulturnem progra-
mu nastopili flavtistka Nina
Fajfar Baša in kitaristka Ve-
sna Pobežin Roš.
ŠO
Sledil je koncert operne in impresionistične
glasbe, ki so jo v pestre zvočne barve svojih
inštrumentov mojstrsko odeli harfistka Maria
Gamboz Gradišnik, flavtist Luka Železnik in fa-
gotist Árpád Balázs Piri. Za zvočno popotovanje
po deželah glasbe sveta so poskrbeli člani za-
sedbe Caminoigra – Jan Tomšič (vokal, kitare),
Blaž Celarec (tolkala, spremljevalni vokal), Žiga
Golob (kontrabas) in Boštjan Gombač (pihala
in trobila) so občinstvo povsem očarali s svojo
avtorsko glasbo in z navdihujočo improvizacijo.
Letošnji festival je sklenil koncert škofjeloške
komorne zasedbe Trio Lontrg, v kateri sodelu-
jejo violinistka Ana Julija Mlejnik, flavtist Luka
Železnik in priznan slovenski violončelist Miloš
Mlejnik. Obiskovalcem koncerta so se predsta-
vili z globoko doživeto izvedbo kompozicij slo-
venskih in tujih velikanov klasične glasbe, ki jih
je občinstvo nagradilo z navdušenim aplavzom.
RG, foto: Marko Pigac
Prvi koncert klasične glasbe, na katerem se je predstavil Rimski-Korsakov klavirski kvintet, je bil zadnjo junijsko
sezono v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. (Foto: ZKTŠ Vransko)
Klasična glasba tudi
letos odmeva v cerkvah
Začela se je trinajsta sezona Vranskih po-
letnih večerov – oživimo kulturno dediščino.
Prvi koncert klasične glasbe, na katerem se je
predstavil Rimski-Korsakov klavirski kvintet,
je bil zadnjo junijsko sezono v cerkvi sv. Mi-
haela na Vranskem. Do začetka septembra se
bodo zvrstili še trije koncerti klasične glasbe,
tudi v veliki župnijski cerkvi sv. Mihaela, kjer
se bo z Orkestrom 3,5 premierno predstavila
domača flavtistka Alenka Bogataj.
Organizator Zavod za kulturo, turizem in
šport Vransko želi cerkvam, v katerih so redko
bogoslužja, s koncerti klasične glasbe vdihniti
dodatno vsebino. Hkrati obiskovalcem ponuja
možnost, da spoznajo notranjost prelepih ob-
novljenih cerkva, in domačinom, ki nimajo mo-
žnosti obiska večjih glasbenih središč, vrhunsko
klasično glasbo v lokalnem okolju.
Umetniški vodja niza koncertov je violonče-
list Milan Hudnik. »Za nami je nenavadno leto, v
katerem je bilo doživljanje glasbenih dogodkov
osiromašeno na spletne prenose, v katerih sta
nas izvajalce navdihovala le kamera in mikro-
fon. Na najbolj neizprosen način smo spoznali,
kako pomembno je, komu in kje igramo. Kon-
cert kot najplemenitejše izkustvo glasbe ne
more biti brez ljubezenskega trikotnika med
glasbo, umetniki in občinstvom. Tako se letos z
veseljem in s hvaležnostjo vračamo v prekrasne
Zaključek branja, kot se
spodobi
Letošnja zaključna pri-
reditev projekta Savinjčani
beremo, ki ga že vrsto let
pripravlja Medobčinska
splošna knjižnica Žalec, je
bila mesec in pol kasneje
kot sicer. Pri časovno po-
daljšanem branju je sodelo-
valo 240 bralcev, nekoliko
manj kot sicer, a še vedno
dovolj glede na čas, ki je
vsesplošno omejeval dejav-
nosti in stike. Projekt branja
združuje bralce šestih občin
Spodnje Savinjske doline.
V dvorani Doma II. sloven-
skega tabora Žalec se je v
skladu s pogoji NIJZ zbralo
več kot tristo bralcev in gostov
prireditve. V uvodnem nago-
voru direktorice Medobčinske
splošne knjižnice Žalec Jolan-
de Železnik je bilo mogoče za-
znati ganjenost, da so se uspeli
zbrati. Bralce so nagovorili še
bibliotekarka Irena Štusej, žu-
pan Občine Braslovče Tomaž
Žohar in poslanec Aleksander
Reberšek. Literarna gostja je
bila Vlasta Nussdorfer, avtori-
ca knjige Živi in pusti živeti, ki
so jo brali v projektu, in sveto-
valka predsednika Republike
Slovenije. Medobčinska splo-
šna knjižnica Žalec je obenem
»Koncert kot najplemenitejše
izkustvo glasbe ne more biti
brez ljubezenskega trikotnika
med glasbo, umetniki in
občinstvom,« pravi violončelist
Milan Hudnik.
ambiente poletnih večerov. V vašo družbo,« je
izpostavil Hudnik, ki je za letošnjo sezono iz-
bral dela velikanov glasbene umetnosti Bacha,
Mozarta, Rimskega-Korsakova in Čajkovskega.
S sodobnostjo se bodo obiskovalci srečali v de-
lih Šostakoviča in Ramovša, razživeli ob zvokih
Rosinija, Sarasateja in Piazzolle.
Naslednji koncert bo to soboto ob 20. uri v
podružnični cerkvi sv. Martina v Šmartnem/
Podvrhu, kjer bo nastopil Slovenski godalni
sekstet. V podružnični cerkvi sv. Marije Mag-
dalene na Ločici pri Vranskem bodo konec julija
zaigrali člani Kvarteta violončel Simfoničnega
orkestra RTV Slovenija. V začetku septembra
bo v osrednji župnijski cerkvi sv. Mihaela pre-
mierno odmevalo igranje Orkestra 3,5, katerega
članica je tudi domačinka Alenka Bogataj. Ob
njej so še violinista Mojca Jerman in Matej Haas
in organist Dalibor Miklavčič.
ŠO
Literarna gostja je bila Vlasta Nussdorfer, avtorica knjige Živi in pusti živeti,
ki so jo brali v projektu Savinjčani beremo. (Foto: TT)
predstavila obsežno monogra-
fijo o delovanju knjižnice od
osamosvojitve Slovenije leta
1991 do 2021.
ŠO
12
NAŠA TEMA
Št. 27, 8. julij 2021
Številne organizacije opozarjajo, da je naš zeleni dragulj na udaru
Sprostitev za nas
obremenitev za
Slovenija je dežela gozdov, saj ti predstavljajo 60 odstotkov površine dr-
žave. Je tudi dežela pohodništva s skoraj deset tisoč kilometri označenih
planinskih poti in s približno 700 tematskimi potmi. Naravne danosti naše
države so v nepredvidljivem obdobju epidemije koronavirusa omogočale, da
je vsak lahko na prostem zadihal s polnimi pljuči, se odpravil na sprehod ali
pohod in morda v domovini preživel tudi več dopustniški dni kot pred leti.
Kako smo naravi vse to poplačali? Organizacije, ki se ukvarjajo z gozdovi, s
TINA STRMČNIK
planinstvom in z naravovarstvom, opozarjajo
na vedno večji pritisk na naš zeleni dragulj. V
njem odlagamo vedno več smeti, gozdovi so
bolj obremenjeni z motokros motorji, avtomo-
bili in s štirikolesniki. Tudi gorski kolesarji
zaidejo na poti, kjer vožnja ni dovoljena. Kako
bolje poskrbeti, da ob lastnem sproščanju ne
bomo obremenjevali narave?
»Ne pozabimo, da smo v
naravi gost«
Da je samo osveščanje o pravilnem vedenju v naravi premalo, je prepričan sodelavec Za-
voda za gozdove Slovenije in predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji Jože Prah.
Ob vedno večjem obisku gozdov, ki je opazen od pojava epidemije koronavirusa, s sodelavci
opaža številne negativne posledice. »Preveč je tistih, ki v naravi puščajo svoj viden odtis. Za
seboj puščajo smeti, povzročajo hrup, avtomobil pustijo, kjerkoli se jim zdi.« Slab vpliv na
naravo po njegovem prepričanju nedvomno terja ukrepanje vseh sodelujočih.
Jože Prah meni, da so zakoni, uredbe in pra-
vilniki glede obnašanja v naravi dobro pripra-
vljeni, a ljudje vsega naštetega ne spoštujemo
dovolj. Zato je po njegovem prepričanju enako
kot na drugih področjih javnega življenja tudi
obnašanje v naravi treba urediti po sistemu ko-
renčka in palice. Zapleta se prav pri sankcioni-
ranju, saj je v Sloveniji manj kot 20 gozdarskih
in okoljskih inšpektorjev. Sogovornik meni, da
bi jim pri vzpostavljanju reda v naravi morali
pomagati še drugi.
Kaj prinaša povečan obisk narave?
V naravo prihaja vedno več ljudi, ki niso
planinci in ki ne poznajo pravil primernega
obnašanja. Ljudi vseh starostnih skupin, od
otrok v vrtcu do starejših, je treba ves čas osve-
ščati, da je gozd občutljiv prostor, ki ga je tre-
ba varovati. Obiskovalec, ki prihaja v naravno
okolje, bi moral spoštovati določila posebnega
kodeksa z naslovom Obisk v naravi, ki ga je
»Na območju Bohorja bi radi uredili ›downhill‹ proge in prostor,
kjer bi bila možna tekmovanja, vendar nam to še ni uspelo. Vsi
vpleteni na tem področju niso enakega mnenja. Če bomo imeli
urejene steze, bomo nanje lahko usmerili tiste, ki se zdaj vozijo
tam, kjer to ni primerno.«
leta 2018 sprejelo 27 različnih organizacij v
državi. Kodeks govori o načinu obnašanja, ki
temelji na spoštovanju narave, sebe, drugih,
lastnine in lokalne skupnosti. Vendar podobno
kot na drugih področjih življenja, osveščanje
ni dovolj.
Dostop do gozda je za Slovence nekako sa-
moumeven. Je v kateri drugi evropski državi
praksa drugačna?
Le v osmih državah evropskega prostora je
dostop do gozda urejen podobno kot v Sloveni-
ji. Morda je področje še nekoliko bolj liberalno
kot pri nas urejeno v skandinavskih državah.
Pri naših severnih sosedih, Avstrijcih, je zgod-
ba popolnoma drugačna. Že v okolici Vrbskega
jezera lahko vidimo ogromno tabel, kjer piše,
da je dostop prepovedan. Pri nas na dojemanje
prostega dostopa do gozda najverjetneje vpli-
vajo gosta poselitev in zgodovinske razmere. A
zavedati se moramo, da je skoraj 80 odstotkov
gozdnih površin v državi v zasebni lasti pribli-
žno 450 tisočih lastnikov. Skoraj kamorkoli v
naravo se podamo, smo gostje na površini, ki
je v lastni nekoga drugega.
Kaj natančno pomeni prost dostop do goz-
da, o katerem govori Zakon o gozdovih?
Prost dostop v naravo pomeni prosto hojo
oseb po gozdu ter drug dostop v gozd na la-
stno odgovornost, ki je v skladu s predpisi, ki
urejajo gozdove. Zakon si po svoje velikokrat
razlagamo glede vožnje v naravnem okolju.
Zakon o ohranjanju narave pravi, da se lah-
ko z vozili na motorni pogon po gozdu vozi-
mo le po javnih in nekategoriziranih cestah,
ki so namenjene za javni cestni promet. Po
gozdnih cestah pa le, če to ni v nasprotju z
režimom posameznih cest ter na območjih,
ki so s prostorskimi načrti določena kot povr-
šine za rekreacijo in šport ter namenjena tudi
vožnji z vozili na motorni pogon. V naravnem
okolju, torej izven navedenih cest in območij,
je prepovedano voziti, ustavljati, parkirati in
organizirati vožnjo z vozili na motorni pogon
ali z vozili na drug pogon. Izjeme so naštete
v Zakonu o ohranjanju narave. Med njimi so
gospodarjenje z gozdovi, upravljanje z divjadjo
ter službene vožnje, ko gre na primer za opra-
vljanje javne gozdarske službe, inšpekcijske
službe, gašenje, reševanje …
Tudi parkiranje vozil v gozdovih je težava,
kajne?
Vozilo na motorni pogon je dovoljeno usta-
viti ali parkirati v pasu petih metrov izven
vozišča, če je to v skladu s cestnoprometnimi
predpisi in če temu ne nasprotuje lastnik ze-
mljišča. To pomeni, da v gozdu ne moremo
parkirati kjerkoli. Še posebej je treba paziti, da
s parkiranim vozilom ne oviramo dostopa do
gozdih vlak in skladišč lesa. Kar prevečkrat se
zgodi, da lastniki gozdov naletijo na parkirana
vozila in ne morejo izvajati svoje dejavnosti.
Kakšna so pravila za tiste, ki se v gozd po-
dajo s kolesi?
Zakon določa, da po planinskih poteh, ki ne
vodijo po poljskih poteh ali gozdnih prometni-
cah, vožnja s kolesi, razen v izjemnih primerih,
ni dovoljena. Zakon o planinskih poteh sicer
omogoča dvonamembnost nekaterih planin-
skih poti. Poti, kjer je možno tudi kolesarjenje,
so posebej označene in vpisane v register. Na
Celjskem je na primer precej poti, ki omogo-
čajo tako pohodništvo kot kolesarjenje. Skozi
celjsko in savinjsko območje vodi tudi nekaj
etap Slovenske turnokolesarske poti.
Ena od oblik sproščanja v naravi je spust
z gorskimi kolesi oz. »downhill«. Bi bilo za
okolje bolje, če bi bilo v naravi posebej ure-
jenih več prog za to dejavnost?
Paleta dejavnosti, ki jih ljudje počnejo v na-
ravi, je res široka in s tem ni nič narobe. Površi-
nam za »downhill« je po mojem mnenju treba
nameniti svoje mesto, jih označiti in jih na ta
način tudi zavarovati. Tako na regionalni kot
državni ravni bi morali poiskati prostore, kjer
bi bil možen spust z gorskimi kolesi in kjer
bi bilo to sprejemljivo z družbenega vidika in
vidika varstva narave. Če bi kolesarji imeli ure-
jene poti, se ne bi vozili tam, kjer ni primerno.
Dober primer je ureditev gorskokolesarskega
parka Cilenca v Zagorju ob Savi, ki ponuja več
prog in so ga namenu predali minulo soboto.
Gre za primer, kako lahko uporabniki ob so-
glasju lastnikov zemljišč in državnih ustanov
primerno uredijo takšen prostor.
Jože Prah, sodelavec Zavoda za gozdove Slovenije in
član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije (Foto:
Osebni arhiv)
Ljubitelji kolesarjenja najbrž največkrat
sami dajo pobudo za ureditev in označitev
kakšne poti.
Kolesarji dajo pobudo, nato morajo pri-
dobiti soglasja lastnika zemljišča, lokalne
skupnosti, ZGS, Zavoda RS za varstvo na-
rave (ZRSVN) in lovske družine. V skladu z
omenjenim postopkom smo na primer pred
časom takšno pot pripravili na območju Li-
sce, vendar ZRSVN nato ni dal pozitivnega
mnenja. Za ureditev poti smo si prizadevali,
ker je tam kolesarjenje izjemno množično,
podobno kot na območju Celjske koče, in bi
bila urejena pot po mojem mnenju dobrodo-
šla. Velikokrat pozabljamo tudi na območja
opuščenih kamnolomov, peskokopov, glino-
kopov, kjer naravno okolje dopušča izved-
bo športnih prireditev in tekmovanj. Vendar
so odredbodajalci pri odločanju velikokrat
preveč togi. Vsi, ki prostor uporabljamo ali
ga upravljamo, bi si morali prizadevati za
iskanje sporazumov, ki ne bi škodili narav-
nemu okolju. Eden dobrih primerov, kako
najti sporazum, je primer ureditve turnoko-
lesarske poti. Da kolesarji ptic ne motijo v
obdobju gnezditve, smo določili, da morajo
takrat sestopiti s kolesa in se mimo območja
podati peš. Kompromisi so možni, če se zna-
mo dobro in strokovno pogovarjati.
Kakšne so za naravo posledice, če se ljudje
s kolesi ali z motornimi kolesi vozimo tam,
kjer to ni primerno?
Zavod za gozdove je v svoji raziskavi ugotovil, da se v zadnjem času v naravo odpravlja
šestkrat več obiskovalcev kot pred epidemijo. Petina vprašanih obišče gozd vsak dan, po-
lovica vprašanih vsaj enkrat na teden. Dve tretjini ljudi se v gozd odpravi peš, približno
četrtina z avtomobilom. Večina ljudi se v gozdu sprehaja, kar 16 odstotkov vprašanih je
povedalo, da se v gozd odpravijo s psom. Vprašani imajo o svojem obnašanju v gozdu
zelo dobro mnenje. Slabše mnenje imajo o drugih obiskovalcih, pri katerih jih najbolj
moti odlaganje odpadkov.
Foto: arhiv NT
(Andraž Purg -
»Lastniki so
dolžni dovoliti prost dostop do
gozda. A obiskovalci si dostop
velikokrat razlagajo po svoje.
Dovoljena je hoja, ne pa vožnja
s kolesom ali z motornim kole-
som.«
Negativni vplivi so večplastni. Ena težava je
hrup motornih vozil, ki se mu morajo živali
prilagoditi, saj jih vznemiri. Na poteh, kjer
se ljudje nenadzorovano vozijo, prihaja do
spremembe tal, poškodb na zemlji, uničenja
travne ruše, povečane erozije. Grape, ki so
bile namenjene odvodnjavanju, se zasujejo in
posledično so vplivi erozije še večji. Vožnja
v naravnem okolju lahko med drugim vpliva
na uničenje pridelka na travnikih ali na škodo
na mladem drevju. Vožnja po rastišču katere
od redkih ali ogroženih rastlin lahko ogrozi
prisotnost te vrste v širšem prostoru ali celo
spremeni razmere tako, da rastlina tam ne
more več uspevati.
Ob odloženih smeteh, neprimerni vožnji,
pomendranih rastlinah najbrž tudi kdo po-
misli, da bi zaprl dostop do svojega gozda.
40 odstotkom lastnikom gozdov ni všeč, kako
zakonodaja ureja prost vstop. Več kot polovica
lastnikov gozdov je dostopu naklonjena. Zato
moramo narediti vse, da bi obiskovalci gozda
spoštovali zakonske predpise. Če jih ne bodo
spoštovali, lastnikom gozda na koncu ne bo
preostalo drugega, kot da bodo zapirali ceste,
poti in vlake. Tako bodo tudi razmere pri nas
podobne, kot jih poznajo v Avstriji, ko lahko
obiskovalci hodijo po res močno omejenih po-
teh. V Zvezi lastnikov gozdov smo ustanovili
komisijo, ki se bo še posebej ukvarjala z vpra-
šanji, ki se dotikajo gozdnega turizma.
Kot ugotavljate, osveščanje ni dovolj, pri
sankcioniranju pa se zapleta. Kako bi to po-
dročje lahko uredili bolje?
Gozdarskih in okoljskih inšpektorjev v naši
državi je premalo, skupno jih je manj kot 20. Pri
delu jim lahko pomaga policija. Če se lokalna
skupnost tako odloči, lahko v skladu z novo
uredbo nadzor v naravi izvajajo tudi občinski
redarji. V ZGS je cela plejada primerno izobra-
ženih gozdarjev, ki bi prav tako lahko skrbeli za
gozdni nadzor. Ker je gozdarskih inšpektorjev
premalo, bi bilo po mojem mnenju treba po-
oblastila za gozdni nadzor razširiti na druge
ljudi, ki lahko pomagamo. Tudi državljani, če
smo osveščeni, imamo možnost, da tiste, ki v
gozdu delajo »neumnosti«, prijavimo policiji ali
inšpekciji. Tiste, ki ne spoštujejo kodeksa obi-
ska v naravi, je treba kaznovati. Drugače ne gre.
Pri sankcioniranju je težava še to, da mo-
torna vozila velikokrat niso registrirana, kar
kliče po spremembi zakonodaje. Vsako takšno
vozilo bi moralo imelo čip ali posebno vinje-
to, da bi s pomočjo sodobnih tehnologij lahko
prepoznali njegovega lastnika.
Št. 27, 8. julij 2021
NAŠA TEMA
13
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Globe prenizke, da bi ljudi
odvrnile od kršitev
Težave zaradi vožnje mo-
torjev in štirikolesnikov v na-
ravnem okolju izven gozdnih
cest zaznavajo tudi v Kozjan-
skem parku. V gozdovih zno-
traj zavarovanega območja
po novem izvajajo naravovar-
stveni nadzor in lahko izreče-
jo globo. Se pa glede na nizko
vrednost kazni sprašujejo, ali
tovrsten ukrep voznike odvr-
ne od ponovnih kršitev.
Če se nekdo s štirikolesni-
kom vozi po travniku ali goz-
du, uničuje habitat, je poudarila
direktorica Kozjanskega parka
Mojca Kunst. Dodala je, da se
ljudje sploh ne zavedajo, kako
pomembna so tla in zakaj je
pomembno, da hodijo zgolj po
označenih poteh in ne izven
njih. Če se v zavarovanem
območju gibajo izven ozna-
čenih poti, po njenih besedah
škodijo živalim in rastlinam,
ki tam živijo. »Marsikdo se ne
Smeti je (še vedno) treba
odnesti v dolino
»Pred dvema letoma smo se
hvalili, kako smo v Sloveniji
izboljšali odnos do smeti v
naravi. Ta odnos se je v zelo
kratkem obdobju močno po-
slabšal,« opozarja strokovni
sodelavec Planinske zveze
Slovenije (PZS) Dušan Pra-
šnikar. Prav odlaganje smeti
v naravi je ena od posledic
povečanega obiska gora. Šepa
tudi poznavanje preostalega
planinskega bontona, na čelu
s pozdravljanjem.
PZS zadnji dve leti opaža
veliko več ljudi v naravnem
okolju, čemur botrujejo raz-
mere, povezane z epidemijo.
Planinske poti so močno obi-
skane, veliko ljudi obiskuje
tudi poti, ki v preteklosti niso
bile deležne tako množičnega
obiska. Veliko bolj obremenje-
ne so postale še poti, ki sicer
niso označene z markacijami.
»Pritisk predvsem slovenskih
gostov, tujcev je trenutno še
relativno malo, je res opazen
in velik,« je pojasnil Prašnikar.
Dejal je, da se v naravo in
hribe zdaj odpravljajo ljudje,
ki tega prej niso bili vajeni in
so jim določene navade tuje.
Markacisti, skrbniki koč in
Direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst (Foto: SHERPA)
obremenjuje, če s svojimi deja-
nji vpliva na kakšnega hrošča
ali na kakšno rožo. Narava se
nam zdi samoumevna. A če ne
bomo postali bolj osveščeni,
bodo stvari, ki so nam danes
samoumevne, sčasoma vedno
bolj redke.«
Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje varstva gorske narave
ostali planinci v gorah opa-
žajo bistveno več smeti. Obi-
skovalci odpadke, ki ostanejo
od stvari, ki jih prinesejo s
seboj od doma, puščajo tudi
ob planinskih kočah in v njih,
čeprav bi jih morali odnesti s
seboj v dolino in jih nato doma
odvreči v ustrezen zabojnik za
ločeno zbiranje odpadkov. PZS
je izdelala posebne plakate,
ki obiskovalce učijo o pravil-
nem ravnanju. »Ta slogan, da
je treba smeti odnesti s seboj
v dolino, izvira iz 70. let, ko
V okviru naravovarstvenega
nadzora so trije sodelavci Koz-
janskega parka, ki so se ude-
ležili izobraževanja in opravili
poseben izpit, v zadnjem času
bolj prisotni na terenu. Za ne-
dovoljeno vožnjo v naravnem
okolju lahko napišejo kazen.
smo se načrtno lotili problema
onesnaževanja narave. Zdaj o
tem spet nagovarjamo ljudi s
pomočjo različnih kanalov.«
Pozdrav gre težko iz
ust
Množica ljudi, ki v zadnjih
dveh letih zahaja v gore, vpli-
va tudi na favno in floro, je še
povedal sogovornik. »V zvezi
sicer nismo prejeli opozoril, da
bi obiskovalci narave na primer
množično trgali rože. Množi-
čen obisk pa zagotovo prinaša
Lani so izdali en plačilni nalog.
Direktorica Kozjanskega parka
je povedala, da je globa nizka,
saj znaša 40 evrov. Meni, da bi
morala biti kazen višja, saj la-
stnika motorja ali štirikolesnika
nizek znesek najverjetneje ne
odvrne od tega, da se priho-
dnjič ne bi ponovno odpravil
na vožnjo izven gozdnih cest.
Naravovarstveni nadzorniki
so na terenu prepoznavni in vi-
dni. Je pa ustavljanje voznikov
precej zahtevno, je pojasnila
sogovornica. Vozniki namreč
ob opozorilih nadzornikov
ne ustavijo, nadzorniki pa se
zaradi lastne varnosti ne mo-
rejo izpostavljati. »Zaposlenim
svetujemo, naj fotografirajo re-
gistrsko tablico, če jo vozilo se-
veda ima. Enkrat smo naredili
akcijo v sodelovanju s policijo.
Ko so vozniki videli parkirana
vozila, so se obrnili. Tudi ko
nas vidijo v naravi, se ponavadi
odpeljejo iz kraja. Naravovar-
stveni nadzor se mi vsekakor
zdi pomembna naloga našega
javnega zavoda. V sezoni, ko je
to najbolj aktualno, bomo zato
še bolj prisotni na terenu.«
določene	obre-
menitve narave
in življenjskega
prostora živali
in rastlin.« Šepa
še poznavanje
splošnega pla-
ninskega bon-
tona. Manj je na
primer pozdra-
vljanja kot v pre-
teklosti. Prašnikar
verjame, da se bodo
ljubitelji narave sčasoma
naučili, da je lepo in zažele-
no, da pozdravijo skupino pla-
nincev, ki jim prihaja naproti.
Da bi se poznavanja bonto-
na, ki velja v hribih, okrepilo,
se zdita Prašnikarju ključna
obveščanje in osveščanje.
»Čeprav se nam to včasih zdi
nekoliko nenavadno, moramo
načela ponavljati, da jih oza-
vestijo nove generacije. Pla-
ninskih šol za mlajše je morda
zadnja leta nekoliko manj. Tru-
dimo se, da bi program za mla-
de še naprej izvajali v osnovnih
šolah v obliki krožkov. Tudi
odraslim, ki v zadnjem času
pogosteje zahajajo v naravo,
je treba na vsakem možnem
koraku načela bontona vce-
pljati v glavo.« Dodal je, da pri
sporočanju osnovnih načel
lahko pomaga več kanalov, od
sporočanja v planinskih kočah
do komuniciranju s pomočjo
spleta in družbenih omrežij.
OB ROBU
Trhlo spoštovanje
največjega bogastva
Pravi popotnik je tisti, ki idoč skozi
prostor, neopazen in tih, ne dvigne
niti delčka prahu. Tako pravi kitajski
pregovor. Sodelavci ZGS, Kozjanskega
parka in Planinske zveze Slovenije ob
povečanem obisku narave v zadnjem
obdobju opažajo vse kaj drugega.
Kje vse se skrivajo razlogi, da ljudje
vedno bolj pozabljamo, da bonton ne
velja le v šoli, službi, ob obisku kul-
turnih prireditev, ampak da pravila
obnašanja veljajo tudi ob obisku na-
TINA STRMČNIK
ravnega okolja? Lahko jih iščemo v potrošniško naravnani
družbi. Kakšen vzrok se morda skriva v egoističnem po-
gledu na svet, kjer je v ospredju zgolj skrb za lasten užitek.
Posledice za okolico in skupnost nas večkrat ne zanimajo.
Zametek nespametnih ravnanj najbrž sega tudi v vzgojo,
ki smo je deležni v družini. Otrok staršev, ki so v mladosti
po dolgem in počez prehodili tako imenovano transverzalo
in se v hribe podali marsikateri konec tedna, naravo naj-
brž dojema drugače kot otrok staršev, ki so svoj prosti čas
preživljali stran od gozdov in planin.
Spreminjajo se tudi oblike pre-
življanja časa v naravi. Če je
bilo včasih dovolj obuti pla-
ninske čevlje, si oprtati
nahrbtnik in osvojiti
vrh, so nekateri da-
nes željni drugač-
nih doživetij. Kot
je dejal eden od
sogovornikov, ni
z različnimi obli-
kami dejavnosti
nič narobe. Naro-
bi hkrati varovali naravo in
»njenim gostom« omogočali
adrenalinska ali druga doživetja.
Če pogojev ne uredimo, imamo pač nered.
Ko se podam na bližnjo Resevno, me vedno pozdravi napis,
ki pravi: »Na morje se peljemo z avtom, v hribe pa hodimo
peš.« Dodan je še poziv, naj pohodniki smeti odnesemo v
dolino. Včasih sem se spraševala, ali je takšna osnovna vo-
dila res treba zapisati na tablo. A čeprav nam je prost dostop
do gozda, kjer vodijo številne planinske poti, samoumeven,
pravil preživljanja časa v naravi očitno še nismo povsem po-
svojili. Ker v državi šepa tudi nadzor, kršitelji posledic svojih
dejanj ne občutijo niti v svoji denarnici. Si res želimo lastnike
gozda prisiliti v zapiranje cest, poti in vlak?
Foto: arhiv
Potreba po posebnih
progah
Že dlje časa je pereč pro-
blem vožnja v naravnem
okolju, ki se je zadnji dve leti
po opažanju PZS še okrepila.
To področje po prepričanju
strokovnega sodelavca zve-
ze zakonsko ni najbolj ure-
jeno. Meni, da bi bilo poleg
be je, da si odgo-
vorni zatiskajo oči,
da tovrstnih potreb
ni. In da včasih ne
znajo iskati kompromi-
sov, zahvaljujoč katerim
splošnega osveščanja treba
več narediti pri kazenskem
obvladovanju kršitev. Hkrati
bi bilo treba v državi poiskati
posebne prostore za poligone
ali proge, ki bi bili namenjeni
tovrstni dejavnosti. »Tako bi
bila vožnja bolj zgoščena na
teh omejenih območjih, kar bi
zagotovo prispevalo k reševa-
nju problematike.«
14
KRONIKA
Št. 27, 8. julij 2021
Ko se tatovi »zlijejo z okolico«
»A to ste pa pozabili plačati?«
Na Celjskem je v zadnjem letu mogoče opaziti po-
rast tatvin iz trgovin, a na celjski policiji dodajajo, da
ta porast ne izstopa tako zelo v primerjavi z leti prej.
Tatvine iz trgovin kažejo, kako nabriti so nekateri.
S polic izmikajo različne stvari, od izdelkov, ki so
vredni le nekaj centov, do predmetov, kjer je lahko
škoda tudi več kot tisoč evrov. Med tatovi se najdejo
tudi kleptomani, ki se ne morejo upreti temu, da v
trgovini ne bi mimo oči vseh v torbo dali nečesa, česar
ne bodo plačali. Med storilci so še stari znanci polici-
je, leta pri tem niso pomembna, morda je razlika med
njimi le razlog, zakaj se odločijo za tatvino.
SIMONA ŠOLINIČ
Več tovrstnih tatvin je v ve-
čjih trgovinah ali trgovskih
središčih. Vzrok tiči v tem,
da se v večjih trgovinah ta-
tovi lažje »zlijejo z okolico«,
barvito opiše pomočnik ko-
mandirja Policijske postaje
Celje Rok Naveršnik: »V ve-
čjih trgovinah je tako težje
tatu zalotiti pri delu, medtem
ko imajo zaposleni v manjših
trgovinah boljši pregled nad
prostorom.« Seveda te njego-
ve besede ne pomenijo, da je
v večjih trgovinah kar tako
mogoče krasti vsepovprek.
Daleč od tega. V večjih proda-
jalnah so urejeni videonadzori
in varnostne službe, torej je
morda v danem trenutku mo-
žno »smukniti« nek izdelek,
vendar vas hitro pri izhodu iz
trgovine lahko opozorijo, da
so vas pri tem posneli …
Poskusijo s polnim
vozičkom …
Na vprašanje, kdo največ-
krat (in kaj) krade v trgovinah,
Naveršnik odgovori, da odgo-
vor ni enoumen: »Če gre za
starejše, ti pogosto neupravi-
čeno vzamejo živilske izdelke,
tudi sadje in zelenjavo. Kadar
gre za uživalce prepovedanih
drog, ti pogosto kradejo žgane
pijače, ki jih lahko nato uži-
vajo sami ali jih preprodajajo.
Nekateri dolgoprstneži kdaj pa kdaj
poskusijo iz trgovine odpeljati tudi poln
nakupovalni voziček.
Šolarji in mladoletniki pogo-
sto kradejo tudi žgano pijačo
ali oblačila.« Ne boste verjeli,
ampak nekateri dolgoprstneži
kdaj pa kdaj, sicer zelo redko,
poskusijo iz trgovine odpeljati
tudi poln nakupovalni vozi-
ček. No, ne pridejo predaleč,
ampak do izhoda iz trgovine.
»Mimo blagajne seveda to ne
gre, poskusijo pa mimo nihaj-
nih pregrad pri izstopu,« doda
sogovornik.
Nekaterim se takšne tatvine
zdijo malenkost, a vedno ni
tako. Včasih se zgodi, da ka-
kšen kleptoman vzame nekaj
centov vreden predmet, se pa
nizajo tudi primeri, ko nekdo
ukrade več parfumov višjega
cenovnega razreda in takrat
je lahko škoda tudi nekaj ti-
soč evrov. Podobno je tudi v
trgovinah s tehničnimi izdelki.
»Nekdo ukrade igralno konzo-
lo, fotoaparate ali več mobilnih
telefonov in tudi takrat je ško-
da večja,« dodaja Naveršnik.
Višina škode je pomembna
tudi zato, ker policija glede
na slovensko zakonodajo
tatvin, kjer je škoda manjša
kot 500 evrov, ne preiskuje
po uradni dolžnosti. To po-
meni, da je od oškodovanca,
torej trgovine, odvisno, ali
bo podal predlog za pregon
storilca. »Vendar je pri tem
predlogu vse odvisno od
odločitve lastnikov trgovin.
Nekdo torej lahko poda pre-
dlog za pregon, če je storilec
ukradel izdelek, ki je vreden
nekaj centov ali 499 evrov,«
pojasni pomočnik komandir-
ja celjske policijske postaje.
Se pa trgovine vedno bolj
odločajo prijavljati tatvine,
tudi zato, da bi se tatovi ven-
darle naučili, da gre pri teh
dejanjih za kaznivo dejanje
in da je treba biti za to tudi
ustrezno kaznovan. Čeprav
se večina tatov elegantno
strožji kazni tudi izogne, saj
se na ravni predkazenskega
postopka pogodijo s tožil-
stvom, kjer priznajo krivdo
in dobijo milejšo kazen. Na
primer določeno nalogo, ki
jo morajo opraviti v javno
dobro. Včasih do – ponovne
kraje. Zato je med storilci tudi
kar nekaj povratnikov ali sta-
rih znancev policije.
»Ostati moraš
človek«
Skoraj največjo vlogo pri
preprečevanju tatvin iz trgo-
vin opravijo varnostne službe,
seveda v tistih trgovinah, ki
imajo tovrstno varovanje ure-
jeno. Varnostniki, ki opravljajo
takšno delo in so dlje časa raz-
porejeni na delovno mesto v tr-
govinah, so nam neuradno po-
vedali, da že točno vedo, kdo
ima dolge prste. To seveda ne
pomeni, da jih vnaprej ocenju-
jejo ali obtožijo, ampak gre za
primere, kjer se določene ose-
be večkrat pojavljajo kot »tato-
vi na drobno« in so bile zaradi
tega že obravnavane. Ne glede
na policijsko statistiko je treba
vedeti, da je ogromno manjših
tatvin tudi neprijavljenih poli-
ciji, ker jih pravočasno zaznajo
varnostniki.
Ti vedno niso tako strogi,
kot bi si kdo mislil. »Pri delu
moraš ostati človek. Če vidim
koga, ki neko manjšo stvar
skrivaj potisne v torbo, ga na
to seveda opozorim, da jo je
najverjetneje pozabil plačati.
Nato znesek poravna ali se
opraviči. Ni naša naloga samo,
Video nazor je še vedno najboljša preventiva ali najboljša pomoč pri iskanju storilcev.
da nastopamo strogo z ukrepi
zoper ljudi, včasih so stvari ra-
zumljive s človeškega vidika,
kdo morda res nima denarja
ali je v stiski. Z lepo besedo
in umirjenim tonom govora
se da marsikaj rešiti tako, da
je prav za vse,« je neuradno
dejal eden od varnostnikov v
večji trgovini na Celjskem.
Treba je tudi vedeti, da imajo
varnostniki, ki so v trgovinah,
za seboj tudi posebno usposa-
bljanje za varovanje in prepre-
čevanje tatvin v trgovinah. V
nekaterih trgovinah jim delo
olajšajo tudi videonadzorni sis-
temi in ostale oblike elektron-
skega ali tehničnega varovanja
blaga. Nekateri varnostniki so
tudi v civilnih oblačilih, saj s
tem ne vzbujajo pozornosti,
nekateri so v uniformah, saj
tudi ta da potencialnim tato-
vom občutek, da bodo vidni,
če bodo kakšno stvar izmakni-
li. Na drugi strani varnostne
službe izvajajo tudi določena
izobraževanja za zaposlene v
trgovinah in jih pri tem tudi
naučijo, kako lahko preprečijo
tatvino, hkrati ni skrivnost, da
so varnostniki pozorni tudi na
zaposlene, ki bi utegnili kdaj
kakšno stvar tudi skrivaj vzeti.
Foto: Pixabay
Umrla zaradi posledic
nesreče
Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je 29. junija zgo-
dila na Trnoveljski cesti pri Celju, je v Splošni bolnišnici
Celje umrla 80-letna peška.
»Peška je z dvorišča stanovanjske hiše na Trnoveljski cesti v
Celju stopila v trenutku, ko je iz smeri Ceste v Trnovlje proti
Cesti na Ljubečno pripeljal 29-letni voznik osebnega vozila,
ki mu kljub umikanju v levo trčenja ni uspelo preprečiti,«
so sporočili s celjske policije. »Hudo poškodovano peško so
z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je
poškodbam podlegla,« še dodajajo. To je letos enajsta smrtna
žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje.
V bazen zlil motorno
olje
Dokaj nenavaden dogodek se je v teh dneh zgodil na obmo-
čju Vojnika. Neznan storilec je občanu v bazen zlil rabljeno
motorno olje. S tem mu je povzročil za približno dva tisoč
evrov škode. Policisti storilca še iščejo, ovadili ga bodo zaradi
kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
Divjal po Celju in
storil več prekrškov
Celjski policisti bodo ukrepali zoper 53-letnika, ki je
Pogosto se dolgoprstneži ustavijo pri sadju in zelenjavi. Kjer stehtajo del sadja, zatem pa v vrečko kdaj dodajo še kakšen kos. »Za povrh« ….
pred dnevi storil več prometnih prekrškov, med drugim je
celo parkiral kar na voznem pasu krožišča na Teharjah in
nato po vozišču sprehajal dva psa. Policisti so mu odredili
preizkus z alkotestom, ki ni pokazal prisotnosti alkohola.
Moški je bil kasneje hospitaliziran.
Preizkus za prisotnost prepovedanih drog je 53-letni voznik
odločno odklonil, prav tako je odklonil strokovni pregled.
Policisti so mu nato začasno odvzeli vozniško dovoljenje in
prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar moški ni upošteval. Se-
del je v vozilo in se odpeljal v smeri Skalne kleti. Pri tem ni
upošteval policijskih znakov za ustavljanje, med vožnjo je
storil več prometnih prekrškov. »Najmanj petkrat je v križišče
zapeljal pri rdeči luči na semaforju, vozil je po nasprotni stra-
ni ceste ter storil več drugih prekrškov. Policista sta ga nato
uspela ustaviti v Čopovi ulici. V postopku se je nedostojno
vedel in policiste ves čas žalil,« so sporočili s Policijske uprave
Celje. Po postopku je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja
hospitaliziran. Za oba psa so poskrbeli v zavetišču. »Zoper
53-letnika sledi obdolžilni predlog. Prav tako bomo zanj po-
dali predlog za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled,«
so zaključili na policiji.
Zapodil se je za tatom
Konec preteklega tedna je na železniški postaji v Celju prišlo
do drzne tatvine. Storilec je naprej občanko prosil za drobiž,
nato ji je iz rok izpulil denarnico in pobegnil. Ujel ga je občan
in ga poskušal zadržati, vendar mu je pobegnil. Občan je uspel
moškemu uspel vzeti denarnico, ki jo je nato vrnil lastnici.
Št. 27, 8. julij 2021
ZA ZDRAVJE
15
V Sloveniji se je v tem letu strmo zvišalo število
bolnikov z mišjo mrzlico. Nekaj jih je imelo hude
zaplete. Največ jih je na območju Idrije, na Celjskem
so do sredine junija zabeležili po en primer na obmo-
čju Šoštanja, Vitanja in Vojnika. Gre za primere, ki
so jih potrdili po temeljitem zdravniškem pregledu.
Domnevati je mogoče, da je mišje mrzlice med ljudmi
še več, pri čemer vsi oboleli niso poiskali zdravniške
pomoči, ker so imeli blažjo obliko bolezni.
Tudi na Celjskem nekaj primerov
Mišja mrzlica še vedno
grozi Sloveniji
Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka,
v zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smr-
ti. V zadnjih nekaj letih smrtnega primera ni bilo, nekaj
bolnikov je v času zdravljenja potrebovalo dializo, nihče
v zadnjih letnih ni potreboval kronične dialize. Hospitali-
zacija bolnika običajno traja teden dni.
SIMONA ŠOLINIČ
Hemoragična mrzlica z re-
nalnim sindromom oziroma
mišja mrzlica je akutna nale-
zljiva bolezen, ki jo povzroča-
jo tako imenovani hantavirusi.
Bolezen se z glodavca na člo-
veka prenese z vdihovanjem
virusov, ki so v izločkih glo-
davcev. Bolezen se ne prenaša
s človeka na človeka.
Kakšni so simptomi?
Mišja mrzlica je okužba z vi-
rusi, ki se v naravnem okolju
pojavljajo v kronično okuženih
malih sesalcih, predvsem glo-
davcih. Živali viruse izločajo
s slino, z urinom in iztrebki.
Na človeka se prenesejo z vdi-
hovanjem virusov iz izločkov
Ob najdbi velikega števila poginulih miši
v prostorih, kjer so rejne živali, je treba
obvestiti pristojnega veterinarja.
ali poginulih živali, na primer
med čiščenjem prostorov. Bo-
lezen se razvija v več fazah.
V prvi, ki traja nekaj dni, so
prisotni predvsem visoka vro-
čina, mrzlica, močan glavobol,
močne bolečine v ledvenem
predelu in trebuhu. Pojavijo
se bolečine pri gibanju očesnih
zrkel, očesne veznice so moč-
no pordele, bolnik je v obraz
rdeč. Pri lažji obliki pride do
ozdravljenja brez posledic. V
težkih primerih bolezni po ne-
kaj dneh visoke vročine pride
do nenadnega padca krvnega
tlaka. Bolnik postane nemiren,
pojavijo se motnje zavesti, krči,
krvavitve v koži in sluznicah.
Sledi obdobje, kjer prevladuje-
jo znaki odpovedi ledvic. Do-
kaj neznačilen simptom mišje
mrzlice, ki ga opisujejo bolniki
v Sloveniji v zadnjem času, je
tudi moten vid.
Bolezen se izraža z vročino,
slabim počutjem in številnimi
znaki, ob katerih bi lahko po-
sumili tudi na covid-19. Zato
zdravniki svetujejo, da naj
oseba ob morebitnem pojavu
simptomov zdravnika sezna-
ni, ali je opravljala kakršno
koli aktivnost, pri kateri bi se
lahko okužila z virusom mišje
mrzlice.
Tvegani dejavniki
Tveganje za okužbo je naj-
večje pri ljudeh, ki pri svojem
delu pogosto prihajajo v stik z
majhnimi glodavci in njihovimi
iztrebki, bodisi poklicno (goz-
dni delavci, lovci, kmetje) ali pri
rekreaciji in priložnostih opra-
vilih. Pogosto pride do okužbe
tudi pri čiščenju ali pospravlja-
nju prostorov (kleti, podstreš-
ja), ki so bili dolgo zaprti. Za
preprečevanje okužb z virusom
mišje mrzlice na Nacionalnem
inštitutu za javno zdravje sve-
tujejo, naj ljudje v domačem
okolju poskrbijo za preprečitev
dostopa glodavcem v hišo in za
varno odstranjevanje odpadkov
hrane, da ne privabljajo glodav-
cev, ter naj hranijo živila in pija-
čo v zaprtih posodah.
Prav tako je treba redno iz-
vajati deratizacijo, pri čiščenju
dlje časa zaprtih prostorov mo-
rajo ljudje temeljito prezračiti
prostor in na stežaj odpreti vsa
okna ter vrata za najmanj pol
ure. V času prezračevanja naj
ne bodo v prostoru, medtem
naj pripravijo raztopino kloro-
vega razkužila ter nato razkuži-
jo površine, kjer so iztrebki ali
mrtve miši. Minimalen čas de-
lovanja razkužila je pet minut.
Pri delu si je treba vedno
zaščititi roke z rokavicami iz
lateksa, razkužene iztrebke
in mrtve glodavce je treba
pobrati s papirnato brisačo in
jih odstraniti v vrečko ter od-
vreči med splošne komunalne
odpadke. Po razkuževanju je
treba prostor in površine mo-
kro očistiti. Po razkuževanju
in čiščenju je treba uporablje-
ne rokavice vreči v vrečko za
smeti med splošne komunal-
ne odpadke ter si roke temelji-
to umiti z vodo in milom.
Pri bivanju in delu v naravi
naj ljudje pazijo na svoje oseb-
ne stvari in naj jih ne puščajo
dvi čTE DNIK št.
Prav tako naj uporabljajo za.
ščitno masko za usta in nos
pri delu, pri katerem je veliko
prahu. Prav tako ni priporočlji-
vo piti vode iz izvirov v naravi,
treba je skrbeti za higieno rok,
predvsem po opravljeni potrebi
in pred hranjenjem, ter odstra-
niti ostanke hrane, ki privablja-
jo glodavce. Foto: Pixabay
Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste
Spremljajte nas na










16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 27, 8. julij 2021

Počitnice prinašajo tudi velike skrbi za zaposlene starše
Juhuhu, počitnice so tu!
Ko smo si po napornem in
že drugo leto malo drugač-
nem šolskem letu vsi skupaj
oddahnili od šolskih skrbi,
prihajajo nove, za marsikate-
rega starša še večje skrbi.
Šoloobveznega otroka na
nižji stopnji ne moremo pusti-
ti samega doma. Čeprav moja
mama ni imela takšnih skrbi …
Kolikor se spomnim, smo bili
cele dopoldneve med počitni-
cami, ko so bili starši v službi,
prosti kot ptički na veji. Lahko
smo se družili, hodili na bazen
in se igrali na dvoriščih. A bili
so drugi časi. Ne, tako v dana-
šnjem času ne gre! Iz službe ve-
čina staršev prihaja šele pozno
popoldne in otrok bi bil cel dan
prepuščen sam sebi.
Zato se večina staršev, ki ni-
majo te sreče, da imajo otroci
še mlade babice in dedke, ki bi
jih pazili, začne ubadati s težavo,
kam z otrokom med počitnicami.
Res je, da je na tržišču kar ob-
sežna ponudba, a za svojega
otroka si vsak želi varno, zanimi-
vo, poučno in aktivno preživlja-
nje prostega časa! So to le sanje
staršev? Ne, tudi takšne športne,
plesne in poučne počitnice lah-
ko najdemo za
naše otro-
ke.
V Top-Fitu je tak program za-
snovala ekipa športnih delav-
cev, ki ima svoje otroke in želi
zanje vse najboljše. Poskuša
jim približati šport, jim poka-
zati, kako so lahko aktivne tudi
osebe z ovirami, kako se kuha
v masterchef delavnicah in
prehranjuje po barvnem jedil-
niku po licenci Mojce Cepuš …
Otroke peljejo v urgentni cen-
ter Splošne bolnišnice Celje, k
poklicnim gasilcem, spoznajo
delo policijskih psov in
se spremenijo v vo-
jake za eno dopol-
dne. Vsak dan
imajo tudi eno-
urno športno
delavnico v
sodelovanju
s številnimi
športnimi
klubi. To so
Kajak-kanu
klub Nivo
Celje, Gimna-
stična šola Ce-
lje, Nogometni
klub Šampion Ce-
lje, Ženski košarkarski
klub Cinkarna Celje, Boks
klub Intercom Celje, Aikido klub
Celje, Judo klub Iva Reye Celje,
Hokejski klub Celje. Vsak petek
obiščejo celjski bazen za uspe-
šen konec dejavnega tedna.
Top-Fit športne počitnice
2021, ki so se že začele, bodo
skupno trajale devet tednov,
povezane so tudi s TBA-ple-
snim centrom, ki vzporedno
izvaja plesne počitnice v treh
terminih. Top-Fit športne poči-
tnice so namenjene otrokom od
5. do 12. leta od ponedeljka do
petka od 6.30 do 16.00 ves čas
poletnih počitnic.
Informacije na recepciji Top-
-Fita, na www.top-fi t.si ali po
telefonu 040 50 20 60.




Št. 27, 8. julij 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Kuhar (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo 2 leti
delovnih izkušenj s pripravo jedi v
gostinstvu, srednješolsko izobraz-
bo smeri kuhar, pripravljenost na
delo med tednom (enoizmensko)
kot tudi ob sobotah in nedeljah v
času skupinskih najav ali naročil
(po dogovoru z vodjo restavraci-
je), samoiniciativnost, samostoj-
nost in poznavanje poteka dela
v kuhinji. Kandidatu nudimo
delovno razmerje in pogodbo za
določen čas z možnostjo podalj-
šanja za nedoločen čas, majhen,
prijeten in kolegialen kolektiv, ki
ima skupne cilje, delo pri deloda-
jalcu z zelo nizko fluktuacijo in
s stabilnim poslovanjem. Prijave
zbiramo 2. 8. 2021. Gostilna Pri
Brigiti, gostinske storitve, d. o. o.,
Selo 19a, 3320 Velenje. Več infor-
macij na www.trgotur.si.
Kolorist – mešalec barv
(m/ž) (Žalec)
Od kandidatov pričakujemo dobro
ločevanje barv, poklicno ali srednjo
izobrazbo kemijske ali lesne smeri,
vozniško dovoljenje B-kategorije,
dobro razvite komunikacijske in or-
ganizacijske sposobnosti, zaneslji-
vost in urejenost, smisel za barve,
estetiko, zaželene so vsaj enoletne
izkušnje s tega področja dela, po-
znavanje osnov dela z računalni-
kom, zaželeno znanje angleškega ali
nemškega jezika. Prijave zbiramo do
11. 7. 2021. Spekter, d. o. o., Ložnica
pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več infor-
macij na www.trgotur.si.
Ključavničar / varilec
(delavec v proizvodnji)
(m/ž)
Iščemo ključavničarje z osnovnim
znanjem varjenja za občasne laž-
je vare v proizvodnji. Kandidatom
nudimo zaposlitev za določen čas
z možnostjo podaljšanja za nedolo-
čen čas in s poskusnim obdobjem 6
mesecev, enoizmenski delovni čas
– dopoldne, dolgoročno zaposlitev
v stabilnem podjetju, motivacijsko
delovno okolje z možnostjo na-
predovanja, redno in stimulativno
plačilo, delo v urejenem okolju, ki
se konstantno razvija, ekipa je mla-
da in motivirana. Prijave zbiramo
5. 8. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova
ulica 6, 3000 Celje. Več informacij
na www.trgotur.si.
Varilec (več delovnih
mest) (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: pripra-
va materiala za obdelavo, robot-
sko varjenje, varjenje TIG in MIG,
varjenje, zarisovanje, krivljenje ali
druga dela v skladu z delovno do-
kumentacijo, s točkastim ali z ele-
ktričnim varjenjem, kovičenjem,
vijačenjem … sestavljanje posame-
znih delov, spremljanje in kontro-
liranje posameznih operacij in faz
dela. Delovni čas: od ponedeljka
do petka, polni delovni čas, 1-iz-
mensko delo. Prijave zbiramo do
16. 7. 2021. VI-JA, d. o. o., Gotovlje
111c, 3310 Žalec. Več informacij na
www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo pripra-
vljenost na priučitev delovnih nalog;
doslednost, natančnost in samoini-
ciativnost, ročne spretnosti pri opra-
vljanju dela, fizično vzdržljivost in
moč za občasno dvigovanje in pre-
našanje bremen do 25 kilogramov,
korekten odnos do sodelavcev in
strank. Kandidatu ponujamo 1-me-
sečno uvajanje na delovnem mestu
in 2-mesečno poskusno obdobje, tri-
izmensko delo za polni delovni čas,
pogodbo bomo sklenili za nedoločen
čas, izplačilo morebitnih nadur. Pri-
jave zbiramo do 14. 7. 2021. MPT, d.
o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327
Šmartno ob Paki. Več informacij na
www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV.
stopnjo ustrezne tehnične smeri,
vsaj 2 leti delovnih izkušenj na
primerljivem delovnem mestu, sa-
mostojno delo z računalnikom (MS
Office), veselje do timskega dela in
sodelovanja, samoiniciativnost,
proaktivnost, pozitivnost in komu-
nikativnost, vozniški izpit B-katego-
rije, znanje upravljanja z viličarjem.
Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. GEP
Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobra-
va 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj
Gradcu. Več informacij na www.
trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na podro-
čju grafične dejavnosti – tiskanje
na offset tiskarskih strojih, raču-
nalniško pismenost, izpit B-kate-
gorije, ročne spretnosti, urejenost,
natančnost, vztrajnost, sposobnost
timskega dela. Nudimo zaposlitev
za določen čas 1 leta z možnostjo
podaljšanja za nedoločen čas (po-
skusno delo 6 mesecev), delo v
mladem, dinamičnem, urejenem
in sproščenem delovnem okolju,
redno in stimulativno plačilo za
opravljeno delo, možnost osebnega
in strokovnega razvoja. Prijave zbi-
ramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d.
o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383
Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več in-
formacij na www.trgotur.si.

Samostojni planer
analitik (m/ž) (Celje)
Glavne naloge: organiziranje pla-
niranja, informiranja in poročanja,
zagotavljanje preglednosti poslov-
nih rezultatov, financ, procesov, pla-
nov in strategije, priprava podatkov
in izdelava analize poslovanja za
vodstvo podjetja, oblikovanje pro-
cesa kontrolinga, ki zajema oprede-
litev ciljev, načrtovanje, monitoring
in kontrolo. Cinkarna Celje, d. d.,
Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Pri-
jave zbiramo do 19. 7. 2021. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Bančni svetovalec (m/ž)
(Velenje)
V NLB za stranke želimo le naj-
boljše, zato vabimo kandidate, ki
jim je blizu delo s strankami, imajo
prodajne veščine in jim trženje ban-
čnih produktov predstavlja izziv.
Pridružite se nam in postanite ne-
pogrešljiv član naše ekipe. NLB, d.
d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 12. 7. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Poslovodja (m/ž) (Celje)
Ponujamo ti zaposlitev za določen
čas z možnostjo podaljšanja in nove
izzive v dinamičnem trgovskem
podjetju z veliko svobode pri tvo-
jem osebnem razvoju. Pričakuje te
odprta in motivirana ekipa s plosko
hierarhijo in poudarkom na enako-
pravnosti. New Yorker, d. o. o., Ve-
rovškova ulica 55, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 1. 8. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Bančni svetovalec (m/ž)
v PE Celje
V Deželni banki Slovenije iščemo
novega sodelavca, zato vam ponu-
jamo možnost, da z nami uresni-
čite svoje poslovne ambicije, in k
sodelovanju vabimo kandidate za
delovno mesto bančni svetovalec
(m/ž) v PE Celje. Deželna banka
Slovenije, d. d., Kolodvorska ulica
9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo
do 11. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Tehnolog (m/ž) za
podporo serijski
proizvodnji na montaži
(Prebold)
Od vas pričakujemo strokovna in
tehnična znanja: najmanj VI. sto-
pnjo tehnične smeri (inženir strojni-
štva, elektrotehnike, mehatronike),
najmanj 2 leti delovnih izkušenj na
enakem ali podobnem področju,
poznavanje področja proizvodnih
sistemov, tehnologije in proizvo-
dnje (prednost imajo kandidati s
poznavanjem avtomobilske indu-
strije). Odelo Slovenija, d. o. o.,
Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold.
Prijave zbiramo do 9. 7. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik v kuhinji,
30 ur, (m/ž) (Rogaška
Slatina)
Kaj pričakujemo? Izkušnje na po-
dobnih delovnih mestih, obvezen
vozniški izpit B-kategorije, dinamič-
no, skrbno, natančno in komunika-
tivno osebo. Personal center, d. o.
o., Litostrojska 44d, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 1. 8. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Rogaška
Slatina)
Kaj pričakujemo? Ustrezna izo-
brazba: kuhar ali gostinski/živilski
tehnik, izkušnje na podobnih delov-
nih mestih, poznavanje normativov.
Sovita, d. o. o., Tehnološki park 22a,
1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do
1. 8. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) v
TPC Celje za gradbeni
oddelek (Celje)
Od vas pričakujemo najmanj IV.
stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti
delovnih izkušenj v trgovski bran-
ži, dobro poznavanje trgovskega
blaga v razpisanem programu …
Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta
2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do
17. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Monter stavbnega
pohištva (m/ž)
(Oplotnica)
Delovne naloge: montaža okov-
ja, stekla, aluminija in sestavljanje
vseh ostalih elementov stavbnega
pohištva, pomoč pri mizarskih in
drugih delih v proizvodnji. Možnost
zaposlitve za nedoločen čas. Over-
les, d. o. o, Partizanska cesta 100,
2317 Oplotnica. Prijave zbiramo do
18. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Samostojni knjigovodja
(m/ž) (Celje ali Ljubljana)
Pričakujemo VI/1 stopnjo izo-
brazbe ekonomske ali druge ustre-
zne smeri, najmanj 3 leta delovnih
izkušenj na enakem ali podobnem
delovnem mestu, odgovornost, sa-
mostojnost pri delu, ciljno naravna-
nost in zanesljivost … Nomago, d.
o. o., Vošnjakova 3, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 23. 7. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž)
(Vransko)
K prijavi vabimo kandidate, ki
imajo končano najmanj IV. stopnjo
izobrazbe. Zaželeno je, da imate iz-
kušnje z delom v trgovini, vas veseli
delo z ljudmi, ste vestni in zaneslji-
vi … Mercator, d. d., Dunajska cesta

107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo
do 14. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Komercialist (m/ž)
(Celje)
Medse sprejmemo izurjenega in
uspešnega komercialista (m/ž) za
nabavo in prodajo. Novi sodela-
vec bo prevzel določene blagovne
skupine, samostojno bo obiskoval
sejme in iskal nove izdelke v tuji-
ni, skrbel za prodajo teh izdelkov
na slovenskem trgu in njihov mar-
keting, skrbel za administracijo in
dokumentacijo, vezano na uvoz in
prodajo, ter obiskoval poslovalni-
ce naših kupcev. Gastlog, d. o. o.,
Cesta na Ostrožno 117, 3000 Celje.
Prijave zbiramo do 12. 7. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Monter (m/ž) (Celje –
Levec)
V poslovni enoti Lesnina Levec
zaposlimo monterje pohištva in ku-
hinj. Kraj opravljanja dela: Celje –
Levec. Lesnina LES-MMS, trgovska
družba, d. o. o., Cesta na Bokalce
40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo
do 22. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Rogla)
Pričakujemo IV. stopnjo gostin-
ske ali gastronomske smeri oziro-
ma delovne izkušnje na podobnih
delovnih mestih, pripravljenost na
tirnsko delo, motiviranost in ustvar-
jalnost … Unitur, d. o. o., Cesta na
Rogla 15, 3214 Zreče. Prijave zbira-
mo do 16. 7. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
Nabavno-prodajni
referent (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo V. ali VI. stopnjo iz-
obrazbe ustrezne smeri, zaželene
izkušnje na podobnih delovnih me-
stih.. Fori skupina, d. o. o., Prešer-
nova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave
zbiramo do 15. 7. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Frontend razvijalec (m/ž)
(Celje)
Mi smo Navteh. Inovativni, fle-
ksibilni in unikatni. Slovenski, ki s
svojimi sistemi sežemo daleč v svet.
Nudimo dinamično delo v perspek-
tivnem in kreativnem okolju, pozi-
tivno timsko vzdušje, skrb za oseb-
ni in strokovni razvoj. Stimulativno
plačilo in zaposlitev za nedoločen
čas. Navteh, d. o. o., Kersnikova uli-
ca 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo
do 30. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Prodajalka (m/ž) za
krajši delovni čas 25 ur
tedensko (Šentjur)
Opis del in nalog za prodajalko:
skrb za stranke, pomoč pri naku-
pu blaga oz. svetovanje, polnjenje
prodajnih polic in stojal, prevzem
blaga … NKD, d. o. o., MDB 2, 8273
Leskovec pri Krškem. Prijave zbira-
mo do 30. 7. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Št. 27, 8. julij 2021
Celje bo gostilo še četrto evropsko rokometno prvenstvo za mlajše kategorije
Prvi cilj je selitev v dvorano
V celjski rokometni klub sta se vrnili Katarina Regner in Sanja Vrček,
okrepila ga je odlična Žalčanka Anika Strnad.
Zlatorog
Danes se bo v Celju začelo evropsko prvenstvo za rokometašice
do 19. leta. Dva tedna pred začetkom tekmovanja je selektor Ga-
šper Kovač v Zrečah zbral dvajset kandidatk, pri čemer so njegov
spisek povabljenk krojile tudi težave s poškodbami. Valentina
Klemenčič, sicer tudi članska reprezentantka, je že pred časom
uspešno prestala operativni poseg na rami, ob čemer je zaradi
poškodb reprezentanca ostala brez treh levorokih rokometašic.
DEAN ŠUSTER
Predsednik organizacijskega od-
bora evropskega prvenstva je Jure
Cvetko, ki je tovrstnih vlog že vajen.
Po dosedanjih prvenstvih v Celju so
prireditelji želi pohvale tujih ude-
ležencev.
Lani je veliko tekmovanje zara-
di znanih razlogov odpadlo. Ste
pripravljeni?
Smo, seveda. Zdaj naj se pripra-
vijo gledalci in navijači. Vabim jih
na tekme v dvorani Golovec in Zla-
torog, ki bosta hlajeni. V teh vročih
dneh je to zelo pomembno. Želimo
si, da bi dekleta imela glasno pod-
poro s tribun.
Katere omejitve zdaj veljajo?
Dvorana je lahko 75-odstotno za-
sedena. To bomo vsekakor upošte-
vali. Gledalce pozivam, naj upošte-
vajo vse ukrepe in določila. Obenem
upam, da bodo z veseljem kupovali
vstopnice. To je želja vseh športnih
delavcev v Sloveniji. Veliko ljudi
lahko z majhnim prispevkom zelo
pomaga športnim društvom.
Danes se bo tekma z Danka-
mi začela ob 19.30, jutri bo ob
19.00 sledil obračun z Nemkami,
v nedeljo (19.00) bo po srečanju
s Švicarkami znano, kateri ekipi
bosta napredovali v boj za najvišja
mesta.
Tudi leta 2018 so naši mladinci
najprej igrali v dvorani Golovec in
Reprezentance so nastanjene v Thermani Laško in Zdravilišču Laško,
sodniki, delegati in ostalo osebje iz Evropske rokometne zveze bivajo
v Hotelu Evropa. Zadnji konec tedna bo v Celje pripotoval predsednik
evropske zveze Michael Wiederer.
obisk se je stopnjeval. Nato so se
preselili v dvorano Golovec in po-
stali evropski prvaki. Vsi si želimo,
da bi dekletom uspela preboj iz
skupine in obenem selitev v večjo
dvorano.
Koliko deklet bo na evropskem
prvenstvu iz Ženskega rokome-
tnega kluba Z´dežele Celje?
Še nekaj dni pred prvenstvom jih
je bilo kar pet, zato smo v celjskem
klubu zelo ponosni. To so vratar-
ka Kati Naveršnik, krilni igralki
Amadeja Krajnc in Ema Markovič,
zunanja napadalka Maja Kovačič
Jure Cvetko
in krožna napadalka Nika Dobnik.
Že danes jim čestitam. Trdo dela-
jo in njihov trud je vsaj zaenkrat
poplačan.
Cena vstopnice je deset evrov.
Novosti v NK Celje
Višja kakovost klubske podobe
Nogometaši Celja se pospešeno pripravljajo na začetek nove
tekmovalne sezone. Moštvo trenerja Agrona Šalje se bo v uvo-
dnem krogu državnega prvenstva pomerilo z Mariborom. Šta-
jerski derbi bo odigran v Celju v nedeljo, 18. julija, ob 20.15.
MITJA KNEZ
Celjani bodo v drugem krogu go-
stovali v Domžalah, nakar bo sledil
domači obračun s Koprom.
Prišel Medved, odšla
Močić in Zekhov
Rumeno-modremu moštvu se je
pridružil Žan Medved, Slovenjgrad-
čan, ki v Celje prihaja kot posojen
nogometaš Slovana iz Bratislave.
22-letni napadalec je reprezentant
mladinske izbrane vrste Slovenije.
»S trenerjem Šaljo se dobro po-
znam, to je bil tudi eden ključnih
razlogov, da sem sprejel ponudbo
NK Celje. Ko sva se pogovarjala, mi
je predstavil vizijo kluba in njegove
cilje. Ni skrivnost, da so me želeli
tudi drugi klubi v Sloveniji, ampak
skupaj z ekipo sem se odločil, da
je Celje prava destinacija,« so bile
prve misli Žana Medveda. Celjski
klub sta morala zapustiti 19-letni
vratar Stefan Močić in 20-letni na-
padalec Zekhov, s katerima vodilni
niso podaljšali sodelovanja. Močić
je medtem že sklenil sodelovanje
z Nafto iz Lendave, kjer je trener
vratarjev Amel Mujčinović, legen-
da NK Celje.
Visoka cena sezonske
vstopnice
Nogometni klub Celje je v preteklih
dneh objavil ceno sezonske vstopnice
za vse domače tekme »grofov« v novi
sezoni. Ta znaša 110 evrov. Glede na
obisk domačih tekem v preteklih se-
zonah je cena sezonske vstopnice v
Celju še naprej zelo visoka. Morda bi
jo morali v celjskem klubu za sezono
ali dve znižati na 70 do 80 evrov in s
tem svojim privržencem v teh zah-
tevnih časih vsaj nekoliko olajšati
pot do nakupa. V Mariboru se cena
sezonske vstopnice vrti med 130 in
150 evri, pri Olimpiji znaša 140 evrov,
medtem ko je v večini preostalih klu-
bov krepko pod 100 evrov.
Spet bolj zanimivo
Po menjavi službe za odnose z
javnostjo je v celjskem prvoliga-
šu končno zapihal svež veter. Po
Alenu Hodžiću in Dejanu Obrezu
je zdaj vodja marketinga Tomaž
Lesjak, ki je izkušnje najprej na-
biral v NK Rudar Velenje in zatem
v NK Olimpija. Skupaj z grafi čnim
oblikovalcem Klemnom Perasom
je vzel vajeti v svoje roke. To je več
kot očitno opazno na družabnih
omrežjih in uradni spletni strani
NK Celje, potem ko imajo obja-
ve spet smisel. Grafična podoba
objav z zanimivimi spremnimi
besedili je za privržence rumeno-
-modrih spet zanimiva, toplejša,
prijetnejša. Bravo!
Zahtevni preizkusi za urbane
gladiatorje
Po dveh letih je bilo Celje ponovno prizorišče Urbanega gladiatorja. Športna prireditev je
namenjena vsem starostnim skupinam. Udeleženci so na različno dolgih progah premagovali
številne prepreke in na koncu vidno utrujeni, a zelo zadovoljni, da jim je uspelo, pritekli v cilj.
Izzivi so bili tudi tokrat zanimivi: preskok ognja, plazenje pod bodečo žico, met sulic, hoja na
hoduljah, prevračanje gum, plazenje po blatu. Na dogodek so se prijavili posamezniki ter številne
skupine, ki so glede na videno zelo uživale. Tudi letos je rdečo nit dogodka vlekel Nino Cokan, brez
katerega si takšnih dogodkov, ki jih pripravlja iz leta v leto, ne moremo predstavljati.	MiK
CELJE, 8.-18. JULIJ 2021 • ZLATOROG / GOLOVEC
/W19EHFEURO2021 WWW.W19EHFEURO.COM
EP V ROKOMETU DO
19 LET ZA ŽENSKE

Na Koroškem so se plavalci PK Neptun Celje kljub neznosni vročini zelo dobro odrezali.
Zahtevni pogoji tudi za
plavalce
Plavalni klub Neptun Celje se je udeležil mitinga na Koroškem, kamor je popeljal svojo
tretjo ekipo. Štela je 15 tekmovalcev, ki so postregli z zelo dobrimi rezultati.
Kljub izjemni vročini so se člani PK Neptun pod taktirko trenerja Franca Božička v
Celje vrnili s številnimi odličji. Razveselili so se jih Lui Uplaznik Sunarić, Miha Čujež,
Teo Jezovšek Špiljar, Elina Bratina, Jon Kočevar, Nejc Šetina, Taja Pecelj, Taya Čanžek
in Nino Capello. Osebne rekorde so izboljšali Iza Kalšnik, Ažbe Blatnik, Martin Fošna-
rič, Zala Valek, Lea Marzidovšek in Nik Perc. V sporočilu za javnost se je klub zahvalil
staršem, ki so jim priskočili na pomoč ter v neznosnih razmerah postavili šotor, kjer so
vsaj malo ubežali vročini.
MiK, foto: PK NEPTUN
Št. 27, 8. julij 2021
ŠPORT
19
Mladi upi
Zablesteli celjski
kolesarji
Kolesarji Kolesarskega društva knežjega mesta Ce-
lje so se vrnili s tridnevne mednarodne etapne dirke
Kids Tour Slovenija, ki jo je organizirala Adria Mobil
iz Novega mesta. Na mladinski etapni dirki je sodelo-
valo več kot 300 tekmovalcev iz šestih držav.
MITJA KNEZ
Na dirki so bili prisotni
vsi slovenski klubi, in sicer
ob prisotnosti reprezentanc
Madžarske, Avstrije, Hrva-
ške, Srbije ter številnih sa-
mostojnih ekip iz Italije, av-
strijske Koroške, Hrvaške in
Madžarske.
Najboljši trije
Celjani so na dirko poslali
svoje najboljše tri kolesarje.
V kategoriji dečkov U13 je
tekmoval Oskar Mernik, v
konkurenci mladincev U17
sta barve celjskega kluba
zastopala Sven Mernik in
Aljaž Škornik. V prvi gorski
etapi so se Celjani odlično
odrezali. Oskar Mernik se
je razveselil drugega mesta,
Sven Mernik je končal na
tretjem mestu, Aljaž Škor-
nik je prikolesaril do 72.
mesta. Mernik je kolesaril
v konkurenci 67 kolesarjev,
medtem ko sta Škornik in
Sven Mernik vozila v konku-
renci 106 kolesarjev. V drugi
etapi s točkovnim kriterijem
je Oskar Mernik končal na
tretjem mestu, Sven Mernik
je bil deveti, Aljaž Škornik
47. Tretja etapa je klasična
cestna preizkušnja. Oskar
Mernik se je veselil tretjega
mesta, Sven Mernik je bil še-
sti, Aljaž Škornik je končal
na 46. mestu.
Po odličnih predstavah
je Oskarju Merniku v sku-
pnem seštevku pripadlo
drugo mesto, Svenu Mer-
niku četrto mesto, Aljažu
Škorniku 74. mesto. Z odlič-
nimi rezultati so spet jasno
pokazali, da je nanje treba
resno računati.
Maloštevilna, a izjemno kakovostna celjska kolesarska ekipa se je na dirki Kids Tour Slovenija odlično odrezala.
Je Iztok Kočevar najmočnejši Celjan?
Državno prvenstvo v troboju moči, tako
imenovanem powerliftingu, je bilo konec
prejšnjega meseca na Vrhniki. Udeležil se ga
je tudi – in to izjemno uspešno – Celjan Iztok
Kočevar.
Troboj moči združuje tri discipline dvigovanja
uteži, iz počepa, potiska s prsmi in potega s tal
(mrtvi dvig). Kočevar je dolgoletni trud okronal
z naslovom državnega prvaka. Zmagal je v ka-
tegoriji do 93 kilogramov.
V vseh treh disciplinah je izboljšal osebne re-
korde, skupno je dvignil 652,5 kilograma. 34-letni
Kočevar je težak 88 kilogramov in je bil v absolutni
kategoriji peti, kar ga je tudi izjemno razveselilo.
Zato je trenutno najbrž najmočnejši Celjan. Nek-
danji košarkar, član KK Celje in KK Terme Olimia
Podčetrtek (igral je do 27. leta) je univerzitetni
diplomirani profesor športne vzgoje. Svoje znanje
prenaša kot osebni trener v Centru za zdravje in
rekreacijo Top-Fit Celje. Dragocene izkušnje je pri-
dobival predvsem med napornim pridobivanjem
telesne moči lastnega telesa.
DŠ
Foto: PZS, NATAŠA MÜLLER
Iztok Kočevar med dvigovanjem uteži iz počepa
Prvič na prostem
Janežič vedno boljši
Društvo za telesno vzgojo Partizan iz Rimskih Toplic je organiziralo prvi namiznote-
niški turnir na prostem. Kljub neizprosni vročini se je tekmovanja na zunanjem igrišču
Osnovne šole Antona Aškerca udeležilo 22 rekreativnih tekmovalcev iz okoliških krajev,
ki so postregli z zanimivimi dvoboji.
V konkurenci do 55 let je slavil Aleš Knez, drugo mesto je zasedel Primož Pinter, tretje
Aleš Romih. V tekmovanju nad 55 let je konkurenco premagal Boris Senegačnik, drugi je bil
Franc Lesjak, tretji Marjan Peklaj. V DTV Partizan ob koncu poletja načrtujejo izvedbo 3.
Vikenda športa, ki bo tradicionalno postregel s turnirjem v futsalu, ulični košarki in tenisu.
MiK
Član AD Kladivar Luka Ja-
nežič je na 400 metrov prvič
letos tekel pod 46 sekunda-
mi. To mu je uspelo na atlet-
skem mitingu v Nancyju v
Franciji, kjer je bil drugi s
časom 45,96 sekunde. Pri-
bližal se je osebnemu rekor-
du, ki znaša 44,84 sekunde.
Luka Janežič je osebni re-
kord dosegel 21. julija 2017 v
Monaku, zdaj se pospešeno
pripravlja na vrhunec leto-
šnjega leta, na olimpijske igre
v Tokiu. »Načrt je bil, da bi
se v Nancyju spustil pod 46
sekund, in to mi je uspelo. Z
drugim mestom v močni kon-
kurenci sem zadovoljen. Imel
sem zelo dober štart, potem
tudi zelo hiter drugi zavoj in
zaključek. Končno sem se-
stavil tek tako, kot je treba,
najboljšega v sezoni,« je dejal
Luka Janežič, ki je že povsem
pozabil na poškodbo. Zdaj je v
njegovih mislih le stopnjevanje
forme do letošnjega vrhunca.
»V podzavesti ni več občutka,
da sem bil poškodovan. Pred
Luka Janežič zelo dobro stopnjuje svojo formo.
štartom sem si rekel, da sem
zdrav in da moram teči na vso
moč. Brez bolečin sem tudi
opravil nastop, tako da so to-
krat resnično spodbudne no-
vice po nastopu.«
Včeraj zvečer je Luka Ja-
nežič nastopil še na tekmi v
Trstu, zdaj se bo odpravil na
zaključne priprave za Tokio.
MiK
Foto: arhiv AZS
20
MALI OGLASI / INFORMACI42E
Št. 27, 8. julij 2021

Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
PRODAM
ENOTRETJINSKI solastniški delež, hiša z vrtom,
okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810.
581
STANOVANJE
ODDAM
V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero
po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 582

DOBRO ohranjen Ford Focus 1,4 bencin, letnik
1999, garažiran, servisiran in registriran, pro-
dam za 550 EUR. Telefon 051 631-218. 604
PRODAM	KUPIM
GOLF karavan 1,9 SDI, letnik 1999, drugi
lastnik, ohranjen, prodam. Telefon 041
751-991.	590
OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v
okvari, kupim. Kupim tudi motorno kolo
Tomos. Telefon 031 783-047.	599
PRODAM
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne
in štajerke prodam. Pri nakupu 10 kokoši
podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55,
Celje. Informacije po telefonu 031 461-
798, 041 763-800, 051 379-031. p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in
grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p
TELIČKO pasme ls, težko 230 kg, prodam.
Telefon 070 308-751.	575
PRODAM
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon
041 518-195.	578
BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort pro-
dam. Možna tudi dostava. Telefon 041
631-230.	589
JEČMENOVO slamo z njive prodam. Telefon
5461-764.	591
SADNO žganje iz domačih jabolk po 5 EUR/l
in vino, črno in belo, prodam po 1 EUR/l.
Telefon 041 250-812.	600
KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za-
raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p.,
Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur,
telefon 070 711-680.	597
BIKCA simentalca, zelo lepega, starega 3
mesece, prodam. Telefon 031 515-187.
592
OSTALO
m
aja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V
nekdaj napisal legendarni BHrIeŠOndnai. lSokalcaijdi, bŽealesco, LPožonšiclaji
er pozdrav, Govorijo, da bo drpruogdai mp. rTsetleafnon d(0a3l,) N54a8j-1 u86s5t
korak in Sanjam. To so res lpjouldbane.zenske pesmi, k2i
namPovRaOleDmAMojo mladost. Prepevala sem jih kot maj
klica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skup
Rn Idnioxtuzadimpikosavnajebiklr.m»nBe ihl rjaen eden tistih avtorjev, ki je v vs
sdeamm. dTealelfodne0lč41ek99s9e-9b10e., delpsvojega srca. Obenem je bil t
AjLNvI zCOodrzlaničigkroizihdnje d,l 1o0b0bel,r kpoikšrijmaatelj. Vesela bsemdi,l dta slem s dsv
svpimcoe iporkotei riz spnaedmangjpu arjeasgporedi,nčlaepnaoavin pdoa nboovdnootuodui mnaogee epgoesnlušaa
sdmnai,ogkleedra s, epmrodapmr.e Cperniačapon dao,- da bodo tudi mnoge posluša
voilrue Tneleekfoan j04le1 t98n1a-0z76aj. 2H44k0rati tako vsi skupaj ohranja
omi.n na enega najb. oljših slovenskih avtorjev.«
NaICOveTčanjiahkag Klawsabseanki,ihnaodlarkish, Majo spremlja skupina Po
nddam. . PTerliefonna0s3t1a2j7a6n-0j8u6. n24o4v3e poŠEdNoTVbIDe pprie Gsrmobielnseom,sonodvoelnoa
ogi glasbeniki, posneta je biHliašo vletsntiku1d9i8u5 L12e7nmd² setarnoo&va
videospot je poskrbela produkšciijskba ekljipa tellejivšči
seljak	,	,
seja .	Fotmo²:, Mvelaikrkvrot, Dpriemlebrneolotu Odi czea
večjo družin, št. energetske izka
2014-61-100-8, prodam za 122
EUR. Telefon 041 560-539.	2
PUJSKE odojke ali za nadaljnjo rejo prodam.
Okolica Polzele. Telefon 031 839-845. 598
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 031 783-799.	596
DVE telici ciki, 250 do 270 kg, prodam. Tele-
fon 031 278-285.	603
DVE telički simentalki, ena težka 230, druga,
ki je pašna, pa 150 kg, prodam. Telefon
031 840-282.	566
PRAŠIČE vzreje, različnih tež in izločene svi-
nje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Možna dostava. Andrejeva kmetija iz
Jazbin, telefon 031 509-061.	610
TELICO limuzin, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 070 741-734.	601
PRAŠIČE, težke od 20 do 40 kg, domača
vzreja, možna dostava, prodam. Telefon
041 797-052.	602
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 041 228-705.	p
VEČ brejih, pašnih telic ter pašne in nepašne
teličke prodam ali menjam za kravo ali
telico za zakol. Telefon 031 533-745. p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim.
Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-
286.	p
PRODAM
JABOLČNIK starih sort jabolk in obnovljeno
kiper prikolico, 3 t, prodam. Ceni po do-
govoru. Telefon 051 362-145.	594
JARKICE za začetek nesnosti prodajamo na farmi
Zg. Roje, Šempeter ter dnevno sveža jajca in
kZakaovoPstenetrkormmne mLešoanvicšeizna opemrutnijneo.
štiSrpirdejemsaemtol neatropčielavzsa kpieščaknacer pieitarnece,.
izdTealelfojne(0p3e) t70a0l-1b4u46m. ov s Pankr-p
ODDAM

Uonbivoegrzalt,iŠlt os- na otroštvo znanih Slovencev
Tone Stojko, legendarni mojster fotografije: Naša jeza je brezmej
vi, upim. e-Slovenska podjetnost
emobmna PKueriom esignD VOS OBNO, de lno opremljeno s
emna. upmrijski čipki čas ne more do živega
mehanizacijo. Mlv Ce ljue(Nova vas) oddam a
e zgo dbo z Brezovice pri Ljubljani, dekle, ki ji ni para
nk zvezdpi	Odvisnost	,
n zvez ladi in droge: Kaj bomo vzeli ta petek?
e Evrope. čna pot do boljšega počutja
ČOPREM LJE NOostanovanje z bal
Zam ²pv dritličju za dve osebi
di neglas-	Od pimik, vop r rokeu, za ve ose
godovine	Svdru žino in sobo z lastnim v
S s. remembami na južnem delu doma
narhizma nove življenoko seb o, noddham. Telefon
m
VseLEdPeEMm, dmeirnseemti
o. Cena po o
m854t2r4gu031v
let jop r ejšn je- da bi si pr737. samostojno državo. Slovencem
je to uspelo v ča g, ko so se dogajali tektonski premiki ob razpadu
aržmevaonsovdarujaž insjkao hodom in Zahodom. O slovenski državi so
sanjale generacije, dokler niso demokratični procesi in zahteve 23.
jvonrua. Te leofonng(r0e3-) o plebiscita ter 25. junija 1991 do razglasitve
Ljublja n ioddo Slovenije. Slovesnost ob razglasitvi je potekala
5-889.ji večer. J237 3je prineslo barikade, tankovske kolone,
ogom etn ega ne spopade pripadnikov Teritorialne obrambe
rvarnic oe in ago spo - ed desetdnevno vojno je Slovenija ostala
enotna in nev ajnam - nazaj ni bilo. Ponosu nad osamosvojitvijo so se
,onadeapn aošancjihvobčuttiranaraDu n aju kin l naz ve
gradu vintTer mleD oomaj obrzdanega kapitalizma dobili tudi stara in
ovš inaansp r e-o pridod ru kCiankarjevega do
mr uu bliinž
ragmu, er
nergetsk
needrgentsa















Št. 27, 8. julij 2021
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Spomini so kot iskre,
vki poed pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
V SPOMIN
Minevata dve leti, kar nas je zapu-
stila draga mami, babic»aFaintažlennaa
r1an5j9en1,- ŠTEFKA VEBE(pSibriRinaj zClgiito(yd)lniij
2449	ubijali (ali
iz Jakoba pri Šentjurju Harleyja Q
neon.) Pote
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojitejiohbnnajdenoemme
grobu in ji prižgete svečko. načitan je s
kako biti »k
Vsi njeni	sebi namen
od 240	dobro po5s9n6
Ne jokajte na mojem»Agrloi bnua, lašč
ni me tam, nešsnpjiimfi.l m Mar
Sem v pomladni sapi vetra,
v zimskem snegu gsee risskrijme ,
sem sončni žarek v žinitnOemsapjoelj us a
in dežna kaplja nzavjesliekno. šal
Sem zjutraj ptica v mjeir n(sekmo lreatju ,v e
zvečer kot zvezdaszmažeahripmo. nav
Prosim, ne jokajte na smeosjemmegjirmobou,,
nisem tam, nepsrpeipmr.oge k n
ZAHVALA
O2b34b7oleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, OpCraEdNedAk: a6
rodam.	in strica
2414
ni paFše, RTAELsICecONu sipmrCeondtaamlAk.oT, eblerefVojon v0R7de0ve4Et4e5m-Č8m58e.-ERBREliJmOJutzAeilnicotesžimk
. 2433	,	.	.	,
(29. 10. 1930–18. 6. 22042617)	pašni, proda
a zakol TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča,
pbriašsičea,radi zatehžvkaegliali1 v7s0ekmg, ,pkroidsatme. nTealmefogn a03p1omaPgRaAlŠiIČpEo, sopdre3-0
. 2437	559-8m2i0t. na njegovi zadnji2p4o6t6i.	svinje doma
oIdskamreon. a zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opra-
6v9lj2e8n7 pogBrReEbJOinteslivcoetsoimmenatašloko. Hprovdaalam.pTevlecfoenm skupdainmeo. EZbroirasm,
ki ste. ga z 0le7p0 o25o9d-1p70e.timi pesmimi 2n4e7ž5no posTpelreefomn i0li31k3
n2je4g4o1vemu počitku. Iskrena zahvala tudi gospe Mileni
zroadapmre. bran žalni govor ter pogrebni službi Raj za sočutno
2446 pomoč pri pripravi pogreba.
sPtaorseeba na zahvala gre nečaku Stančiju, ki nam je pomagal
pri ogrganizaciji pogreba in sosedom Staničem za pomoč
50 EUR,	na dan smrti.
I. s2k4r4e6na hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste
gnoa tiumdieli radi in se ga boste spominjali ter ga obiskali na
govoru. njegovem grobu ali v spominu.
uŽ2ea4sl4au7,jočiI vgsoirnVjeigdomvia: rž,enGareMgiocri, Thočmi Irce, na s Frenkom,
2tv0on0lsuk)gk,, SimPeotne, rvnMulkaiknajar,TBanojrauzt JManečhijlem, praSvincuakirnijoi
b. oŠr8c2i HinanŽaairne ŽPanka. RteeržniseečraskkoStadnečloi z BožDo ay of
všin je opravil Jani Sever	583
V SPOMIN
Te dni mineva leto dni, kar nas
je zapustil dragi mož, ata, dedi,
stric in brat
Samo srce in duišgaravetastaB,
kako boli,
ko te ni več med nami …
roFdov-RANJO BOŠNJAK
on 031	N b
2462	iz Celja	Na ob
Telefon	(21. 4. 1930–13. 7. 2020)	Edward i
H24v6al8a vsem, ki postojite ob njegovem grobuteidn ngea. oThorad-
njate v lepem spominu. poročno no
Vsi njegovi
Poroke
Žalec
Poročili so se: Monika HAF-
eNEmR in Leon ZAVŠuEK, oba iz
lZednrtu, žpernilejguablkjeranljteesltevvai,zSijosnkjia
kRaAzMatŠeAljK, iknoMlikatojatžaUleGnOtaVŠpErKem,
olabsabieznBikoečnje, pAolmekesnanildarpa oZmU-e
PANC iz Kisovca in Primož
.sBkElNadCbAiKVirzoBčaekporvecdevs.tavljajo
šnMoonziardjealjevali lasbeno
šnPoornoačdilai lsjeovsaeli: gTlaansjba eHnRoNp-
tČaIkČoizpoCsekljrabeinli EBrQosL G(AOnLeNjAinR
aizJMazabriebco,raL,uAklabinSaešMeOk,LINČiNkIaK
ainB Iavsai.n FUNTEK, oba iz Pod-
volovljeka, Teja TOPOLOVEC
in Primož DAJČMAN, oba iz
Lenarta v Slov. goricah, Janja
HUčDOeVERNIK in Marko URA-
NJEK, oba iz Podloga v Savinj-
vs,kjiedboliilnai.v
Smrti
. ZCaevljreoče
. kZUPamilvrrtloiiččs)eo: Terezija CVELFER
ikz PCieleljtai,č)8,2 let, Milan STAN-
KrjOanV,IĆLiinz aStudenc, 63 let, Ro-
mana KITEK iz Zabukovice, 67
DEUBmELrElasujehenakšraaveupinotkeolicjeenkaupsuojedme.lavka
Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-
MPITA2AN8E6.krRave inIteJlicAe za zak(ol MkupiŠm 5Ip5oJA)
šTierlšeifoŠnta0je4r0sk6iP.4 P7l-a2Ič2il3Ro. takŠoj + davekp.
en plen.« Film Terminal je kot
ezmapeonstlenv.a kot strežn icae vtakraethnaih skupnih
piše nekdo, kiinztearknaishnselluožrbaadh ko-
rantina; PR IDE L KIro bi
ne MaOrhgroatnRiliojbobbioemvopvo lenpi emmasnpioriminu.
j Nicholas WPinRdOinDgARMefn (neon,
več zgodbenih trnkov iz filma in
i preRdDvEČsEevmiSnpožlžoelašlhinjtnoaihbpsorlktn, a2išz5n0aitlicit,raokvC,aceeklnjoae
irami igre, ki so pravcata študija,	n
belo Dvionob einr, vpinleskmo enit človek,
alenfotnu0m7k0?i4«j9eP4 -zr9e5nj0a-, mi živel,
ci n(TamhenAev2me45onr2-e biti odvzet,
to.vC.enAaknpaatj-dtmio gvoavnnoa- ših srcih
oZ.jFeCeznkaaoppmausetoidgloisvjvoa-e tlo sled svoje
4d-o42b9ro. te, d2e4la5 3in plemenitosti.
rveevednnooprordamaZgTAeelneHfonVe 0Ap3o1L 3aA1g8a-43c0a
bolj tehno nloošpkroi pamri.hoe de nonosti. V 2t-4e6m3.
iOsblanbenihadSsnEtNirOiinplebotovšl«nejčepi ikrzoagcvkuabn2i iEdčUrRangelea gnšsakkamo1od2ži5,a, očeta in dedija
vežino.SEPNoO, detrušngdjei, sotcraal nfiEUt0Ra, savn2se28ža i91n2, 2a5
krateFk pRolEeUAtRn, ipvrNoedtarmičC. .TeleAfon 05Č1 22A82-94262T9. RA
PETER ZUPANC
iz Osredka
pasme	(10. 11. 1959–17. 6. 2021)
kg, obe
3s2e-3i6s1k. reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
z2n4a7n3cem za vso izkazano nesebično pomoč in besede
olopčeonree. Hvala gospodu župniku Petru za opravljen obred
zočiennegovorniku gospodu Pavliju za poslovilne besede.
vHa,vparloa- vsem, ki vas nismo posebej imenovali, a nam v
nkoalijnte.žjih trenutkih prav tako stojite ob strani. Hvala vam!
p Ohranili te bomo v najlepšem spominu!
Žalujoči: vsi njegovi
OSTALO	586
Ni res1,8d2a1 si odšla –
nikoli ne boš.
r voziček, moč-
Ujeta v naša srca
ze,nvagjalreapncšijm, i spomini
o bst2oavš:i mvs. aTekle n- aš korak
spremljalpa v tišini..
hZAjHVALA
iVn kJroosghu Bnarojdlrinažjih jeprmi oiricnoo zraasopparloa anma.ša draga mama,
Csetnaarap. omdaogmovao,rute. tTae,lebfoontr0a51in39s3o-seda
MADOtMReAkaČčOiIc rpeJrpoodA,a kmo.leTrealPebfooniIn03pL1et7n5aP6js-t78Ara3c. HER
2439
KAMINSKO ipzečLSumteedreirjevpori9 PKwonraikblvjeino
eno (k2u7ri.ln1o0.se1z9on2o9 i–n, 2dv6a. ,d6i.m2n0iš2k1a )
Hvala vsemg,reklcias, tperojdoamp.oTseplerfeonm0i3li1 k27v6e-0č8n6e. mu počitku ter
vsem za izražena sožalja, tolažbo in2s4p4o3dbudne besede.
Hvala gospodu župniKkuUzPaI oMpravljen obred, glasbenikom,
govorcu, molivcem, gasilcem in pogrebni službi. Hvala
(On CKohUsReeIbLsNnOiil ozldBjereatvuadniiciczhi zien)mpelajstkreo cnisatežrnnie službi.
nHavaolabzaaliKvUsCRehILoNebOsliokl ejep,drtaeuržoi ivivz ilznjeamptoeamjsmoečeciidsoteebrnnseem, rti naše mame.
ezen kalitakunpiemg iontoizvčPropoasgmtr .ei šnTealmseftoorna th0e5! 1pr4e9d1-
embno: sla3v8e6.n britanski pisatelj 2I4a7n4
edil po lastnem roŽmaalunjuoč, iv: vdsriatmvoijigra
593
let, Peter ZRINSKI iz Velenja,
72 let, Suzana PETELINŠEK
iz Začreta, 50 let, Franc JA-
VORNIK iz Celja, 81 let, Alojz
SELIČ iz Celja, 83 let, Ivanka
HRIBAR iz Petrovč, 88 let, Jo-
žefa DRAGIĆ iz Lokovice, 73
let, Angela ŠVERC iz Celja, 75
let, Sandra KOLAR iz Bovš, 39
let.
Žalec
Umrli so: Jožica ALIČIĆ z
Gomilskega, 59 let, Janja PAN-
ČUR s Polzele, 64 let, Marija
PODGORŠEK iz Grajske vasi,
86 let, Miro KRIŽMANIČ z
Vranskega, 74 let, Metka LA-
ZNIK iz Braslovč, 57 let, Jožef
SEMPRIMOŽNIK z Vranskega,
59 let, Martin ŠTORMAN iz
Kal, 84 let.
Velenje
Umrli so: Rozalija MI-
KLAVŽINA iz Velenja, 95 let,
Stanislava KRAJNC iz Vele-
nja, 83 let, Lucija NEŽMAH
iz Šmartnega ob Paki, 87 let,
Jernej FLIS iz Velenja, 88 let,
Evgen DROVENIK iz Velenja,
67 let.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno, in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, ome, tašče in tete
MIRE ŠPEGLIČ
s Frankolovega (1942–2021)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Posebej se zahvaljujemo patru Branku za molitve, besede
slovesa in opravljen pogrebni obred ter pevcem Moškega
pevskega zbora Prosvetnega društva Anton Bezenšek in
cerkvenega zbora za odpete žalostinke.
Hvala nečakinji Janji za ganljiv govor in gospodu Tomiju
za odigrano Tišino.
Vsi njeni
588
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame,
stare mame in tašče
IVANKE VODIŠEK
iz Vodiškega 11 pri Rimskih Toplicah
(27. 7. 1934–25. 6. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan-
cem za ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, sveče in
denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Klemnu Jagru za
opravljen obred, Alojzu Štucinu za zvonjenje, pogrebni službi
Komunale Laško, praporščakom in pevcem MPZ Šmiklavž za
odpete pesmi. Hvala Milici Gunzek za molitev in pomoč na
pokopališču in vsem zbranim na njenem domu pri molitvi.
Gospodu Andreju Marinšku hvala za poslovilni govor.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
L 50
Delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje.
Ko pošle so ti moči,
zaprl trudne si oči.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil
MILAN ZIDANŠEK
z Grobelnega 162
(16. 8. 1930–20. 6. 2021)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-
kom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede
sožalja, darove, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in
molitve. Hvala sosedom iz Brezja ob Slomu za darove
cerkvi in molitev na domu, dr. Ester Podgoršek za vse
obiske na domu, gospodu Vinku Čonču za lepo opravljen
cerkveni obred in zadnje slovo, pevcem za odpete pesmi
in gospodu Juriju Malovrhu za izrečene besede slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
587



22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 27, 8. julij 2021
Kino
Atrij Knežjega dvora Celje:
Kino pod zvezdami
21.30 Polaščevalka – grozljivka
SOBOTA
21.30 Nažgani – komedija
NEDELJA
21.30 Zakaj skačem – dokumen-
tarni
PONEDELJEK
21.30 Terapija – komedija
CINEPLEXX
Spored od 8. 7. do 14. 7.
Črna vdova – akcijski, pustolo-
vski
četrtek, petek, torek: 17.20,
18.20, 19.30, 20.30
sobota, nedelja: 14.40, 17.20,
18.20, 19.30, 20.30
sreda: 17.20, 19.30, 20.30
Duša – animirani, družinski,
sinh.
sobota, nedelja: 14.40
Hitri in drzni 9 – akcijski, pu-
stolovski
četrtek, torek: 16.10, 19.00, 20.00
petek: 16.10, 19.00, 20.00, 21.50
sobota: 15.00,16.10, 19.00, 20.00,
21.50
nedelja: 15.00, 16.10, 19.00, 20.00
sreda: 16.10, 18.10, 20.00
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda:
16.30, 18.30
sobota, nedelja: 14.00, 14.30,
16.30, 18.30
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 15.30, 17.30
Ledena cesta – triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 17.40, 20.45
Očiščenje za vedno – grozljivka,
akcijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.40
Priklicano zlo 3: Kriv je satan
– grozljivka
četrtek, nedelja, torek, sreda:
16.20, 18.00, 20.20
petek, sobota: 16.20, 18.00,
20.20, 22.10
Sedmi dan – grozljivka
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek: 15.50
sreda: 16.00



www.nt-rc.si
Space jam: Nova legenda – ak-
cijski, komedija
sreda: 19.00
Tiho mesto 2 – grozljivka, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 21.00
Varuj mi ženo – akcijski, kome-
dija, kriminalni
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek: 16.00, 19.50
sreda: 15.50, 19.50
PETEK
20.00 Črna vdova – znanstveno-
fantastična akcija
SOBOTA
20.00 Priklicano zlo 3: Kriv je
satan – akcijska grozljivka
NEDELJA
16.00 Krudovi: Nova doba – ani-
mirana družinska pustolovščina,
sinh.
20.00 Undine – romantična dra-
ma
Ploščad pri Domu kulture Vele-
nje: Zvezde pod zvezdami (brez-
plačno)
PONEDELJEK
21.30 Izbrisati zgodovino – sati-
rična komedija
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 8. 7.
18.00 Muzej Laško
Pivo v kozarcu
odprtje razstave
18.00 Dom kulture Velenje
Hop z volkom v pravljico
premiera Lutkovnega
gledališča Velenje
PETEK, 9. 7.
18.00 Kulturni dom Ponikva
Blaž Kocen – velik
didaktik in kartograf
brez licencefilatelistična
razstava ter razstava
izdelkov učencev OŠ Blaža
Kocena Ponikva Kocen z
nami – svet na dlani
19.00 Galerija F-bunker Velenje
Srebrni vrt: Plevel
odprtje fotografske razstave
litovske fotografinje Emilije
Petrauskienė
20.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur – ploščad
Večer protestne pesmi
literarno-kantavtorski večer
prefinjene in prodorne
poezije Veronike in Nike
Gradišek; vstop prost
20.00 Mladinski center
Dravinjske doline
Skupina Kokosy
koncert
20.30 Pred Domom kulture
Velenje
Slavko Ivančić kvartet
koncert, vstop prost; v
primeru slabega vremena
v veliki dvorani Doma
kulture Velenje
21.00 Šlandrov trg Žalec
Skupina Cinca Marinca
koncert
SOBOTA, 10. 7.
10.00 00 Travnik pri Domu
kulture Velenje
Sobotne lutkarije:1001
pravljica
lutkovna predstava
Lutkovnega gledališča
Tri, vstop prost; v primeru
slabega vremena v veliki
dvorani Doma kulture
Velenje
20.00 Atrij galerije Velenje
Le ciel de Paris
(Glasbeno popotovanje v
Francijo)
Inga Ulokina, violina in
Alexandria Verbitskaya,
harfa, vstop prost; v
primeru slabega vremena
bo koncert v Galeriji
Velenje
20.30 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Broadway I love
(Šentjursko poletje)
tradicionalni koncert
muzikalov ob zaključku
mednarodne poletne
delavnice; v primeru slabega
vremena IKC Šentjur
21.00 Stari trg Slovenske Konjice
Poletnica na starem trgu:
Odtenki
sobotni brezplačni koncert
NEDELJA, 11. 7.
19.30 Ipavčev kulturni center
Šentjur (Šentjursko
poletje)
Otvoritveni koncert
mentorjev poletne šole za
flavto in klarinet
nastop flavtistke Eve Nine
Kozmus in klarinetistov
Jurija Hladnika in
Bernarda Beline ob
klavirski spremljavi
pianistke Mateje Hladnik;
vstop prost
21.00 Dvorec Novo Celje
Savinov dan: V živo z Josipom
Ipavcem
koncert v izvedbi
skupine Magic Pond

Poletje v Celju
ČETRTEK, 8. 7.
10.30 Tehnopark Celje
Delavnica: Izdelaj svoj
solarni avtomobilček
prijave na spletni strani
Tehnoparka
18.00 Mestna plaža
Čarovniška predstava
čarodeja Janija
20.00 Atrij knežjega dvora
Gianni Rijavec
koncert ob spremljavi
klavirja
PETEK, 9. 7.
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Počitniško druženje v
Hermanovem brlogu
vodeni ogledi po razstavi
Hermanov bonton in
interaktivno raziskovanje
razstave
20.30 Vodni stolp
Dan D, koncert
21.00 Mestna kavarna Metropol
Vagabunda
Jure Jurca in Matevž
Pavčnik, akustični duet;
koncert
SOBOTA, 10. 7.
16.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
21.00 Mestna kavarna Metropol
Egzi & Ketrin
akustični duo, brat in
sestra kraškega sonca,
ki preigravata priredbe
evergreenov vseh generacij;
koncert
NEDELJA, 11. 7.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia – mesto pod
mestom
javno vodstvo po razstavi
SREDA, 14. 7.
7.30 Tehnopark Celje
Počitniška doživetja v
Tehnoparku, 3. termin
10.00 in 12.00 Tehnopark Celje
Soba pobega Gimnazije
Lava
»escape room« prvošolke
Ane
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica holograma:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za 5. do 9. razred OŠ;
prijave na spletni strani
Tehnoparka
20.30 Atrij knežjega dvora
Kvartet flavt Con gaio
koncert, članice so
študentke ljubljanske
Akademiji za glasbo
Ostale prireditve
ČETRTEK, 8. 7.
9.30 Športni park Blagovna
Počitniške delavnice za
otoke
poletne plesne delavnice in
družabne igre za otroke od
7 leta dalje; vstop prost
10.00 do 12.00 MC Šmartno ob
Paki
Otroške ustvarjalne
delavnice
tudi v petek ob istem času
15.00 Knjižnica Podčetrtek
Počitniška ustvarjalna
delavnica za otroke
vstop prost
PETEK, 9. 7.
9.30 Ipavčev kulturni center
Šentjur – ploščad
Počitniške delavnice za
otoke
poletne plesne delavnice in
družabne igre za otroke od
7 leta dalje; vstop prost
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Počitniško druženje v
Hermanovem brlogu
voden ogled po razstavi
Hermanov bonton in
interaktivno raziskovanje
17.00 do 19.00 TIC Laško
Domači kotiček v času
festivala Pivo in cvetje
Laško
tudi v soboto ob istem času
18.00 do 24.00 Občinsko
dvorišče Laško
Laška Kuhna
letošnji festival Pivo in
cvetje Laško daje poudarek
na kulinaričnem izročilu
območja, tudi v soboto ob
istem času
20.00 Kulturno-gasilski dom
Gorica pri Slivnici
Slovenska planinska pot
potopisno predavanje
zakoncev Planko; vstop
prost
20.00 Celjski mladinski center,
kavarna
Koronsko potovanje po
Kubi
potopisno predavanje
Igorja Jurišiča
SOBOTA, 10. 7.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Poletni bolšji sejem
10.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur – avla
Ustvarjalna delavnica z
Manjo Koren Kodele
primerne za šolske otroke
od 6. leta naprej; vstop prost
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
v viteškem taboru se lahko
pomerite z vitezom v
lokostrelstvu ali mečevanju,
klepetate z grajsko damo in
prisluhnete šalam grajskih
glumačev, tudi v nedeljo
ob istem času; v primeru
slabega vremena odpade
15.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur – mala dvorana
Antistresna komunikacija
19.00 Park za domom kulture
Slovenske Konjice
Sobotne kresničke:
čarodej Sam Sebastian
vstop prost
NEDELJA, 11. 7.
10.00 Vista Velenje, Vila Čira-čara
Mehurčki in morska pena
ustvarjalnica in ogled
Pikine vile; vstop prost
PONEDELJEK, 12. 7.
10.00 do 13.00 Prostori Mestne
četrti Slavko Šlander
MCC-jeve kreativne
počitnice v MČ Slavko
Šlander
do 16. 7., vstop prost;
obvezne predhodne prijave
na: senta.jevsenak@mc-
celje.si
17.00 Park Velenjskega gradu
Joga v grajskem parku
vodi: Nina Časl; v primeru
slabega vremena vadba
odpade
TOREK, 13. 7.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu
kulture Velenje
Poletje na travniku:
Torkove igrarije
v primeru slabega vremena
igrarije odpadejo
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 8. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 9. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 10. julij
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 11. julij
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
12. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 13. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 14. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 27, 8. julij 2021
NAPOVEDNIK
23
17.00 Knjižnica Velenje
Zeliščarna
ogled in predstavitev
rastlin v našem okolju v
poletnem času, delavnico
bo vodila Kata Laštro
SREDA, 14. 7.
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in
izdelkov iz okoliških kmetij
10.00 Knjižnica Velenje
Velenjske glinene
ploščice
otroci si bodo lahko
izdelali herbarij na
glinenih ploščicah;
delavnico bo vodila
zeliščarica Kata Laštro
9.00 Knjižnica Šentjur
Počitniška lego robotika
za otroke
delavnice so primerne za
otroke od 6. leta dalje
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara
Grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, Anton
Perko, Slovenski slikar v službah
cesarskega dvora (do avgusta)
Pokrajinski muzej Celje – Knežji
dvorec: Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbir-
kah Pokrajinskega muzeja Celje
(do 3. 10.), Od groba do groba.
Na Trgu celjskih knezov: Tri
zvezde treh desetletij – Celje
1991; do 18. 7.
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Fotohiša Pelikan: Pristneži; do
septembra 2021
Muzej novejše zgodovine Celje
- spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti
Celje: razstava V postajanju av-
torice Maje Hodošček; do 12. 9.

POČITNIŠKA DRUŽENJA V
HERMANOVEM BRLOGU
Vabljeni v Hermanov brlog na
počitniška druženja.
Spoznali se bomo z bontonom in
ustvarjali na delavnicah.
Družili se bomo ob petkih
(9., 16., 23. in 30. julija ter
6., 13. in 20. avgusta 2021), ob 11. uri.
Vabljeni!
Več info na http://www.muzej-nz-ce.si
Likovni salon Celje: mednaro-
dna skupinska razstava At Some
Point We All Have To Dance; do
29. 8.
Galerija Kvartirna hiša Celje:
Lepota in samota, avtorice Nata-
še Tajnik Stupar; do 31. 7.
Celjska kulturnica: Razstava
slikarskih in fotografskih del 3.
ex-tempora Pomlad celoletne
likovne kolonije Štirje letni časi
2021; do 31. 8.
Galerija Račka: fotografska raz-
stava Ane Straže Živi užitki; do
29. 8.

Galerija Volk Celje: slikarska
razstava XXIII. poletni slikarski
ex-tempore 2021 in 3. del celole-
tne likovne kolonije Štirje letni
časi; do 31. 8.
Stanetova ulica Celje: Priho-
dnost – z vizualno interpretacijo
v javnem prostoru se predstavlja
umetnik Franc Purg; do 31. 8.
Zdraviliški park Dobrna: raz-
stava Dobrna v dokumentih Zgo-
dovinskega arhiva Celje avtorice
Sonje Jazbec; do 17. 8.
Razstavišče Kulturnega centra
Laško: Z Vrha v svet učencev
Osnovne šole Primoža Trubarja
Laško, podružnična enota Vrh
nad Laškim; do nadaljnjega
Hiša generacij Laško: foto-
grafska razstava Med nebom in
zemljo ljubiteljske fotografinje
Darje Grdina; do 6. 8.
Dvorec Novo Celje: V odboju
svetlobe, dela slikarja Sandija
Červeka, krajinske arhitektke
Ane Kučan, kiparja/performerja
Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe
Skaberne, fotografa Gorazda Vil-
harja in slikarke/grafičarke Moj-
ce Zlokarnik; do 3. 10.
Knjižnica Šentjur: likovna raz-
stava učencev OŠ Slivnica: Josip
Ipavec; do nadaljnjega
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava Vojna za samostojno
Slovenijo; do 23. 7.
Anina galerija Rogaška Slatina:
razstava dveh ciklov slik Vinka
Prislana; do 11. 7.
Galerija Velenje: Peter Marin-
šek: Tina, razstava fotografij Tine
Maze in nakita Zlatarne Celje; do
17. 7.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kul-
ture; do oktobra, razstava Dom
kulture Velenje 1960–2020; do
oktobra
Mestna knjižnica Velenje –
osrednje razstavišče: Ivo Stro-
pnik, avtorici razstave sta Metka
Pivk Srdič in Brina Zabukovnik
Jerič; do 17. 7.
Mestna knjižnica Velenje - otro-
ški oddelek: Skočim sem, ste-
čem tja, šport v vrtcu je doma,
otroci Vrtca Velenje so upoda-
bljali svoj najljubši šport in gi-
balne aktivnosti, v katerih najraje
sodelujejo; do 31. 8.
Mestna knjižnica Velenje –
mladinska soba: Razstava dija-
kov Gimnazije Velenje – likovna
smer, izdelki, nastali v času po-
uka na daljavo; do 31. 8.
Podhod Pesje: Kopališča v Šale-
ški dolini; do 31. 8.
Muzej usnjarstva na Sloven-
skem in Trg svobode Šoštanj:
razstava 100 let Nogometnega
kluba Šoštanj, do 13. 7. in raz-
stava 50 let Šaleškega aerokluba;
do 15. 7.
Podhod Pošta Velenje: Velenjski
grad: upodobitve in zbirke Jane-
za Osetiča; do 12. 8.
Atrij Velenjskega gradu: fo-
tografska razstava Srebrni vrt
litovske fotografinje Emilije
Petrauskienė; do 4. 8., fotograf-
ska razstava Pes in njegov naj-
boljši prijatelj, Ksenije Mikor;
do 5. 8.
Galerija na prostem pri Pošti
Velenje: razstava 40 let Mestne
četrti Velenje – levi breg vzhod;
do septembra
Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalec mest, fotograf-
ska razstava fotografij Velenjske-
ga gradu; do septembra
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara
Grofija: Kulturno zgodovinska
razstava, Od gotike do histori-
cizma po korakih (prilagojeno
za osebe z okvaro vida), Alma
M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice
www.novitednik.siwww.radiocelje.si
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad.
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodont, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni stadion Velenje: raz-
stava ob 70-letnici Nogometne-
ga kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let
poslovno konferenčnega ho-
tela Paka
Spominski center 1991 Ve-
lenje: Spominski center 1991
predstavlja Šaleško in Zgornjo
Savinjsko dolino v procesih
osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Ve-
lenje: Velenjske zgodbe, zgod-
be iz preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-
-stavba: Veščina, šport, ume-
tnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec:
Zapuščina Ane Lušin, Cankar-
jeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Ve-
lenje: Sončne zgodbe mladega
mesta
Knjižnica Velenje – osre-
dnje razstavišče: Prva berila,
razstava iz zbirke prvih beril
zbiratelja in kulturnika Marja-
na Marinška
Informacije za napovednik je zbrala Tea Podpečan

Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da
lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim
popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.

1+1 GRATIS









Popusti iz posebnih akcij se ne
seštevajo s popustom na kartici
- CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob
nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo
POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa
(promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo-
cijski) v vrednosti 10 eur.
- FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja
za storitve
- CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi
ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez-
plačno.
- MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izde-
lovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
- 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
- SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce-
lje - 10% popust
- Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221
Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in
vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in
sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
- TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust
- AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO
ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja
vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10%
popust na vse svoje storitve
- PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska proda-
jalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48,
www.proteks.si. –5% gotovinski popust.
- INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-
verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri
nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 – 15 % popust.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina
Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Št. 27, 8. julij 2021




















Št. 27/ Leto 76 / Celje, 8. julij 2021
Ponosni na tradicijo, delo in
lastno znanje str. 38
Puščice merijo proti Srednjeveški »žur« po Posluh za naravo ima
olimpijskim igramstr. 30-31 vrbovško str. 33	v genih str. 36-37
26
INTERVJU
Št. 27, 8. julij 2021
Albert in Leonida Mrgole o zdravilni moči empatije, najstniških stiskah in o vedenju, ki ga lahko izbiramo
Veliko ljudi je umrlo
zaradi osamljenosti
Dr. Albert in Leonida Mrgole sta vodilna terapevta, predavatelja in učitelja
parov ter staršev v Sloveniji. Poročena sta 35 let in imata štiri odrasle otroke.
Kljub temu da sta popolnoma različna in veliko časa preživita skupaj, nikoli ne
zaspita sprta. Vesta, da so spori in nestrinjanja del vsakdana, a odnos je kot živo
bitje in je treba zanj skrbeti. Med epidemijo sta na družbenih omrežjih krepila
in spodbujala povezanost ter strpnost v družinah in skrbela za duševno zdravje
slovenskih družin.
BARBARA GRADIČ OSET
Tudi po epidemiji opozarjata, da četudi smo
se vrnili v stare tire potrošništva, ne smemo ri-
niti glave v pesek, da je duševno zdravje naše
družbe odlično. Je namreč vse prej kot to.
Leonida je v času epidemije izgubila mamo in
na res najbolj žalosten način spoznala, kako
v času krize ljudje pokažejo svoj pravi obraz
in svojo ravnodušnost ali človečnost.
Leto 2020, čas epidemije koronavirusa, je
pustilo slabe in dobre slabe strani. Po čem
se ga bosta spominjala?
Albert: Zgodilo se je nekaj, na kar nismo
bili pripravljeni. Prvič se je zgodilo, da ljudje
v težkih časih nismo mogli stopiti skupaj in se
družiti. Da smo skupnost navidezno ohranjali
le s pomočjo socialnih omrežij. Pokazalo se je,
da potrebujemo živi stik, obraze brez mask in
objeme. To so osnovne človeške potrebe. Pri
otrocih in mladostnikih se je na koncu šolskega
leta pokazalo, da vsi niso bili dovolj opremljeni
z znanjem in vsem drugim, kar šola ponuja.
Nastalo je zelo veliko stisk, o katerih nihče ni
razmišljal in o katerih nihče ne govori. Čeprav
pošiljamo pobude vsem mogočim državnim
ustanovam, ki imajo moč odločanja, ni odziva.
Malo se bojim, da bo vse padlo na pleča ljudi, ki
so že tako v stiski. Otroci bodo najbolj prizadeti.
Leonida: Osebe, ki pomagamo ljudem v
stiski, smo lani marca za nekaj časa ostale ne-
močne in sploh nismo mogle pomagati. Razna
virtualna orodja so bila rešitev, a na začetku
je bil šok, saj starši niso mogli dostopati do
pomoči in midva sva bila brez načina, kako bi
jim pomagala. Ta sprememba me je zelo pre-
tresla. Na srečo je bil Albert v boljši kondiciji in
je povlekel vlak, da sva se pobrala. Sama sem
namreč zelo družabna oseba in sem pogrešala
ljudi, terapije, govorne nastope v dvoranah,
dinamiko dela. A človek se vsemu prilagodi.
V času poletja je bilo spet vse po starem, po-
tem je prišla jesen. Epidemija se je ponovila,
sledilo je ponovno zaprtje in nove stiske ljudi.
Leonida: Ko je bilo ponovno zaprtje, sva
bila bolje pripravljena, kaj vse in kako bova
delala. V drugem valu mi je bilo res zelo hudo,
ko sem dobivala strašljive klice staršev, ki so
obupovali, kako imajo njihovi otroci znake
samomorilnosti, samopoškodb ter kako so
izgubljeni. Nikjer ni bilo organizirane pomoči
za te ljudi. Morala sem ljudi naročiti čez me-
sec, kar je lahko že za koga prepozno. Zame
je bilo to zelo boleče. Četudi se je marsikaj
zdaj odprlo in sem mislila, da bo bolje, je po-
stalo še hujše. Otroci so bili v šoli izgubljeni.
Katere so najpogostejše stiske otrok in
kako so se odražale?
Albert: V času zaprtja se je pokazala ka-
kovost odnosov. Nekateri otroci so se krasno
prilagodili, nekateri so celo izboljšali šolski
uspeh, starši so jim pomagali. A teh ni bilo ve-
liko. Pokazalo se je, da so tam, kjer že prej niso
bili urejeni, odnosi postali še bolj napeti, starši
so postali še manj strpni, več je bilo nasilja. Kot
predsednik Tom telefona, telefona za otroke in
mladostnike, lahko potrdim, da so otroci res
tožili o hudih stiskah. Več je bilo samomoril-
skih misli, apatije, depresije. Starši so poročali,
kako so bili otroci brez nadzora pri uporabi
»Dobri poslovneži znajo razmišljati vnaprej. Žal teh odlik
trenutno v slovenskem političnem vodstvu ni.«
elektronskih naprav in zdaj je več tovrstne za-
svojenosti. Tisti starši, ki imajo medsebojen
zdrav odnos, bodo uspeli to kompenzirati v
odnosu do otrok, tam, kjer so starši obupani,
so postali še bolj jezni in so agresivni ter se je
napetost v družini samo še slabšala. Posledica
je tudi, da je zdaj več ločitev. Celotno duševno
zdravje družbe je prizadeto.
Osredotočenost celotne družbe je kljub
vsem negativnim posledicam epidemije
ponovno na denarju, mentalno zdravje je
drugotnega pomena.
Leonida: Obnašamo se, kot da se nič ni
zgodilo, pomembno je, da se blago prodaja.
Naš odnos do družbe in potrošništva se bo
še dolgo celil. A družba je mentalno bolna.
Dobivam klice staršev, kako so izgubili stik z
otrokom, kako ne razumejo, da so otroci po
cel dan doma, a niso naredili naloge.
Albert: Sliši se res preprosto, a otroci niso
imeli stikov, niso dobili povratnih informacij,
odziva sošolcev. Otrokom predstavlja smisel,
da pripadajo skupini, in s smislom pride moti-
vacija. Zelo malo je tistih, ki lahko samostojno
funkcionirajo.
Leonida: Težava je, ker merimo uspešnost
otrok le po šolskih rezultatih. Tisti, ki so ob-
držali enak uspeh, so torej neprizadeti otroci.
A v resnici ne vemo, kako se počutijo in ali so
dobro prenesli to krizno obdobje. Merilo je re-
zultat, ki ga otrok prinese iz šole, in to me res
zelo jezi. Ocene bomo pozabili, vsi se bodo
spominjali osamljenosti, stiske, izločenosti,
občutka, da nikamor ne pripadajo. Ostal bo
tudi občutek, da se zaradi virusa bojijo ljudi.
Danes, ko sta s fotografom stopila v pisarno,
smo si mi podali roko. A po krizi vedno pomi-
slim, ali se nekdo strinja s ponujeno roko. Ker
sem že srečala ljudi, ki so odmaknili roko. To
pomeni, da smo se začeli bati stika z ljudmi.
Opazila sem, da se po epidemiji v našem
naselju otroci pogosteje zbirajo na igrišču,
več kot kadarkoli prej. Kot da so se še bolj
povezali.
Albert: Najstniki imajo biološko potrebo po
druženju. Možgani se jim ne razvijajo zdra-
vo, če ne dobijo teh impulzov. To je nekaj,
kar imamo v sebi kot nujno potrebo. To tudi
nakazuje, kako so bili otroci med zaprtjem
oškodovani.
Zanimivo je, da otroci, kljub temu da
so imeli med zaprtjem zelo veliko časa –
Št. 27, 8. julij 2021
INTERVJU
27
»Otrok mora biti lastnik svojih dosežkov. Mora mu biti jasno, da
če vloži malo, dobi nižjo oceno.«
vemo, da se zaradi dolgega časa lahko zgo-
dijo najboljše stvari – tega niso izkoristili
sebi v prid.
Leonida: Seveda niso, ker so bili omejeni,
ker niso imeli virov.
Albert: Družba ni znala ustvariti vzdušja za
preživetje. Imeli smo veliko smolo, da je bilo
celotno družbeno vzdušje vodeno na način
razdvajanja in zastraševanja. Ni bilo energije,
da bi iskali točke dobrega upanja.
Če smo v prvem valu »korone« pokazali
sočutje in ponudili pomoč, smo v drugem
potrebovali rešitve. Dovolj je bilo besed v
smislu: »Potrpite, skupaj zmoremo.«
Leonida: Ljudje smo naveličani in sprti
med sabo. Vsepovsod so izmenjave različnih
mnenj, ki vodijo v izločanje. Ali si z mano ali
proti meni. Veliko je jeze v okolju. Ljudje bi
se morali bolj zavedati, da je to njihova jeza
in zanjo nihče ni odgovoren, samo vsak sam.
»Najino delo je najino poslanstvo in ga ne ločujem od najine veze.
Velikokrat se tudi med kavo pogovarjava o izboljšavah. A kljub
temu da delava skupaj, imava še veliko vsak svojih stvari.«
Kako jezo spraviti v nekaj uporabnega,
nekaj, kar bo imelo smisel?
Albert: Mogoče je dobro, da se, ko smo
jezni, enostavno vprašamo, zakaj smo jezni.
Recimo jezen sem, ker sem zbegan, ker se
ne morem opreti na zanesljivo informacijo,
ker me je strah, ker … Jeza je občutek izgube
varnosti in jo je treba nasloviti.
Leonida: Z jezo lahko nekaj naredimo, ko
znamo odgovoriti na vprašanje, zakaj smo
jezni. Ko se zavedamo, da je to naše, lahko
vedenje na ta občutek izbiramo. Kadar nekdo
na družbenih omrežjih zapiše določen ko-
mentar, naj ga za sabo prebere in premisli,
ali želi biti takšna oseba. Vsi smo krvavi pod
kožo in vsi imamo v sebi nekaj, da smo grobi
in žaljivi do drugih. Pomembno je, kaj s tem
občutjem naredimo.
Naveličanost je del najstništva. Kako lah-
ko določimo, kdaj je pri otroku še to del od-
raščanja in kdaj je preveč? Kakšnega starša
potrebuje najstnik?
Leonida: Naveličanost je lahko samo obdobje
najstništva in na to ne bi gledala, kdaj je preveč.
Otrok potrebuje starše, ki ga sprejmejo takšne-
ga, kot je. Da je lahko tudi kdaj depresiven in
da se mu kdaj kaj ne da. Da se mu znamo kljub
vsemu približati. Da se spomnijo sebe, kakšni
so bili kot najstniki in kaj so potrebovali od svo-
jih staršev. Zdaj se preveč meri otroke po tem,
kakšne rezultate prinesejo iz šole. Poglejte, kaj
objavljajo starši na družbenih omrežjih. Nikoli
ne bodo objavili slike otroka, če za sabo nima
rezultata. Majhne otroke objavijo, ker so luštni,
in kasneje, ko imajo zlate medalje ali odličen
uspeh. Kdo ta otrok v resnici je, je vprašanje
za starše. Staršem rečem, naj se poslušajo, kaj
govorijo otrokom: »Ali si naredil? Zakaj nisi na-
redil? Pojdi ven iz kopalnice! Koliko časa boš še
na telefonu?« Zakaj ne rečejo: »Kakšen je bil tvoj
dan? Ti skuham kakav? Si utrujen?«
Ali smo že pozabili, kako je bilo, ko smo
bili najstniki, ali imajo zdaj večji vpliv na
njihovo obnašanje družbena omrežja?
Leonida: Spomnim se, da sem imela kot
najstnica zelo veliko dela s svojim telesom.
Počutila sem se debelo, nosila sem očetove
srajce, da sem skrila prekomerno težo. A vse-
eno takrat ni bilo toliko pritiskov o idealni
postavi. Zdaj so otroci pod pritiskom, ker na
družbenih omrežjih ves čas spremljajo zvez-
dnike, ki imajo popolna telesa.
Zdaj če otroke vprašate, kaj želijo biti,
bodo odgovorili, da želijo biti vplivneži. Je
to zaskrbljujoče?
Albert: To pomeni, da so ambiciozni. Saj
smo si tudi mi želeli, da bi bili igralci ali astro-
navti. To pomeni, da imajo domišljijo, vidijo
se kot nekdo. Za to je treba imeti vizijo. To so
obdobja, ki pridejo in gredo.
Svoj uspeh merimo z uspehom otroka.
Zdi se nam, da je otrok spodoben več, kot
pogosto pokažejo njegove ocene, in da da bi
lahko iz sebe naredil precej več. Kako se naj
pomirimo, da otrokov uspeh ni naš uspeh?
Albert: Otrok mora biti lastnik svojih do-
sežkov. Mora mu biti jasno, da če vloži malo,
dobi nižjo oceno. Starši se razburjajo, da so
slabi starši, ker ima njihov otrok slabe rezul-
tate. Otroci začutijo starše kot vsiljive, kot
nekoga, ki jih ves čas nadzira. Temu se uprejo
in najlepši upor je, da se ne učijo in imajo sla-
be ocene. In starši, namesto da bi izstopili iz
tega plesa, še bolj rinejo noter. Treba je spusti
svoja pričakovanja, kar je v resnici zelo težko.
Zapisali ste, da je otrokov neuspeh za
starše večja polomija kot neuspešen zakon.
Zakaj se to zgodi?
Leonida: Ker se zdi samoumevno, da ko do-
bimo otroka, ga znamo vzgajati. Ob otrocih spo-
znavamo svoje šibke točke, zato moramo najprej
stopiti v svoje otroštvo in se soočiti z vzgojo, ki
smo je bili deležni. Vse z namenom, da jo lahko
izboljšamo. Midva sva napisala navodila za star-
še, s pomočjo katerih lahko pridejo do vsebin,
ki jih imajo v sebi, da začnejo razumeti sebe,
kakšne vzorce imajo. Šele nato pomaga vsa litera-
tura o vzgoji. Prej ne moremo delati sprememb.
Albert: Težava je, ker otroke doživljamo
kot nesamostojna, samosvoja bitja, ki morajo
razvijati spontanost. V svoji glavi smo si za-
mislili, kako mora biti. Odnos do partnerja
smo nekako že dojeli, da ne bo čisto tako, kot
smo si zamislili.
Leonida: No, jaz si še vedno želim, da bi
bil hitrejši (smeh).
Albert: Partnerja jemljemo kot nekoga, ki
so ga vzgajali drugje in da je drugačen. Pri
otroku se nam zdi, da je naš produkt. Držimo
ga v odvisnosti in simbiozi in mu ne damo
možnosti, da se razvija po svoje. Ljudje, ki
niso spontani, imajo velike težave s samopo-
dobo in samozavestjo.
»Težava je, ker merimo uspešnost otrok le po šolskih rezultatih.
Tisti, ki so obdržali enak uspeh, so torej neprizadeti otroci. A v
resnici ne vemo, kako se počutijo in ali so dobro prenesli to krizno
obdobje.«
Leonida: Po drugi strani je kakovosten
partnerski odnos najbolj pomembna stvar
za kakovostno vzgojo otroka. Starši se bodo
veliko prej oglasili pri naju, če se bo otroku
šolski uspeh poslabšal, kot če so s partnerjem
odtujeni. Otrok, ki ima starše, ki se razumejo,
ki se pogovarjajo, ki so iskreni drug do dru-
gega, otrok, ki ima občutek varnosti, bo rešil
tudi svojo stisko.
Otroci nam s stisko nakazujejo, da je te-
žava v partnerskem odnosu.
Leonida: Velikokrat. Otroci počnejo stvari,
da nas lepijo ali vlečejo narazen.
Veliko časa preživita skupaj v službi in
nato še doma, a vseeno vama uspeva ime-
ti dobro razmerje. Se nikoli ne naveličata
drug drugega oziroma kaj je ključ dobrega
razmerja?
Albert: Ravnotežje je nekaj, kar moraš ves
čas iskati. Ni recepta. Če imam potrebo, da
moram sam nekaj premisliti, jo moram uglasi-
ti s tem, kar se dogaja. Kje v odnosu je prostor,
da se ta potreba sliši in uravnoteži. Če bi rad
šel en konec tedna sam v hribe, če vem, da
je prostor za uresničitev tega, potem lahko
počakam, da bom to potrebo tudi uresničil.
Leonida: Mislim, da je velika modrost najti
ravnotežje in to ni vedno enostavno. V službi
se marsikaj dogaja, sama sem razdražljiva
in žalostna. Zato tudi nastane neka napetost
med nama in ko greva v avto po koncu službe,
vedno rečeva, da greva domov, ter pustiva
službene napetosti v pisarni. Najino delo je
najino poslanstvo in ga ne ločujem od najine
veze. Velikokrat se tudi med kavo pogovarjava
o izboljšavah. A kljub temu da delava skupaj,
imava še veliko vsak svojih stvari. Včasih po-
trebujem čas zase in vem, da bom uslišana.
Imava psa, ki naju vleče v naravo in od služ-
benih misli. No, če sem iskrena, sem si ob
začetku najine zveze in sveže zaljubljenosti
zelo želela, da bi bila z Albertom ves čas. In
potem se je uresničilo, tako da pazite, kaj si
želite. (smeh)
Leonida, v času »korone« ste izgubili
mamo. Po vaših objavah sodeč, je bila to
nepričakovana izguba, ki je v vas prebudila
veliko jeze in razočaranja zaradi ukrepov.
Leonida: Ta zgodba je dolga in boleča.
Moja mama je bila v domu starejših, ne zato,
ker bi bila nepokretna, ampak ker ni mogla
biti več sama. Ko je prišla v dom, se je en
del nje prebudil. Tega smo bili zelo veseli,
res smo se imeli dobro. Ko je sledilo zaprtje,
je bilo najhujše to, da mi je vodstvo doma
omejevalo obiske na zelo grob način. Poču-
tila sem se, kot da sem njihov sovražnik. To
je bilo obdobje, ko sem bila zelo jezna, in
če bi se spustila z vajeti, bi lahko pisala grde
komentarje. Mama je bila zdrava in bila sem
prepričana, da bo preživela. Ko je prišel co-
vid-19 v njen dom, je drugi dan zbolela in
nato umrla v osmih dneh. Dajali so mi nere-
snične informacije. Imela sem občutek, da so
jo prepozno odpeljali v bolnišnico. Šesti dan
so me klicali iz bolnišnice in zdravnica mi
je rekla, da mama odhaja. Kljub drugačnim
ukrepom mi je dovolila obisk in še vedno
imam v glavi sliko mame, kako mi je poma-
hala v slovo.
V tem času nam je bil odvzet en dostojan-
stven, sočuten sloves od ljubih ljudi. To boli
močneje od smrti.
Albert: Bili so trenutki, ko se je presojala
človečnost. Nekateri so delali po navodilih, ki
so bila popolnoma nečloveška. Vsako stisko
se da reševati bolj ali manj človeško.
Leonida: Veliko ljudi je umrlo zaradi osa-
mljenosti. Mamo sem vsak dan obiskovala,
veselila sem se teh obiskov, spreminjala sem
svoj odnos do nje in gradili sva odnos. Lah-
ko sem se pogovarjala z njo. Prav zabavno je
bilo, vsak dan nama je šlo bolje. Jezna sem
na vodstvo, da ni našlo načina, kako bi lahko
obiskovali svojce.
Epidemije še ni konec in jeseni se bo
marsikaj spremenilo. Tako v domovih za
starejše kot v šoli. Kaj smo se naučili?
Albert: Dobri poslovneži znajo razmišljati
vnaprej. Žal teh odlik trenutno v slovenskem
političnem vodstvu ni. Zato ne vem, česa smo
se naučili.
Foto: Andraž Purg – GrupA
28
GLASBENO IZOBRAŽEVANJE
Št. 27, 8. julij 2021
Gerbičev nagrajenec Davor Mikulić, učitelj petja
»Veselim se vsakega
napredka svojih učencev«
»Učenje petja je bilo že v času mojega šolanja ekso-
tično in je takšno še danes. Večina mladih si v glasbeni
šoli izbere igranje glasbila in ne petja. Vse tiste, ki se
zanj odločijo in vztrajajo v teh časih računalnikov in
družabnih omrežij, je zato treba spoštovati,« pravi Da-
vor Mikulić, ki v Glasbeni šoli Celje že od leta 1994 uči
petje. Nedavno je prejel Gerbičevo priznanje za večletno
nadpovprečno uspešno delo, ki je najvišje republiško
priznanje na področju glasbenega izobraževanja.
TATJANA CVIRN
Predstavljam si, da so ure pri
njem vse prej kot dolgočasne.
Je namreč človek z
veliko
ener-
gije, zabavnimi pripovedmi in
predvsem je zaljubljen v svoje
delo. Tudi na mlade zna pre-
našati to svojo strast ter pri
urah poskrbi za sprošče-
no vzdušje. »Če pride
učenec na uro živčen,
ne bo nič s petjem,
zato se sproščamo
z žogo za pilates,
skačemo, delamo
sklece …« našte-
va sogovornik, ki
zna biti ob tem do
svojih učencev
tudi strog in
dosleden,
o gre
za iz-
pol-
nje-
Učitelj petja, baritonist Davor Mikulić, že skoraj
tri desetletja poučuje mlade pevske talente v
Glasbeni šoli Celje.
vaje domačih obveznosti. V
minulem šolskem letu, ki je
bilo zanj in za mlade posebna
preizkušnja, je poučeval sedem
učencev na nižji in pet dijakov
na srednji stopnji, kjer je učil
tudi komorno igro.
Petje namesto
teorije
Njegova življenjska pot je
zanimiva, saj se je v Sloveniji
znašel po spletu naključij. Takoj
po diplomi na zagrebški akade-
miji je dobil priložnost za delo
»Petje ni samo
glas, ampak so
pomembni celotna
osebnost, čustva in
igralski talent.«
v Celju, kjer so v glasbeni šoli
iskali učitelja petja, ki jih je v
Sloveniji primanjkovalo.
Davor Mikulić se je rodil v
Sisku in nato živel v Petrinji,
ki jo zadnje čase žal poznamo
predvsem po uničujočem po-
tresu, mesto je zaznamovala
tudi vojna na Hrvaškem, v
kateri je Mikulićeva druži-
na ostala brez doma. Davor
se je tako v Celje priselil
kot begunec in pravi, da je
moral začeti povsem na
novo ter
mu je bilo zato vseeno, v ka-
teri državi ali mestu se bo to
zgodilo.
Že v šestem razredu osnov-
ne šole je vedel, da bi rad po-
stal učitelj glasbe, in naslednje
leto je začel hoditi v glasbeno
šolo. Za igranje katerega od
glasbil je bil že prestar, zato
se je usmeril v glasbeno teo-
rijo, kjer je bilo petje izbirni
predmet. To je bil začetek nove
zgodbe, saj je njegova profeso-
rica petja Marica Pernar v Glas-
beni šoli Frana Lhotke v Sisku
prepoznala njegov pevski ta-
lent, ga spodbujala in mu je še
danes na nek način mentorica
in svetovalka. Sprejemnega iz-
pita za vpis v teoretični odde-
lek na akademiji v Zagrebu ni
opravil. Verjetno z razlogom,
saj je nato leto kasneje uspe-
šno opravil kar dva sprejemna
izpita iz petja – v Ljubljani in
Zagrebu – in se nato odločil za
študij v domačem okolju. »Pre-
tehtali so bližina, jezik in
nenazadnje odlična
profesorica petja,
saj sem pri-
šel v razred svetovno prizna-
ne sopranistke Lilijane Molnar
Talajić, ki je v mojem pevskem
razvoju odigrala veliko vlogo,«
se spominja Davor Mikulić, ki
ga je pri odločitvi za glasbe-
no pot navdihovala očetova
sestra, ki je kljub slepoti kon-
čala akademijo in nato v šoli
poučevala glasbo.
Janez iz Celja
Prihod v Celje je bil seveda
povezan z učenjem novega
jezika in s številnimi drugimi
spremembami, ki jih prinaša
selitev v povsem novo okolje.
Uspešno jih je premagoval in
leta 2005 tudi dobil sloven-
sko državljanstvo. Njegovo
stalno bivališče je tako v Ce-
lju, kjer je našel širok krog
prijateljev, medtem ko žena
in hčerki živijo v Čakovcu in
se za selitev v novo okolje
niso odločile. Konec tedna se
tako Davor pogosto odpelje

»Prijatelji na
Hrvaškem me
že kličejo Janez.
Večino časa
govorim slovensko
in ko pridem na
Hrvaško, začnem
hitro nekaj
pripovedovati,
vmes pa mi uhajajo
slovenske besede.«
k družini, ki ga podpira pri
njegovem delu.
V Celju se je dobro znašel.
Kot človek, ki je rad v družbi,
je hitro našel širok krog prija-
teljev. Težav kot tujec ni imel,
morda tudi zato, ker so glas-
beni krogi, v katerih se giblje,
bolj odprti. Tudi slovenščina
mu je zlezla pod kožo, tako
da ima zdaj že težave s svojim
maternim jezikom. »Prijatelji
na Hrvaškem me kličejo Ja-
nez. Večino časa namreč govo-
rim slovensko in ko pridem na
Hrvaško ter začnem na hitro
nekaj pripovedovati, mi vmes
uhajajo slovenske besede.«
Osnove za
katerokoli petje
Prizna, da ima tudi oder svoj
čar. Kot študent je pogosto na-
stopal in še vedno rad zapoje s
katerim
Št. 27, 8. julij 2021
GLASBENO IZOBRAŽEVANJE
29
»Z nastopi učencev skrbimo za promocijo tega programa in s tem
pritegnemo nekatere nove. Sodelujem tudi z zborom I. gimnazije
v Celju in slišim, kdo bi bil primeren za učenje petja. Ob tem
vsako leto prirejamo tematske večere, posvečene kateremu od
skladateljev ali temi v glasbi, in ti večeri so dobro obiskani.«
od šolskih orkestrov, a poklic
učitelja ga izpolnjuje in nikoli
ni razmišljal o drugem delu.
»Veselim se vsakega napredka
svojih učencev. Pri nekom je
ta mogoče majhen, a zanj zelo
velik. Vsak napreduje po ne-
kem svojem ritmu. Ni modela,
ki bi veljal za vse.«
Nekateri njegovi učenci so
nadaljevali šolanje na akade-
mijah, a vsi ne želijo postati
operni pevci, ampak je učenje
klasičnega petja zanje osnova
za različna glasbena udej-
stvovanja ali zgolj za lastno
veselje. »Če nekdo opravi
sprejemni izpit na akademiji
za glasbo, je to zagotovo velik
dosežek in potrditev. Enako
me veseli učenec, ki je letos
dobil oceno pet, potem ko je
lani že bil pred izpisom.«
»Kot tujec nisem imel težav, mogoče tudi
zato, ker je glasbeno okolje bolj odprto.«
Klasično petje je osnova za
vse druge vrste petja. A mla-
dim danes to ni ravno blizu.
»Marsikdo se prestraši, ko
sliši, da je to operno petje.
A ko začnejo, pozabijo, da
pojejo opero. Mislim, da jih
malo okrog prinesem,« pravi
v smehu sogovornik. »Poza-
bavamo se s prevodom sklad-
be, z glasbenim pristopom,
interpretacijo. Neverjetno je,
da se danes dijaki zelo radi
pogovarjajo o čustvih. O tem
se moramo pogovarjati, če
želimo interpretirati pesem.«
Učenci seveda ne pojejo le
skladbe klasičnega reperto-
arja, nastopajo tudi z orkestri
šole, izvajajo džez standarde,
skladbe iz muzikalov … Bi-
stveno je, da je skladba lepo
zapeta.
»Petje ni samo glas, ampak
so pomembni celotna oseb-
nost, čustva in tudi igralski
talent,« pravi profesor pe-
tja, ki ugotavlja, da nekateri
včasih sami ugotovijo, da
so prišli v program, ki so si
ga drugače predstavljali, in
odnehajo. Z ostalimi se ob
morebitni krizi in tudi sicer
pri urah veliko pogovarja, saj
gre za mlade v najbolj obču-
tljivih najstniških letih, ki se
iščejo v življenju. Petje je lah-
ko zanje način sprostitve ob
vsakodnevnih težavah. Seve-
da Mikulić od njih zahteva,
da so delavni in odgovorni.
»Pogosto jim povem, da učim
ljudi, ki so že napol odrasli.
Če si nekaj želijo in starši
ter družba vlagajo v njihovo
izobraževanje, morajo imeti
odgovoren odnos do tega.«
Projekt, kot ga še ni
bilo
Generacije mladih so različ-
ne, večinoma primanjkuje mo-
ških pevcev, a se je že zgodilo,
da je imel Davor Mikulić več
fantov kot deklet. »To je bila res
posebna in uspešna generaci-
ja,« se spominja. Uspelo jim je
celo uprizoriti Mozartovo eno-
dejanko Bastien in Bastiena, za
kar Mikulić pravi, da je bil ve-
lik podvig zanj in za šolo. »Peli
smo v slovenščini, predstave
smo imeli v gledališču in Her-
manovem brlogu. Kostume
smo si deloma izposodili, ne-
kaj smo jih sami izdelali, Šola
za hortikulturo in vizualne
umetnosti Celje je pripravila
scenografijo. Veliko truda in
časa smo vložili v to, bilo je
res super, učenci so uživali.
A takšnega projekta ne moreš
izpeljati vsakič, saj mora biti
na voljo dovolj pevcev. Upam,
da bo še priložnost za kaj po-
dobnega,« si želi učitelj, ki se
lahko pohvali, da so mladi
pod njegovim mentorstvom v
minulih letih osvojili kar 116
nagrad na raznih domačih in
tujih pevskih tekmovanjih.
Pri vsem tem se mora tudi
sam izobraževati. Obiskuje
seminarje v Sloveniji in tudi
mednarodne v organizaciji
EVTA (Evropsko združenje
pevskih pedagogov). Kot
član Društva slovenskih pev-
»Odloki v času ›korone‹ so bili nelogični glede poučevanja petja.
Srednješolci niso mogli hoditi k uram, osnovnošolci pa. A v
mojem primeru je bilo šest od sedmih učencev srednješolcev, ki
so se učili petja na osnovni stopnji. Učenje petja se namreč zaradi
razvoja glasu začenja pozneje kot na primer igranje glasbil.«
skih pedagogov se je udeležil
tudi mednarodnih simpozijev
v Helsinkih, Rigi, Mehelenu
in Haagu. Leta 2016 je Celje
na njegovo pobudo gostilo
evropske kolege iz združenja.
»Koronski« izziv
Vsi uspehi so odvisni od
tega, kakšne učence ima, a
zaveda se, da brez podpore
in spodbude šole ne gre. Pri-
prave na tekmovanja namreč
zahtevajo veliko dodatnih
ur dela. »Za to morata biti
pripravljena tako učenec
kot korepetitor. Sam sem še
najmanjši problem, saj sem
vedno pripravljen …« pove v
svojem zabavnem slogu.
A v preteklih mesecih mu ve-
dno ni bilo do smeha. V času
»korone« in ur na spletu so se
učenci in dijaki različno odzva-
li. Eni so se popolnoma izgu-
bili, drugi so delovali odlično.
»Spletne povezave niso vedno
delovale, zvok je bil drugačen,
pri čemer nisem vedel, ali je za
to kriva tehnika ali učenec …«
našteva slabosti takšnega dela
in dodaja, da so po vrnitvi v
šolo učenci in dijaki morali
peti za posebno pregrado, saj v
maskah pouk ni izvedljiv. Tudi
sicer je bilo kar nekaj nelogič-
nosti pri določanju pravil po-
uka petja v glasbeni šoli, pravi
Mikulić, ki je zadovoljen, da so
kljub vsem oviram vsi učenci
in dijaki predelali predpisano
snov.
Prosti čas
V teh dneh razmišlja o dopu-
stu, ki ga družina že nekaj let
preživlja v poletnih mesecih na
otoku Šolta. Tam bo lahko veli-
ko plaval, kar tudi rad počne, a
mu je epidemija prekrižala to-
vrstne načrte. Verjetno bo kaj
dobrega skuhal, še raje spekel
kakšno sladico, za katere je
pravi mojster, kot vedo poveda-
ti tudi njegovi učenci. »Končno
bom lahko tudi gledal televizi-
jo, ki je doma nimam,« doda v
smehu. Pravi, da odločitev, da
se je znebil magične škatle, ni
bila povsem načrtovana, a je
bila zagotovo ena najboljših v
življenju. »Na začetku sem tr-
pel, mesec in pol sem imel ab-
stinenčno krizo, zdaj pa imam
več časa za branje.« Tudi glas-
be ne manjka pri njem doma.
»Opere doma ne poslušam, le
občasno se to zgodi. Pri meni
je glasba zelo različna, odvisna
od razpoloženja, od Elle Fitzge-
rald, Josipe Lisac do zasedb Be-
atles in Queen … Pomembno
je vzdušje v glasbi, da me pri-
tegne.« Ker stanuje v bloku, v
kopalnici ne more prepevati, so
se pa lahko med »koronskimi«
urami zabavali otroci iz sosešči-
ne, ki so pod oknom poslušali
njegovo poučevanje na spletu.
Kdo ve, mogoče se je kdo od
njih navdušil za petje …
Foto: SHERPA
»Koronski« dodatek pri
pouku petja je steklena
stena, za katero so
morali peti učenci.
30
PLES PUŠČIC
Št. 27, 8. julij 2021
Društvo Šentlok združujj
približno 40 članov,, od tega jih
deset tekmuje na državnii ravni.
Lepo število se jih je pridružilo
tudii prii pripravii reportaže za


Lokostrelska druščina iz Šentvida pri Grobelnem
Puščice merijo proti
olimpijskim igram
»Marsikoga med nami je k lokostrelstvu
vodilo navdušenje iz otroških dni, ko smo
sami izdelovali loke in streljali. A z loki, ki
jih uporabljamo danes, lahko prav zares
zadenemo tarčo.«
Kot otroci so iz leskovih vej izdelovali loke in z vr-
stniki puščice prožili v tarčo. Prav ta razburljiva igra
iz kratkohlačniških dni je pri večini botrovala, da so
se pridružili lokostrelskemu društvu Šentlok, ki sta
ga leta 2017 ustanovila Borut Bevc in Anita Reich. Do
danes se je tej bratovščini iz Šentvida pri Grobelnem
pridružilo 40 članov, od katerih jih deset tekmuje na
državni ravni. »Naš cilj je, da bi se nekdo iz naših vrst
uvrstil na olimpijske igre,« resno pove Bevc. Glede na
to, da društvu, ki prisega na ples puščic, ob strani
stoji izjemen tekmovalec in mentor Marjan Podržaj,
njihovi cilji morda niti niso tako zelo visokoleteči.
TINA STRMČNIK
Pred staro kmečko hišo v
Rakovcu navduši že razgled, ki
sega vse do Boča, Donačke gore
in drugih okoliških hribov. Do-
brodošlico lokostrelcem naka-
zujejo tarče s svojimi značilnimi
pisanimi krogi. A za pravo pre-
senečenje je treba vzeti pot pod
noge med cvetočimi travniki in
se predati opazovanju narave.
Po nekaj korakih med travnimi
bilkami zagledamo črnega pan-
terja, ki preži na nas. Na srečo
gre le za eno od 28 tridimenzi-
onalnih tarč, s pomočjo katerih
se navdušenci s tuli puščic ob
boku urijo v svoji veščini.
Še malo naprej na gozdni jasi
zagledamo velikega jelena. »Ko
smo ga postavili, smo o tem ob-
vestili tudi lovsko družino, da
ne bi prišlo do kakšnega nespo-
razuma,« se nasmeji eden od
ustanoviteljev društva Borut
Bevc. Na enem od dopustov je
s partnerko Anito Reich popri-
jel za lok in nekajkrat zapored
uspešno zadel tarčo. Tako je
spet vzplamtela žerjavica, ki je
tlela že od otroških igrivih dni.
Da bi navdušenje nadgradil
z znanjem, je segel po knjigi
Marjana Podržaja, vrhunske-
ga lokostrelca, ki je med dru-
gim osvojil naslov svetovnega
prvaka. Ta trener, organizator
tekmovanj in inovator svojega
bogatega znanja ne skriva zase,
ampak ga zna deliti med druge.
Ko je dobil povabilo, je sedel v
avto in se pripeljal v Šentvid ter
sooblikoval prvi lokostrelski
dan. Od takrat je nepogrešljiv
sopotnik članov društva.
Na svojem vrtu je
lahko vsak prvak
Podržaj, ki živi v Šenčurju
pri Kranju, se je nad lokostrel-
stvom pred 50 leti navdušil v
taborniških vrstah. Od tam
ga je pot vodila na otroško
prvenstvo v Škofji Loki, kma-
lu je napredoval v mladinsko
jugoslovansko reprezentanco.
Danes ima za seboj približno
23 svetovnih in 35 evropskih
prvenstev. Ukvarja se z vsemi
zvrstmi lokostrelstva in vse-
mi vrstami lokov. Streljal bo,
dokler bo pri tem užival, je de-
jal. In kaj je najbolj privlačno
pri tej športni disciplini? »Ko
prvič ustreliš, se zaveš, da si
svojo energijo dal v puščico in
z njo zadel tarčo. To te prevza-
me. Streljaš lahko za zabavo
ali se odločiš, da bi rad zadel
vedno znova. A kot je dejal po-
kojni Fred Bear: ›Nič ni lažjega
Desetletna Ajda Fidler že pridno tekmuje in nabira izkušnje.
Vsako leto pripravijo izobraževanja o varni uporabi loka. Člani so zelo pozorni na varnost, o njej učijo podmladek
in o njej opozarjajo drug drugega. »Po puščice se odpravimo šele po ustreznem povelju, ko že vsi ustrelimo in vsi
odložimo loke. Pomemben je red na strelišču, da puščica koga ne bi zadela v hrbet,« so povedali.
Št. 27, 8. julij 2021
PLES PUŠČIC
31
Borut Bevc je s partnerko Anito
Reich ustanovitelj društva
Šentlok.
Borut Bevc: »Ko razmišljam, kaj bi za
nekoga iz našega društva, za nekoga iz
vasi pomenila udeležba na olimpijskih
igrah, se kar raznežim. Pa saj so tudi
skakalci in naši drugi uspešni športniki iz
vasi. Verjetno tudi za nas obstaja upanje.«
kot ustreliti puščico z loka in
nič ni težjega kot biti pri tem
popoln.‹«
Lokostrelski mojster z Go-
renjske je poudaril, da je lok
najstarejši tehniški človeški
izum, star približno 42 tisoč
let. Lokostrelstvo je tako daleč
najstarejša športna disciplina,
ki po njegovem prepričanju še
vedno buri duha. Odkar s svo-
jim znanjem pomaga Šentloku,
članom svetuje na treningih ali
se z njimi udeležuje tekmovanj
v domovini ter v Italiji in Avstri-
ji. Kot se je izrazil, je dobro iti
takoj v ogenj po krompir. Če
kdo v lokostrelstvu kaj velja, se
namreč izkaže na tekmah, ko
na puščico delujeta še stres in
negotovost. »To je treba prema-
Boštjan Oprešnik uporablja sestavljeni lok, ki je videti izjemno moderno in zapleteno. Na loku je dovoljena dodatna
oprema, na primer merek z lečo, kukalo na tetivi, stabilizatorji, blažilniki in avtomatsko odmično ležišče za puščico.
gati. Na domačem vrtu je lahko
namreč vsak svetovni prvak.«
Predana do vratu in
čez
Še preden človeka omreži
proženje puščic, ga lahko pre-
mami kakšen lep lok. Takšna je
namreč izkušnja Mirana Frece-
ta, ki je pred desetletjem med
brskanjem po svetovnem spletu
opazil lok, ki ga je izdelal nek-
danji jugoslovanski lokostrelski
reprezentant in priznan izdelo-
valec lokov Aci Oblak. Ta izde-
lek je na vsak način želel dobiti
v svoje roke, čeprav ni točno ve-
del, zakaj. Obesil ga je na steno
in ga občudoval. Včasih ga je
snel in z njim poskušal streljati,
a ni šlo. Ko je pred časom opa-
zil objave društva Šentlok, se je
pridružil in naredil prve korake.
»Vsak dan je bilo bolje in danes
sem tej dejavnosti predan do
vratu in še čez,« je opisal.
Tudi njega loki privlačijo od
otroških dni, ko so v njem burili
avanturističnega duha. Zdaj pod
skrbnim mentorstvom Marjana
Podržaja vedno bolj napreduje.
»Imamo strokovno podporo
na najvišji ravni, ki si jo lahko
privošči malokdo na svetu. A ni
pomembno le znanje, pomem-
ben je tudi čut, da ga človek zna
predajati. Vezi med nami so se
spletle spontano in se razvile v
pristno prijateljstvo, ki ga težko
opišem z besedami.« Z navdu-
šenjem je povedal tudi anek-
doto o tem, kako je pred leti
na enem od treningov streljal
ob Podržaju in nekajkrat tarčo
zadel bolje kot on. »Čudil sem
se, kako lahko streljam bolje kot
svetovni prvak. Nato sem le do-
umel, da je Marjan pripravljen
žrtvovati svoje rezultate, da v
nas, ki se šele učimo, prebudi
pravo iskro.«
Marjan Podržaj, ki ima v beri osvoje-
nih tekmovanj tudi naziv svetovnega
prvaka, je sprejel prošnjo lokostrel-
skih navdušencev iz Šentvida pri
Grobelnem in jim pred leti prišel
pokazat, kako se streže tej veščini.
Marjan Podržaj:
»Lok je podaljšek
človeka, s to
iznajdbo je bilo
veliko lažje uloviti
živali kot prej,
ko so ljudstva
nastavljala pasti.«
V Šentloku so dobro zastopa-
ne tudi ženske. Marta Operč-
kal se je za lokostrelstvo začela
zanimati po enem od predavanj
v okviru univerze za tretje ži-
vljenjsko obdobje. Najprej se je
omenjenemu društvu pridružil
njen mož, ki je vse lepe sobote
preživel na tekmah ali trenin-
gih. Ker tudi Marta ni želela
ostajati doma, se je pridružila
še sama. Zdaj več časa preživita
v naravi, kjer se gibata in dru-
žita z ljudmi različnih genera-
cij. »To je res lepa sprostitev na
prostem. Ko streljam, nimam
posebne tehnike sproščanja,
umirim se in to je to,« je dejala.
Na vseh državnih tekmovanjih,
kjer je sodelovala doslej, in tudi
na mednarodnem tekmovanju
v hrvaškem Varaždinu se je
povzpela na stopničke in osvoji-
la različne lovorike – od prvega
do tretjega mesta.
Ko problem pošlješ
v tarčo
Lokostrelstvo je za marsikate-
rega člana Šentloka sinonim za
umirjanje telesa in sproščanje.
»Tudi kakšen problem, ki ti teži
duha, lahko usmeriš v puščico
in ga skupaj z njo ustreliš v tar-
čo. Kdor razmišlja kot tekmova-
lec, da čustva sicer na stran in
ima pred očmi željo po zadet-
ku, uspehu,« je ponazoril Bevc.
Dodal je, da društvo deluje pod
Lokostrelci imajo tudi svoj pozdrav, ki se glasi: »Vse v zlato.« Prvič je bil
izrečen leta 1856, ko je Horace A. Ford na razdalji 90 metrov za stavo zadel
tri puščice zaporedoma v rumeno polje premera 25 centimetrov. Za nagrado
je prejel tri zlatnike in se v zgodovino lokostrelstva zapisal kot legenda.
okriljem Lokostrelske zveze Slo-
venije. Člani tako na državnih
tekmovanjih merijo moči z osta-
limi tekmovalci. Ponosni so na
svoj zadnji uspeh, ko je moška
ekipa osvojila naslov državnih
prvakov v streljanju z golim lo-
kom, v tej disciplini si trenutno
lasti tudi državni rekord.
Društvo od leta 2017 sodeluje
z univerzo za tretje življenjsko
obdobje, ki deluje pod okriljem
Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Za
člane omenjene univerze pri-
pravlja predavanja in predsta-
vitve lokostrelstva. Letos je od
ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport pridobilo de-
nar za izvedbo dveh študijskih
krožkov. V krožku, namenje-
nem umirjanju telesa in duha,
želi lokostrelstvo približati čim
širšemu krogu ljudi, jih spod-
»Večini drugih športnikov, na primer
kajakašem ali tekačem, pomaga adrenalin.
Pri lokostrelcih je ravno nasprotno, treba
se je sprostiti in se povsem umiriti.«
buditi k medgeneracijskemu
druženju v naravi, rekreaciji in
spoznavanju sebe. Namen štu-
dijskega krožka z naslovom Po-
skrbimo zase in za druge je gra-
diti močnejše socialne vezi med
udeleženci, jim dati konkretna
znanja o zdravem življenjskem
slogu, zdravi prehrani, krepitvi
telesne in psihične odpornosti
ter jih podučiti o nudenju prve
pomoči pri morebitnih telesnih
poškodbah in nesrečah.
Vezi z mednarodno
bratovščino
Člani društva so še posebej
ponosni na svoje vadišče, ki so
ga uredili na zemljišču Albina
Babnika. Na vadišču so že or-
ganizirali eno od tekem pokala
tradicionalnih lokov, pod okri-
ljem katerega v Sloveniji tekmu-
je približno 500 lokostrelcev.
Zaradi ukrepov za prepreče-
vanje širjenja koronavirusa je
tekma trajala skoraj dva tedna,
udeležilo se je je približno 125
tekmovalcev. »Na vadišče smo
res izjemno ponosni. V Slove-
niji namreč deluje približno 30
lokostrelskih klubov, skupno je
v državi le pet parkurjev in eden
od teh je naš,« je poudaril Bevc.
Nekaj članov Šentloka je tudi
del bratovščine Sons of Arche-
ry. Slednjo je ustanovil Irec
Thomas Colclough, ki mu žena
ni pustila, da bi se vozil z mo-
torjem, zato se je preusmeril v
lokostrelstvo. Bratovščini se pri-
družujejo somišljeniki iz vsega
sveta, ki uživajo v napenjanju
tetiv, verska, politična in druga
vprašanja pa puščajo ob strani.
»Ko pridemo skupaj, pozabimo
na vse ostalo, streljamo in se
imamo lepo,« je dejal Bevc, ki
se je še z nekaterimi »brati« s
Celjskega že udeležil enega od
srečanj bratovščine v Franciji.
Če bo »korona« mila, bi tudi
društvo Šentlok prihodnje leto
rado gostilo omenjeno brato-
vščino. Med ostalimi načrti so
še delo z mladimi, sodelovanje
na tekmovanjih pod okriljem
lokostrelske zveze, vzdrževanje
vadišča in morebitna ustanovi-
tev pokala parkurjev Slovenije.
Dolgoročni cilj je seveda jasen,
še enkrat ponovi Bevc – loko-
strelca iz vasi poslati na olim-
pijske igre.
Foto: Andraž Purg – GrupA
»Naše glavno vodilo je, da nikogar ne silimo v lokostrelsko
dejavnost, kogar ta veščina zanima, naj se razvija po naravni
poti,« pravijo člani Šentloka.
32
USPEŠNA PODJETNIŠKA ZGODBA
Št. 27, 8. julij 2021
V Inkubatorju Savinjske regije se je začela podjetniška
Esra Dagtekin Mirt je po selitvi v Slovenijo dolgo neuspešno iskala zaposlitev.
Ostala je pred mnogimi zaprtimi vrati. Vse zavrnitve so botrovale temu, da
se je opogumila in stopila na samostojno podjetniško pot. Združila je svoje
znanje in interese in Sloveniji ter svetu predstavila edinstvene tarot karte,
obogatene z razširjeno resničnostjo, in aplikacijo, s pomočjo katere se lahko
uporabnik nauči uporabe tarot kart ali o pomenu posamezne karte izve več.
Tarot karte, ki so navdušile svet
Ker ni dobila službe,
si jo je ustvarila
Mlado in majhno celjsko zagonsko podjetje Edm De-
sign je spisalo novo uspešno zgodbo na mednarodni
spletni povezavi za množično financiranje Kickstarter.
Projekt posebnih tarot kart, ki so povezane z mobilno
aplikacijo je že v prvem tednu zabeležil za več kot sto
tisoč evrov prodanih izdelkov. Po mesecu dni je številka
presegla 200 tisoč in projekt, za katerim stoji mlada
podjetnica Esra Dagtekin Mirt, je tako postal enajsti
najbolje financiran Kickstarter projekt v Sloveniji. Gre
za tarot karte z imenom Fantome, ki so obogatene z raz-
širjeno resničnostjo. Kupce po vsem svetu so navdušile.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
V primerjavi z drugimi ve-
čjimi uspešnimi projekti, ki so
uspeli s kampanjami množič-
nega fi nanciranja, je projekt
tarot kart Fantom drugačen.
Za njim namreč stoji zgolj ena
oseba, Esra Dagtekin Mirt.
Esra je še pred nekaj leti pou-
čevala umetnost na eni od tur-
ških univerz. Pred tremi leti
jo je v Slovenijo pripeljala lju-
bezen, natančneje njen mož
Jernej, ki s sodelavci prav tako
piše uspešne podjetne zgod-
be. Jernej je bil tudi tisti, ki
je Esro, ljubiteljico umetnosti
in zgodovine, popeljal v svet
podjetnosti. Prava podjetna
zgodba se je rodila, ko je Esra
vedno pogosteje zahajala v
celjski podjetniški inkubator.
Kot poudarja, je v inkubator-
ju na enem mestu našla vso
podporo, da je zbrala pogum
in se podala na samostojno
podjetniško pot.
Lov za službo
Že za selitev v Slovenijo, ki je
v marsičem povsem drugačna
od Turčije, je Esra potrebovala
veliko poguma. Kot pravi, se
v Celju izjemno dobro počuti,
navdušena je predvsem nad
mirnostjo in varnostjo, ki jo
nudi naša država. Po začetnem
prilagajanju in spoznavanju de-
žele in ljudi je bil pred Esro nov
izziv – najti zaposlitev. »Tujcu
brez znanja slovenskega jezika
je skoraj nemogoče najti služ-
bo,« pravi Esra, ki je po kon-
čani univerzi v Turčiji najprej
delala v osnovni šoli, kasneje
je poučevala na univerzi. Ker
si je res želela tudi v Sloveniji
delati, pri iskanju dela ni bila
izbirčna. »Najprej sem posku-
šala s posameznimi umetniški-
mi projekti, saj zaradi neznanja
jezika za poučevanje v šolah ni
bilo možnosti. Tako sem opu-
stila željo, da bi delala v svojem
poklicu, in začela iskati delo v
trgovinah, kavarnah in restavra-
cijah. A brez uspeha,« razlaga
o neuspešnem lovu za delom.
Vse to jo je prisililo, da je začela
razmišljati drugače. »Če ni dela
zame, ga moram sama ustva-
riti. In tako se je začelo,« pove
nasmejana sogovornica iskrivih
temnih oči. »Seveda sem pred
prvo uspešno prodajo veliko
časa porabila samo za razisko-
Do dokaj hitrega
uspeha ji je uspelo
priti s pomočjo širo-
ke podporne mreže
znotraj Inkubatorja
Savinjske regije.
vanje trga. Nato sem preizku-
sila različne izdelke. Sčasoma
sem našla lepo priložnost in
stvari so se začele dokaj hitro
sestavljati,« pove. Ustanovila je
podjetje Edm Design.
Drugi dom
in razširjena
»podjetniška«
družina
Esra pravi, da ji je Inku-
bator Savinjske regije kot
drugi dom. »Gre za bolj raz-
gibano okolje, kjer vsi poleg
slovenščine uporabljajo tudi
angleščino. Ideje in izkušnje
se izmenjujejo na notranjih
dogodkih ali kar ob kavnem
avtomatu. V Celju se pre-
pletajo zgodbe ljudi, ki so
»V Celju se prepletajo zgodbe ljudi, ki so
zgradili podjetja z več sto zaposlenimi ali
šele začenjajo podjetniško pot. Tovrsten
pretok znanja in informacij je neverjetno
dragocen.«
zgradili podjetja z več sto za-
poslenimi ali šele začenjajo
podjetniško pot,« je navduše-
na nad sredino, ki jo je našla
in ji zdaj pripada tudi sama.
Ob obiskovanju različnih
programov, ki jih prirejajo v in-
kubatorju se je seznanila s pro-
dajo in z marketingom. Kmalu
je s pomočjo strokovnjaka za
platformo Etsy ustvarila prvo
lastno spletno trgovino. Med-
tem se je produktne fotografije
naučila od fotografi nje, ki prav
tako deluje znotraj inkubator-
ja. Ko je bilo treba natisniti
prve karte, se je s pomočjo in-
kubatorja povezala z lokalnim
strokovnjakom na področju ti-
ska, ki ji je pomagal ustvariti
prve prototipe.
Razumljivo so njenega
mednarodnega uspeha vese-
li tudi v vodstvu inkubator-
ja. Direktorica Saša Lavrič
pravi, da je želja in namen
tovrstnih podjetniških sku-
pin podpirati inovativne po-
sameznike z dobrimi ideja-
mi. »Naloga inkubatorja je,
da zagotovi prave pogoje in
spodbudno okolje za preboj
in nadaljnjo rast. Ravno za-
radi tega je inkubator v za-
dnjem letu obogaten s sobo
za profesionalno slikanje
produktov, sobo za snemanje
›podcastov‹, te dni je v nasta-
janju celo manjši ›fab lab‹, ki
bo pomagal članom inkuba-
torja ustvariti prve prototipe.
Najpomembnejši del je izme-
njava izkušenj. Zato v inku-
batorju redno organizirajo
tudi dogodke z gosti iz sveta
podjetništva ter športa. Vsem
»Tujec brez znanja slovenskega jezika v Sloveniji zelo težko
najde službo. Najprej sem poskušala s posameznimi umetniškimi
projekti, saj zaradi neznanja jezika za poučevanje v šolah ni
bilo možnosti. A se ni izšlo. Tako sem opustila željo, da bi delala
v svojem poklicu, in začela iskati delo v trgovinah, kavarnah
in restavracijah. A brez uspeha. Takrat sem začela razmišljati
drugače. Če ni dela zame, ga moram ustvariti sama.«
pot Esra Dagtekin Mirt. Ljubiteljica umetnosti in ume-
tnostne zgodovine je svet navdušila z edinstvenimi tarot
kartami, obogatene z mobilno aplikacijo. Njen izdelek je
na spletni povezavi za množično fi nanciranje Kickstarter
presegel 200 tisoč evrov prodaje, kar ga uvršča na 11. mesto
uspešnih slovenskih Kickstar projektov.
Esro je v Celje pripeljala ljubezen. Kot pravi, se v knežjem mestu zelo dobro poču-
ti, življenje je precej bolj umirjeno, manj stresno in nevarno kot v velikih turških
mestih. Najbolj pogreša družino in zvok maternega jezika ter turško kuhinjo.
so skupni delavnost in ambi-
cioznost ter delo v ekipi,« je
povedala direktorica Inkuba-
torja Savinjske regije, ki ima
sedež v knežjem mestu.
Ko igra postane delo
Danes podjetje Edm Design
deluje na področju založništva
igralnih kart. Karte trži pod bla-
govno znamko La Muci Design.
Blagovna znamka že od začet-
ka uspešno prodaja izdelke po
celem svetu, pri čemer upora-
blja različne prodajne kanale.
Lani je Esra s svojim podjetjem
sodelovala tudi z ameriško veri-
go trgovin TJ Maxx, ki licencira
enega od njenih izdelkov.
Najnovejši izdelek tarot kart
Fantome dober dizajn nadgra-
juje še s tehnološko kompo-
nento v obliki aplikacije za
razširjeno resničnostjo. S to
aplikacijo se lahko posame-
znik nauči uporabe tarot kart
ali izve več o pomenu posa-
mezne karte.
Na vprašanje o nadaljnjih
korakih Esra odvrne, da je
njen prvi cilj, da bi osrečila
vse svoje Kickstarter podpor-
nike, potem se bo osredoto-
čila na nadaljnjo rast podje-
tja. Ob tem ugotavlja, da bo
zaradi hitre rasti in velikega
povpraševanje najverjetneje
morala zaposliti še kakšnega
podobno mislečega in idej
polnega sodelavca. Ob tem
priznava, da bo položaj vodje
zanjo povsem nov izziv, ki ga
bo z veseljem sprejela.
Sicer pa verjame v dobre ide-
je in dobre ljudi: »Do te točke
mi ne bi uspelo priti, če ne bi
delovala v tako dobrem pod-
jetniškem okolju med pravimi
ljudmi,« poudarja.
Foto: osebni arhiv
Št. 27, 8. julij 2021
KOT JE BILO NEKOČ
33
Srednjeveška gospoda ob blizu in daleč
Prizorišče srednjeveške gostije je parkirišče pod gradom Vrbovec v Nazarjah, ki stoji na sotočju Savinje in Drete.
Na gradu Vrbovec v Nazarjah priredili srednjeveško gostijo
Srednjeveški »žur« po vrbovško
O ocvrtem krompirčku, picah in fitnes krožnikih v
Nazarjah ni bilo ne duha ne sluha. Plemič Konrad I.
Vrbovški je ob gradu Vrbovec priredil tradicionalno
srednjeveško gostijo. Vas zanima, s čim je tokrat po-
gostil zveste podanike in podložnike? Na krožnikih
so se znašli pečeno meso, stročnice, zelje, kruh in
podobna srednjeveška hrana. Kot se za pravi srednje-
veški »žur« spodobi, niso manjkali niti srednjeveški
plesi, boji, gledališke predstave in tržnica.
ŠPELA OŽIR
Vrbovška srednjeveška go-
stija je naslednica nekdanjega
lesarskega praznika. Vse do
druge svetovne vojne je bilo
preživetje domačinov v tem
delu Zgornje Savinjske doline
tesno povezano z izkorišča-
njem gozdov, s predelavo in
prodajo lesa, ki predstavlja
pomembno naravno dobri-
no še danes. A na žalost se je
veliko spremenilo po stečaju
tovarne Glin Nazarje, zaradi
česar ima veliko prebivalcev
zaradi izgube službe grenak
priokus. Pred nekaj leti so se
zato odločili, da bodo rdečo nit
svojega praznika spremenili.
Obudili so običaj iz poznega
srednjega veka, ko je plemič
Konrad I. Vrbovški enkrat na
leto na široko odprl grajska
vrata in povabil svoje viteze in
vojščake, dvorne podložnike,
gospostvo iz sosednjih gradov
ter rokodelce in kmete na sve-
čano gostijo.
Od vitezov do
»glumačev«
Letošnja srednjeveška za-
bava, ki je bila v soboto po-
Gostitelj srednjeveške gostije je plemič Konrad I. Vrbovški, ki je enkrat
na leto na široko odprl grajska vrata in povabil svoje viteze in vojščake,
dvorne podložnike, gospostvo iz sosednjih gradov ter rokodelce in kmete na
svečano gostijo. V vlogi plemiča nastopa domačin Bojan Štrukelj, njegova
soproga je podžupanova žena.
Obudili so običaj iz poznega srednjega
veka, ko je plemič Konrad I. Vrbovški enkrat
na leto na široko odprl grajska vrata.
poldne, je privabila številne
obiskovalce, a ne le iz do-
mačega kraja, temveč iz vse
doline. V gostitelja Konrada
I. Vrbovškega se vsako leto
že tradicionalno prelevi do-
mačin Bojan Štrukelj, v so-
progo Cecilijo njegova žena
Sonja. Muzejska informator-
ka Jasmina Jurčič pravi, da
so tudi letos želeli prikazati
pridih poznega srednjega
veka in s tem popestriti za-
četek dopustniškega časa.
To jim je zagotovo uspelo.
Celo popoldne je bil pod ob-
zidjem gradu bogat program
s prikazi mečevanja in sre-
dnjeveških plesov, s srednje-
veškimi predstavami, tržni-
co, »glumači« in zanimivimi
delavnicami za otroke, ki so
si nenazadnje lahko izdelali
lesen meč in ščit. Na stojni-
cah so svoje najboljše izdel-
ke ponujali rokodelci, kmetje
in čebelarji. Naprodaj so bili
tudi domači kulinarični izdel-
ki, ročno izdelano okrasje in
nakit ter še bi lahko naštevali.
Med vrbami
Nemško ime gradu Vrbo-
vec, ki stoji na sotočju Savinje
in Drete, je Altenburg, med-
tem ko je njegovo slovensko
Vrbovec. Gre za izraz, ki je po-
vezan z vrbami, s katerimi so
bili nekoč poraščeni bregovi
Drete. Prvotni grad je nastal
v prvi polovici 12. stoletja,
današnjo obliko je dobil oko-
li leta 1480. Med njegovimi
lastniki so bili oglejski patri-
arh, Vovbržani, grofje Celjski
in Habsburžani, leta 1615 ga
je kupila ljubljanska škofija.
Med vojno je bila v gradu oku-
patorjeva postojanka, zato so
ga leta 1944 partizani požgali.
Po vojni so ga le delno obnovi-
li, pred propadom ga je rešilo
Gozdno gospodarstvo Nazar-
je, ki ga je v letih 1988–1992
popolnoma obnovilo. Danes
so v njem upravni prostori Ob-
čine Nazarje, zasebna podje-
tja, gozdarske ustanove tega
območja, poročna dvorana,
gostišče ter muzej gozdarstva
in lesarstva.
Vrbovška
srednjeveška
gostija je naslednica
nekdanjega
lesarskega praznika.
»Glumači« iz Teatra Cizmao so zaba-
vali tako staro kot mlado.
Srednjeveški boji so obiskovalcem jemali dih. Člani Reda kraljevega orla niso
prikazali le izvrstnih bojev, temveč tudi zanimiv kratek vsebinski program.
Spoštovanja vredna srednjeveška bojna oprava
34
30 LET OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
Št. 27, 8. julij 2021
Vojna za Slovenijo v Celju
Dramatično dogajanje ob
blokadi celjske vojašnice
spomini in zapisi bomo pred-
stavili ključno dogajanje v zvezi
z blokado vojašnice in odvze-
mom orožja, temu bomo dodali
pričevanja ostalih udeležencev
tega dramatičnega obdobja. Po-
leg dejavnosti TO bomo osvetlil
tudi delovanje takratne milice
(današnje policije).
V zadnjem prispevku v okviru ciklusa obeleževa-
nja 30-letnice osamosvojitve Slovenije bomo osvetlili
dogajanje v času vojne za Slovenijo v Celju, in si-
cer se bomo spomnili blokade vojašnice, kjer so bili
nameščeni pripadniki jugoslovanske armade (JA),
ter odvzema orožja iz skladišča v Bukovžlaku, kjer
je bilo shranjeno orožje Teritorialne obrambe (TO),
skladišče pa je sicer bilo pod nadzorom JA.
ROBERT GORJANC
Akcija TO v celjski vojašnici
je bila del premišljenega načr-
ta slovenskega vodstva, da bi
z blokado vojaških objektov
ter tankovskih enot JA, ki so
zasedle mejne prehode, one-
mogočilo delovanje agresorske
vojske. Blokada celjske voja-
šnice je predstavljala najbolj
dramatično dogajanje v času
vojne za Slovenije v Celju, in
sicer v zadnjih junijskih in
prvih julijskih dneh leta 1991.
Skrivni odvzem orožja v skla-
dišču v Bukovžlaku še pred
najbolj napetim delom osa-
mosvojitvenega procesa je bil
pomembno dejanje pri zago-
tavljanju oborožitve za enote
Teritorialne obrambe, da so se
lahko uspešno uprle agresorju.
Obe zgodbi sta bili v času
vojne za Slovenije del dejavno-
sti TO na območju Celja, ki ga
je usmerjal 8. pokrajinski štab
TO Zahodnoštajerske pokraji-
ne, katerega komandant je bil
mag. Viki Kranjc. Z njegovimi
V zadnjem trenutku
preklican napad na
vojašnico
Teritorialna obramba je 27.
junija 1991 obkolila Vojašni-
co Jožeta Meniha – Rajka v
Celju, kjer je bil sedež povelj-
stva garnizije JLA in v kateri
je bilo 200 do 250 pripadni-
kov stalne sestave JLA. Blo-
kado je izvedla 31. brigada
TO, z dvema bataljonoma
ter ob pomoči pripadnikov
civilne obrambe.
Vlačilci podjetja Prevoz-
ništvo Celje so obkolili vo-
jašnico in s tovornjaki zaprli
dovozno cesto ter vse izhode,
prekinjene so bile tudi doba-
va vode, elektrike ter telefon-
ske povezave. Na to početje
se je takoj s protestom odzval
poveljnik vojašnice podpol-
kovnik JLA Nikola Poznan.
Poveljnik 8. PŠ TO major
Helikopter pristaja v
vojašnici (Foto: SHERPA)
»Nikoli pozabljeno
povelje«
Jože Rajh je bil v tistem
času poveljnik 31. brigade
TO in je organiziral obko-
litev celjske vojašnice ter
kasneje pripravljal napad
na vojašnico. Glavna nalo-
ga brigade je bila preprečiti
izhod vojakom in ostalemu
osebju, ki je bilo v kasarni.
»Bilo je res precej tesnob-
no. Vsekakor ni bila šala, pr-
vič po odsluženem vojaškem
roku smo imeli v rokah pra-
vo strelivo, od pešadijskega
orožja do artilerije, in že to
je samo po sebi povzročalo
stisko, saj smo se zavedali,
da gre zares in da niso več
vojaške vaje,« se je spominjal.
Kot je še dejal, je bilo zanj
najtežje 2. julija 1991, ko je bil
načrtovan napad na vojašnico.
To je bilo še v času znamenitih
Brionskih pogovorov med slo-
venskim vodstvom in predsed-
stvom SFRJ ter JA, ki so potem
prinesli trimesečno premirje in
kasnejši odhod JA iz Slovenije.
»Ocena slovenskega vojaške-
ga vodstva je bila, da bi v Celju
lahko bili prvi, ki bi ›dejstvo-
vali‹ z orožjem, kot se je temu
reklo. Nikoli ne bom pozabil,
Jože Rajh (Foto: Andraž Purg – GrupA)
ko sem moral izdati povelje
komandirju čete za ognjeno
podporo, naj gredo pripadni-
ki TO na položaje za izvedbo
napada. A takrat še nismo bili
povsem pripravljeni in sem ko-
mandanta pokrajinskega šta-
ba Vikija Krajnca zaprosil za
prestavitev napada za pol ure.
V tistem času je tudi prišlo do
preobrata in preklica napada
na vojašnico. Na koncu se je
vse mirno izteklo in smo bili
vsi zadovoljni,« je nizal spomi-
ne sogovornik, ki je ocenil, da
bi bilo zaradi tako velike količi-
ne artilerijskega orožja na tako
majhnem prostoru v primeru
spopada zelo vroče.
»O nevarnosti ni bilo
časa razmišljati«
Janko Požežnik je bil v
času prelomnega dogajanja
v pokrajinskem štabu TO
pomočnik za informacijsko
propagandno dejavnost, skr-
bel je za stike z mediji, zbi-
ral poročila o dogajanju. Zelo
prepoznaven je postal, ko je z
megafonom pošiljal sporoči-
la vojakom v celjski vojašnici
ter jih pozival k predaji.
»Šlo je za dva vidika te de-
javnosti, eden od pomemb-
nejših je bil zagotovo, da so
bili prebivalci čim bolj objek-
tivno obveščeni. Tako se niso
širile dezinformacije, seveda
je bilo zaradi tega tudi manj
panike. Drugi vidik je bil tudi
zelo pomemben, saj smo s
pravimi informacijami moti-
virali naše pripadnike. Takrat
so bili res hudi časi, šlo je za
vojno, za vprašanje življenja,
ves čas smo imeli pravo bojno
strelivo,« je pojasnil namen
informacijskega delovanja.
Kot je dodal, v štabu niso
prikrivali nobenih informacij,
razen tistih, iz katerih bi so-
vražnik lahko ugotovil name-
re TO, pri čemer so res skrbe-
li za objektivno obveščanje.
Poudaril je tudi pomembno
pozitivno vlogo, ki so jo v tem
obdobju opravili mediji.
Komandant PŠTO Viki
Krajnc je dejal, da se je Jan-
ko Požežnik zelo izkazal,
ko je z megafonom pozival
pripadnike JA k predaji. »To
je bila res zanimiva naloga.
Komandant mi jo je takrat
dal in jaz sem jo seveda brez
razmišljanja sprejel. Najprej
sem moral pripraviti besedi-
lo, ki je moralo biti kratko, a
je kljub temu moralo imeti
pravo sporočilo in je moralo
biti udarno. Povedal sem jim,
da je to njihova agresija, da
gre za napadalno dejanje, da
delujejo proti ljudem, proti
prebivalcem Slovenije, da to
ni prav in da je ne nek način
tudi zločin, če želijo s silo
preprečevati, da bi se Slove-
nija odcepila.«
Pri tej nalogi je Janko Po-
žežnik dobil stražo vojaške
policije, tako se je povsem
približal vojašnici in tudi
drugim vojaškim objektom,
kjer so pozivali pripadnike JA
k predaji. Šlo je za zelo nevar-
no nalogo. »Takrat seveda ni-
sem razmišljal, ali je to nevar-
no ali ne, to je prišlo za mano.
Zdaj vem, prej se tega nisem
zavedal, da so sovražnikovi
ostrostrelci v tistem času me-
rili vame. Samo eden bi po-
stal malo nervozen, en njihov
Janko Požežnik leta 1991 med pozivanjem vojske k predaji. (Foto: iz knjige
Vikija Krajnca, Izpolnjena pričakovanja)
komandant bi dal ukaz in bi
me prerešetali. Ampak takrat
sem bil poln adrenalina, dal
sem svoj prispevek, vedel
sem, da moram to narediti za
svobodo naše Slovenije,« se
je spominjal Janko Požežnik.
Št. 27, 8. julij 2021
30 LET OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
35
TO major Viktor Krajnc se
je 28. junija 1991 s podpol-
kovnikom Poznanom srečal
dvakrat. Prvič z županom
občine Tonetom Rojcem, ko
so se pogovarjali o blokadi
vojašnice, oskrbi posadke
v njej ter o prestopih pripa-
dnikov JLA na stran TO RS.
In drugič zunaj območja
vojašnice v naselju Lava,
kjer sta se dogovorila o mo-
žnosti izvoza orožja TO iz
skladišča JLA v Bukovžlaku.
Na slednje je podpolkovnik
tudi pristal in iz skladišča
je bilo še isti dan odpeljano
Blokada celjske vojašnice je predstavljala
najbolj dramatično dogajanje v času
vojne za Slovenije v Celju, in sicer v
zadnjih junijskih in prvih julijskih dneh
leta 1991.
orožje TO RS za enote, ki so
že bile mobilizirane, toda še
brez orožja.
Po tem dogodku so bili
stiki z vojašnico prekinjeni.
Informacijski mrk je pov-
zročil razmišljanja o različ-
nih scenarijih dogajanja v
vojašnici. 1. julija 1991 je iz
vojašnice prispelo sporočilo
ali bolje rečeno grožnja pod-
polkovnika Luke R. Lukića,
namenjeno poveljniku 8. PŠ
TO z zahtevo o umiku enot
in blokad okrog vojašnice ter
skladišč Bežigrad, Bukovžlak
in Šmarjeta, saj naj bi v na-
sprotnem primeru razstrelil.
Mnogi so pomislili, da so
poveljnika vojašnice pod-
polkovnika Poznana ubili.
Kasnejše informacije so po-
trdile, da ni tako in da še ve-
dno opravlja svojo funkcijo,
vendar je več kot očitno vlo-
go pogajalca prevzel podpol-
kovnik Lukić, ki je bil v vlogi
poveljnika obrambe1
Glede na dogajanje je 8. PŠ
TO še isti dan izdal ukaz o
pripravljenosti za izvršitev
napada in zavzetje vojašni-
Darko Sevšek (levo) v pogovoru z avtorjem prispevka na nedavnem tradicional-
nem srečanju veteranov, članov PŠTO v Škofji vasi. (Foto: Andraž Purg – GrupA)
Skrivno jemanje
orožja iz skladišča
Darko Sevšek je že več mandatov predsednik celjske ve-
teranske organizacije (ZVVS). Med vojno je bil član občin-
skega štaba TO za Celje kot referent za tehnične zadeve in
je veliko sodeloval pri oskrbi enot. Še zlasti je pomemben
njegov prispevek pri skrivnem odvažanju orožja TO iz skla-
dišča JA v Bukovžlaku in kasnejšem organiziranju hrambe
v tajnih skladiščih po terenu v okolici Celja.
Pripadniki stalne sestave
TO nekdanje Občine Celje
so že leta 1990 imeli zelo po-
membne naloge pri odvzemu
orožja JA. »Ko so se začele
ce, če bi prišlo do izpada pri-
padnikov JLA iz vojašnice in
uporabe strelnega orožja.
V naslednjih dneh je bila
situacija v okolici vojašnice
zelo napeta, pričakovanje
spopada jo je pripeljalo pod
rob vrelišča 2. julija 1991
popoldne, saj so vsa poga-
janja z nasprotno stranjo
propadla oziroma do njih
ni prišlo.
Vendar je bil napad na celj-
sko vojašnico preklican. Po-
veljnik 8. PŠ TO major Viktor
Krajnc se tega dogajanja spo-
minja: »Po temeljitem razmi-
sleku o morebitnih posledicah
sem si v zadnjem trenutku
premislil in se odločil, da na-
pada ne bomo izvršili.«
3. julija 1991 je svoje sta-
lišče o morebitnem napadu
na celjsko vojašnico podalo
predsedstvo Skupščine ob-
čine Celje in v njem ocenilo,
da lahko morebitni napad
na vojašnico sproži napade
JLA na civilne objekte ter
tako povzroči katastrofalno
škodo. Glede na to, da je bil
strateški pomen posadke v
vojašnici sorazmerno maj-
hen in niti ni bil ključnega
pomena glede na celotno
slovensko ozemlje, je napad
odsvetovalo.
Poveljnik 8. PŠ TO Krajnc
in podpolkovnik Lukić sta
se dogovorila o pogojih za
delovanje v času premirja. 4.
julija 1991 je vojašnica znova
dobila elektriko, vodo in tele-
fon. Pripadnikom JLA so bili
dovoljeni izhodi in premiki
posadk v druge stavbe, ki pa
so morali biti napovedani, vo-
jašnica pa je ostala do predaje
pod nadzorom enot TO RS.
dejavnosti odvzema orožja v
drugih štabih, smo tudi raz-
mišljali, kako bi izvedli akcijo,
da bi prišli do svojega orožja v
skladišču v Bukovžlaku. Nekaj
Udeleženci takratnega dogajanja, ki ga opisujemo v članku in ki so ga obogatili s svojimi spomini: (z leve) Darko Sevšek, Franc Bevc, Viki Krajnc,
Janko Požežnik in Jože Rajh (Foto: Andraž Purg - GrupA).
»Vojna je bila takšna,
kot je morala biti«
Franc Bevc je bil v prelomnem času načelnik inšpekto-
rata Uprave za notranje zadeve (UNZ) za celjsko območje
oziroma milice, ki se je kasneje preimenovala v policijo.
Bil je tudi namestnik Vikija Krajnca, komandanta PŠTO v
koordinacijski skupini, ki je vodila vse priprave in dejavnosti
pred in med vojno.
»V teh prazničnih dneh
je spet bilo veliko razprav o
tem, kakšna je bila ta vojna.
Ampak vojna je bila takšna,
kot je morala biti. S takšnim
potencialom, kot so se nas
lotili, smo se mi z ustrezno
obrambo ubranili in zmagali.
In pri tem ni debate. Zdaj po-
lemizirati o tem, kaj bi bilo,
če bi bilo, nima smisla. Če bi
nas napadli bolj, bi se tudi
udeležencev, ki nas je pri tem
sodelovalo, smo imeli ključe in
dovolilnice za vstop v te naše
objekte, ki so bili zastraženi
z vojsko JA. Akcijo odvzema
smo organizirali vsakokrat,
ko smo prišli v skladišče, ka-
darkoli je bila možnost, smo
naložili kamion ali še kakšne-
ga več. Tako smo iz skladišča
občinskega štaba TO pripeljali
približno 700 kosov dolgocev-
nega ali kratkocevnega orožja
z zadovoljivo količino streli-
va,« je nizal spomine Darko
Sevšek.
Kot je še dejal, so ob teh ak-
cijah nevede povzročali pre-
glavice kolegom miličnikom
oziroma inšpektorju Francu
Bevcu, s katerim sta tesno
sodelovala pri teh nočnih
akcijah, pri »razseljevanju«
pridobljenega orožja. Najprej
so ga razmestili na upravo za
notranje zadeve (UNZ), po-
tem ko je prišlo do groženj o
zasedbah uprav, so iskali še
dodatna skrivna mesta.
»Med tem časom našega
delovanja je bila nebodiga-
treba huda poplava v Celju,
1. novembra leta 1990, ki
nam je namočila kar veliko
orožja. Tako smo v času po-
plave imeli kar veliko dela,
reševali smo tudi druge te-
žave, na primer pomagali
bolnikom in še zlasti skrbeli
mi bolj branili. A je res, da
bi bilo žrtev in škode več, to
je nesporno,« se je v začetku
pogovora Franc Bevc odzval
na stalne razprave o sloven-
ski osamosvojitveni vojni,
ki vedno privrejo na dan ob
obletnici tega dogajanja.
Na oznako o le desetdnevni
vojni pomenljivo odgovarja,
da če želiš v vojni zmagati, ne


za prevoz nosečnic do celjske
bolnišnice. Vsi ti dogodki so
vtisnjeni v spomin in jih ni
mogoče kar tako pozabiti.
moreš o njej razmišljati prvi
dan in je deseti dan končati.
Priprave nanjo je bilo treba
začeti dve leti prej in se potem
odzivati na potrebe na terenu,
dobro usklajevati akcije in tako
so tudi ravnali v takratni milici.
Pri tem je navedel konkreten
primer delovanja milice, ko je
bilo treba znamenito tanko-
vsko kolono JA iz Dravograda
odpeljati na Hrvaško.
»To nalogo je dobil Viki
Krajnc, ki je prišel k meni v
pisarno na posvet. Naredila
sva načrt za akcijo, ki je bila
zelo zahtevna. Slovenija je
bila namreč blokirana in kolo-
na iz Dravograda je prešla na
Hrvaško v Rogatcu. Šla je po
zelo čudnih poteh, mimo Mi-
slinje, Vitanja, Tepanja, Poni-

Lepo je bilo, da smo lahko
branili domovino,« je bil ču-
stven Darko Sevšek, ki je bil
sicer tudi med odgovornimi
kve, Šentvida pri Grobelnem,
mimo Šmarja in Rogaške …
Tako smo to speljali, da tudi JA
ni vedela, kje jih vozimo. Za to
je bilo treba odstraniti in spet
postaviti veliko barikad. Kolono
je bilo treba tudi zelo pozorno
spremljati od vozila do vozila,
saj si je vojska JA v pogajanjih,
kjer lokalci nismo imeli prave
besede, izborila, da je lahko
veliko oborožitve obdržala. Za
to zelo zahtevno akcijo smo
prispevali del posebne enote
policije,« se je za celjsko milico
težke logistične operacije, ki je
trajala več kot dan, spominjal
načelnik milice Franc Bevc, ki
danes živi na Bledu. Ob tem je
dejal, da je zelo ponosen na iz-
vedbo akcij, ki jim jih je uspelo
izpeljati brez žrtev.

za prevzem celjske vojašnice
po odhodu JA iz Celje, ki jo
je jugoslovanska vojska za-
pustila v zelo slabem stanju.
36
ZDRAVJE IZ NARAVE
Št. 27, 8. julij 2021
Cvetka Jagodič iz Šentjurja kmetuje po načelih biodinamike
Posluh za naravo ima v genih
Ko je bila otrok, se je njena družina celo desetletje
preživljala izključno z jagodami. Na desetih arih so
jih družinski člani pridelali toliko, da je mama lahko
plačala davke in obula otroke, slednji so z obiranjem
hmelja zaslužili za knjige in zvezke. Zahvaljujoč rde-
čim sadežem, je družina lahko kupila štedilnik, v
naslednjih letih kolo, pralni stroj, televizijo. »Zaradi
jagod smo živeli bolj svobodomiselno,« se spominja
Cvetka Jagodič, ki izvira iz Nove Cerkve in ima jagode
celo v svojem priimku. Prav tem plodovom narave se
vse bolj znova posveča zadnja leta. Na njenih nasadih
v Šentjurju po načelih biodinamičnega kmetovanja
uspeva še marsikaj drugega.
TINA STRMČNIK
Od ranega otroštva je spre-
mljala pridelovanje sadja in
zelenjave na način, ki je danes
znan pod imenom biodinamič-
no ali ekološko kmetovanje.
»To se mi od nekdaj zdi najbolj
normalno in najbolj prav. Dru-
gače ne znam.« Tudi v obdo-
bju, ko je bila pri nas razširjena
zelo močna propaganda doda-
janja umetnih gnojil k rožam
in vrtninam, ni nikoli posegla
po tovrstnih dodatkih.
Po katastrofi v Černobilu, ko
je bilo vsem ljudem svetovano,
naj pokrivajo zelenjavo, je za-
čela še bolj razmišljati o seva-
nju, sestavi tal in prisotnosti
kadmija ter o njegovih posledi-
»Če bi kmetje robove svojih pridelovalnih
površin bolj zasejali z medovitimi
rastlinami, bi jim čebele pomagale, da bi
imeli bolj zdravo žito, zelenjavo in ostale
pridelke.«
cah v zemlji. Začela je prebirati
literaturo o različnih načinih
kmetovanja. Ko je zasledila pri-
spevek o Rudolfu Steinerju, je
spoznala, da ji je njegovo ime v
povezavi z načeli čebelarjenja
omenjal že dedek. Tako se ji
je širilo obzorje o biodinamič-
nem kmetovanju. Ko je brskala
dalje, je naletela na lunin kole-
dar, izvedela je za pobudnico
biodinamike v Sloveniji Meto
Vrhunc, koščki znanja so se se-
stavljali v vedno bolj popolno
sliko. »Spominjam se, da je že
mama sejala zelenjavo po Mo-
horjevi pratiki. Pratika ni bila
nič drugega kot posnemanje
luninega koledarja po Rudol-
fu Steinerju in Marii Thun. Ko
sem vse to primerjala, se je vse
ujemalo. Naenkrat so mi po-
stala jasna vsa načela, ki so jih
pri kmečkih opravilih upošte-
vali že moji stari starši.«
Naši predniki so bili
umni kmetje
Ko je bila stara šest ali se-
dem let, ji je dedek dejal, da
je luna v znamenju ovna,
zato mora iti poslušat, kako
se obnašajo čebele. »Ko je
sredi noči potrkal na panj,
me je zvok prebujenih čebel
presunil. Stari oče je povedal,
da moramo tisti dan žeti, si-
cer bomo imeli mokro žito.«
Vedenje, ki ga je delil s svojo
vnukinjo, je dobil v kmetijski
šoli, med ustanovitelji katere
je bil med drugim tedanji šen-
tjurski župan Gustav Ipavec.
In zato ima dedova zapušči-
na za sogovornico danes še
toliko bolj žlahten pomen.
»Ljudje so bili v tistem času
zelo osveščeni, kar se tiče
skrbi za zdravje, za preživetje
in za zdrave čebele. Čebelar-
ji so bili tudi dobri sadjarji,
spoštovani kmetje. Ko danes
razmišljam, res častim svoje-
ga deda, da je bil zelo umen
kmet.«
Sogovornica je prepričana,
da bi se morali pridelovalci
še danes bolj ozirati na na-
čela, ki so jih pri kmetova-
nju upoštevali starejši ljudje.
Prepričana je namreč, da
smo kot družba marsika-
tero pomembno znanje za-
nemarili, zaradi česar smo
si sami zakuhali okoljevar-
stveno tragedijo. »Če svojega
ravnanja ne bomo spreme-
nili, bomo drago plačevali
davek,« svari.
Neprecenljiva
vrednost zdravja
Velikokrat razmišlja, kaj
zna, kaj zmore in česa se
lahko nauči iz napak, ki se
ji pripetijo pri delu z zemljo.
O biodinamičnem načinu
kmetovanja se ves čas do-
datno izobražuje. »Gre za
žlahtno obliko kmetovanja,
ki je zelo zahtevna. Glede
Naši predniki so imeli navado, da so zjutraj obhodili vso svojo zemljo. Cvetka Jagodič to počne še danes. Ko naravo
opazuje in se ji prilagaja, jo na svoj način tudi blagoslavlja. Pri obdelovanju ji pomagata sin in snaha.
dobičkonosnosti se je ne da
primerjati s konvencionalnim
kmetijstvom, kjer lahko pri-
delovalec na polja vrže toli-
ko umetnega gnojila, kot le
lahko, in ima v kratkem času
že pridelek. Vendar takšne
hrane sama ne bi jedla.«
Pri pridelovanju upošteva
stroge smernice, ki med dru-
gim določajo pripravo zemlje
ter način in čas najrazličnej-
ših opravil. Nič ni prepuščeno
naključju, tudi priprava kom-
postnega kupa ne. Cvetka
Jagodič dobro ve, kako rast
rastlin podpreti z različnimi
zeliščnimi pripravki ali kako
z njimi rastlinam pomagati
po toči ali drugih vremenskih
nevšečnostih. Pripravke med
drugim pripravlja iz kamilic,
posušenih rmanovih cvetov,
koprive, preslice.
Skupna površina vseh ob-
delovalnih površin, za kate-
re skrbi, znaša štiri hektarje
in pol. Pod njenim okriljem
sta tudi travnik in sadovnjak
starih vrst sadnega drevja.
Sogovornica ponosno pove,
da trave in cvetlice tam cve-
tijo vse do sredine julija, do-
kler vse skupaj ne odcveti.
Travo trenutno uporablja za
zastirko, številna zelišča, kot
so materina dušica in tavžen-
troža, ima za lastne potrebe.
V prihodnje, ko bo kmetijo
dopolnila z nekaj glavami ži-
vine, bo bogastvo travnikov
služilo za zdravo krmo.
»Moj sin je bil do 30. leta zadovoljen s
tem, da lahko vse kupi v trgovini. Danes že
razmišlja drugače in ceni, da lahko hrano
pridelamo sami.«
Cvetka Jagodič je po poklicu
vzgojiteljica in učiteljica glasbe.
Vodila je številne pevske zbore,
med drugim je ustanovila prvi
glasbeni vrtec v državi. Kar
tri desetletja je prepevala v
različnih zasedbah. Zadnja leta
se posveča biodinamičnemu
kmetovanju.
»Večina zeli me ne
moti. Ne le da je
katera od rastlin, ki
jo imamo za plevel,
užitna, ampak je
tudi zelo koristna.«
Od folije do slame
S pridelavo jagod se ukvar-
ja zadnjih sedem ali osem
let. V prvem letu je v zemljo
posadila pet tisoč sadik, ne-
katere na kresno noč. Sadike
so po treh dneh ozelenele,
čez nekaj tednov so že daja-
le plodove.
Njeni nasadi jagod so na
precej močvirnatih tleh. Da
ne bi bile njihove korenine
na udaru ob vročini in vlagi,
sogovornica to sadje sadi v
belo folijo, ki zadržuje vla-
go. Nato sadike pokrije še s
slamo. Ko jagode obira, sla-
mo sproti nekoliko pomečka
med prsti. Na ta način nado-
mesti okopavanje in rastline
»prezrači«. Jeseni sadike
spet pokrije, da jih zašči-
ti pred mrazom. Ker nanje
nalaga balast, dobijo sadike
veliko humusa. Posledično v
zemljo pride ogljik, ki koristi
razvoju mikroorganizmov in
deževnikov.
Pisano paleto pridelkov med drugim prodaja na tržnicah, ki jo na Gorenjskem
organizirata Društvo Sorško polje in ekološka civilna iniciativa Ekoci. Tam
pridelovalka kupce oskrbi z zelenjavo, ki jo naročijo.
Mak, ki prispeva k bolj močnim in odpornim semenom.
Samooskrbni vrt, kjer lahko v miru raste tudi plevel.
Št. 27, 8. julij 2021
ZDRAVJE IZ NARAVE
37
Grašica, ta vijolična rastlina, je po besedah pridelovalke odlična za zeleno
gnojenje. Kot zastirka koristi jagodam, stročnicam in sladkemu krompirju.
Slednji je po besedah Cvetke Jagodič hrana prihodnosti.
»Danes ne
poslušam več
zvonov, ki so
nekoč naznanjali
ritem dneva.
Danes poslušam
le še spomine, ki
govorijo o tem,
kakšen ritem
smo imeli nekoč,
da nismo živeli v
stresu.«
Vremenske preizkušnje so po be-
sedah pridelovalke opozorilo, da
je treba biti do narave spoštljiv.
»Če bi bil kmetijski sistem narav-
nan tako, da bi vsi kmetje na prvo
mesto dajali spoštovanje narave,
verjetno ne bi bilo vremenskih
skrajnosti.«
O biodinamičnem kmetovanju
ima ogromno znanja. Natančno
ve, katera zel smrdi voluharjem,
polžem, bramorjem in kaj privablja
deževnike ter druge koristne orga-
nizme. Še posebej ceni rastline, ki
podpirajo čebele.
»Poslušam naravo in jo gledam. Če je kamilica lepo odprta, pomeni, da bo sončen dan in lahko hitro kaj naredim
Če se njen cvet zapre, se pripravlja nekaj drugega,« je dejala.
Zaradi plevela
zelenjava diši
Med jagodami med dru-
gim raste posebna čebula, in
sicer avtohtona vrsta iz Rake
na Dolenjskem, ki jo imajo
na pridelovalnih površinah
le redki ekoloških kmetje v
državi. Gredo jagode in če-
bulnice skupaj? Zagotovo,
pravi Cvetka Jagodič. »Ti
dve vrsti sta dobri sosedi.
Če rasteta druga ob drugi,
čebule ni treba škropiti proti
čebulni muhi, jagode pa so
tako obvarovane pred raz-
ličnimi boleznimi, kot so
peronospora in oidij.« Sicer
pa ljubiteljica narave med
obhodom vseh obdelovalnih
površin mimogrede pokaže
še posebno vrsto sladkega
graha, ki je zelo dober za
kremne juhe, in zanimivo
vrsto šalotke iz Francije.
Na posebnem samooskrb-
nem vrtu ima med drugim
vrsto jagod, kot jo je pred
mnogimi leti gojila njena
Postavitev kamnov, ki
predstavlja sedem planetov.
mama. Sadike, ki imajo za-
njo poseben pomen, bi rada
namnožila in jih posadila na
svoja polja.
Samooskrbni vrt je košček
zemlje, ki uspeva povsem
prosto in se obnavlja po svo-
je. Ob našem obisku je tam
uspeval fi žol adzuki. Ko ga
je biodinamična prideloval-
ka posadila, je pravzaprav
preizkusila, ali je zemlja v
vegetaciji. Na gredi uspeva-
jo solata, zelena, zelje. Poleg
rastlin, ki jih posadi, je tam
vedno tudi plevel, le redko
ga populi. Zakaj? »Tako do-
bim zelenjavo, ki po nečem
diši. Pleveli so tisti, ki dajejo
žlahten okus domači zele-
njavi,« je dejala.
Neverjetna energija
čebele
Ob robovih pridelovalnih
površin se je ob našem obi-
sku bohotil drobnjak. Sle-
dnjega ima rada, saj ves čas
cveti, zato močno privablja
žuželke, predvsem čebe-
le. Marsikje so iz nasadov
kukali cvetovi maka. Ta po
besedah Cvetke Jagodič pri-
vablja vesoljno, predvsem
Venerino oz. rodno ener-
gijo. Prav zato so kmetje v
preteklosti to nežno rastlino
sejali med žito. Če bi pride-
lovalci bolj ohranjali mak,
bi še danes imeli bolj močna
in odporna semena, je po-
jasnila.
Kulturi, kot sta na primer
mak in drobnjak, po njenem
prepričanju nista samo zeli-
šče. Sta podpora žuželkam,
da oplojujejo rastline in na
rastišča privabljajo energijo.
»Čebele dobijo energijo od
vseh sedmih planetov. Ko
se dotaknejo cveta, jo pre-
nesejo na rastlino, in sicer
v njeno korenino. Pod ko-
renino so različne žuželke
in mravlje. Te začnejo ta im-
pulz širiti pod zemljo, kar
pomaga, da mikroorganizmi
in praživali zaživijo. Vsaka
rastlina potegne nase svo-
je valovanje. Zaradi tega je
hrana energijska. Zalivanje
z umetnimi gnojili ni nič v
primerjavi z energijo čebe-
le,« je prepričana sogovor-
nica.
Za podporo čebelam in za
prenašanje njihovega pozi-
tivnega vpliva na prideloval-
ne površine je le streljaj od
čebelnjaka s sinom uredila
posebno mesto, kjer je v
obliki zvezde razporejenih
sedem kamnov. Na kamne,
ki predstavljajo sedem pla-
netov, ob določenem času
razpostavita panje. To pri-
speva k prinašanju dobrih
energij v panj, od tam se
dobre energije kot oddajnik
po njenih besedah širijo
daleč naokrog. In prav če-
bele, ki kozmično energijo
prinašajo na rastline, so po
prepričanju sogovornice
prvi pogoj za zdravo in ka-
kovostno hrano.
Foto: SHERPA
»Ne le da me načela biodinamičnega
kmetovanja zanimajo, to me notranje
bogati. Zemljo in naravo moramo znati
poslušati.«
Jagode so zaznamovale njeno otroštvo in tudi sama jih zadnja leta prideluje
38
RUDARJI
Št. 27, 8. julij 2021
Častni skok je izvedel mag. Albin Vrabič, ki je na vzgojno-izobraževalnem področju pustil močno sled, saj se je
vseskozi zavzemal za zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh, dvajset let tudi kot ravnatelj
Šole za rudarstvo in varstvo okolja na Šolskem centru Velenje.
Čez kožo so ponovno skočili tudi
upokojeni rudarji, ki so svoj skok
prvič opravili pred šestdesetimi leti.
60. skok čez kožo
Ponosni na tradicijo,
delo in lastno znanje
Premogovnik Velenje je v 146 letih delovanja iz glo-
bin Šaleške doline izkopal že 257.718.692 milijonov
ton premoga. Letos je izvedel tudi jubilejni, že 60.
Skok čez kožo. Za rudarje je to poseben, prazničen
dan. Potem ko lani zaradi epidemioloških razmer
tradicionalne prireditve v Velenju niso mogli izvesti,
je bilo letošnje rudarsko druženje toliko bolj slovesno.
In v duhu razmer tudi čustveno.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Dan rudarjev, ki ga obeležu-
jemo 3. julija, je za vse, ki so
povezani s premogovništvom,
največji praznik. »Ponosni
smo na tradicijo, delo naših
zaposlenih in lastno strokovno
znanje,« pravijo v velenjskem
premogovniku, kjer so minulo
soboto na Mestnem stadionu
Velenje uspešno izvedli jubi-
lejni, 60. Skok čez kožo. »Tako
smo izkazali spoštovanje aktiv-
nim in mladim rudarjem, ki iz
rovov globoko pod zemljo že
pridobivajo premog za potre-
be tretjine Slovenije ali ga še
bodo, ter tudi našim upokoje-
nim sodelavcem.«
Kot je običaj, je bilo mesto ta
dan odeto v črno-zelene stano-
vske zastave. Praznično obar-
van dan se je začel z budnicami
V Premogovniku Velenje so v rudarski stan
sprejeli že 3.867 novincev, dijakov rudarske,
strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih
tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije.
Pihalnega orkestra Premogov-
nika Velenje, popoldne so se
uniformirani rudarji zbrali na
Titovem trgu v središču Vele-
nja, od koder so pod vodstvom
komandanta parade Borisa So-
tlerja krenili proti štadionu, kjer
je bila slavnostna prireditev.
Tokrat so v rudarski stan
sprejeli 42 novincev, čez kožo
so ponovno skočili tudi upo-
kojeni rudarji, ki so svoj skok
prvič opravili pred šestdeseti-
mi leti, ko je družba v Velenju
prvič pripravila to prireditev.
Generalni direktor Premo-
govnika Velenje dr. Janez Ro-
šer je v svojem nagovoru dejal,
da je letošnje leto bolj kot vse
drugo zaznamovalo iskanje
letnice, ko bo Premogovnik
Velenje prenehal z izkopava-
njem premoga: »Nadejam se,
da bomo znali prisluhniti vsem
deležnikom, predvsem pa stro-
ki, ter si postavili cilje, ki bodo
zmagovalni za vse vpletene.
Danes še nimamo jasnega od-
govora, kdaj se bo to res zgodi-
lo. Država bo še naprej potre-
bovala energijo, verjamem da
jo bomo del pridobivali tudi s
pomočjo premoga.« Da v 146
letih obratovanja v premogov-
niku niso sedeli križem rok, po
prepričanju direktorja kaže tudi
to, da je Premogovnik Velenje
vso svojo zgodovino skrbel za
sanacijo degradiranih površin
z lastnimi viri in to brez prora-
čunskega denarja.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Bodoče rudarje so pri izvedbi skoka
čez kožo spodbujali številni gledalci.
Št. 27, 8. julij 2021
V PODZEMNEM SVETU
39
Slikanico je z ilustracijami opremil jamar in slikar ter restavrator Klemen Volovšek iz Gornjega Grada.
Izbor gradu Žovnek za premierno predstavitev jamarske pravljice Pastirica Biba ni bil naključje. Pastirica Biba namreč
živi v dolini Merince na Vranskem, kjer so Žovneški lomili poseben kamen – lehnjak – in z njim gradili Žovneški grad.
Ob svetovnem letu jam izšla pravljica Pastirica Biba
V otroško slikanico ujeto bogastvo
podzemnega sveta
Žovneški grad v soboto dopoldne ni pokal po šivih
le zaradi številnih turistov, ki so si za izlet izbrali to
vedno bolj priljubljeno domovanje Celjskih grofov na
obrobju Spodnje Savinjske doline, temveč tudi zaradi
štajerskih jamarjev. Bogat podzemni svet Savinjske
doline so tokrat zamenjali za dvorišče gradu Žovnek.
Odgovor, zakaj ravno zanj, se skriva v povsem sveže
natisnjeni prvi jamarski pravljici o pastirici Bibi iz-
pod Menine planine in iz Dobrovelj, katere premierna
predstavitev je bila v soboto na gradu.
ŠPELA OŽIR
Mednarodna speleološka
zveza, ki jo sestavlja 54 naci-
onalnih jamarskih organiza-
cij, je letošnje leto razglasila
za leto jam in krasa. S tem
je želela opomniti, kako po-
memben ekosistem so kra-
ške jame. Obeleževanju so
se pridružili člani Šaleškega
jamarskega kluba Podlasica
Topolšica, Jamarskega kluba
Tirski zmaj Ljubno in Centra
jamskih doživetij Vransko, ki
so ob tej priložnosti pripravili
»Te pravljice ne vidim kot svoj knjižni
prvenec, ampak kot delo celotnega
jamarskega društva. Vsak član je bil košček
v tem mozaiku.«
Za glasbeno popestritev je poskrbel Kvartet Štiglic z Ljubnega. Poleg ljubezni do glasbe je vseh osem članov
družine Štiglic tudi predanih jamarjev.
pravljični dan. Premierno so
širši javnosti predstavili po-
učno jamarsko pravljico Pa-
stirica Biba, ki odkriva svet
Menine planine in Dobrovelj-
ske planote. Nastala je v gla-
vi jamarke in geomorfologije
Alenke Jelen z Vranskega,
medtem ko je slikanico z ilu-
stracijami opremil jamar in
slikar ter restavrator Klemen
Volovšek iz Gornjega Grada.
»Te pravljice ne vidim kot
svoj knjižni prvenec, ampak
Avtorica pravljice Pastirica Biba je jamarka in geomorfologija Alenka Jelen
z Vranskega. Z njo želi ljudem prikazati lepote jam in jih obenem opomniti,
kako pomembno je, da jih varujemo.
kot delo celotnega jamarske-
ga društva. Vsak član je bil
košček v tem mozaiku. Od
Klemna Volovška, ki je skrbel
za ilustracije, predsednikov
vseh treh sodelujočih jamar-
skih društev in jamarskega
centra, ki so skrbeli za fi-
nančno plat tega projekta, do
vsakega posameznega člana,«
je povedala Alenka Jelen, ki
je še posebej hvaležna Rafku
Žerovniku, ki je dal pobudo,
da bi njeno objavo na blogu
Štajerski jamarji objavili v
knjižni obliki.
V čast
podzemnemu svetu
Vsebina slikanice je na-
stala povsem spontano v
čast Breznu presenečenj na
Vranskem in Božični jami
na Menini, ki sta nekaj po-
sebnega. »Štajerski jamarji
dolga leta raziskujemo Bre-
zno presenečenj, ki velja za
najgloblje v Savinjski dolini.
Vedno znova me navduši s
svojo barvitostjo. Zgrajeno
namreč ni zgolj iz kraških
kamnin, temveč tudi iz vul-
kanskih, ki prehajajo v raz-
lične odtenke – od zelene,
rumene do vijolične, kar je
kar precej redko,« pripove-
duje Vranšanka, ki je z ja-
marskimi kolegi iz Gornjega
Grada obiskala tudi Božično
»Pravljica je bila prvotno darilo
sojamarjem za božični dan leta 2018. Zdaj
je tudi vsem drugim, da vidijo, kakšno
bogastvo imamo v našem slovenskem
›spodnjem nadstropju‹.«
Nad slikanico je bil navdušen tudi poslanec Aleksander Reberšek z Vran-
skega, ki se je dogodka udeležil s soprogo.
jamo na Menini planini. V
njej se je dokončno rodil
navdih za to pravljico. »Pra-
vljica je bila prvotno darilo
sojamarjem za božični dan
leta 2018. Zdaj je tudi vsem
drugim, da vidijo, kakšno
bogastvo imamo v našem
slovenskem ›spodnjem nad-
stropju« in zakaj ga je treba
varovati. Od podzemnega
sveta je zelo odvisen celoten
svet nad njim. Veliko bolj,
kot običajno mislimo.«
Izbor gradu Žovnek za pre-
mierno predstavitev ni bil na-
ključje. Pastirica Biba namreč
živi v dolini Merince na Vran-
skem, kjer so Žovneški lomili
poseben kamen – lehnjak – in
z njim gradili Žovneški grad.
Tisk so s finančno podporo
omogočili občine Šoštanj,
Ljubno ob Savinji in Vransko,
Jamarska zveza Slovenije, Ja-
marski klub Kamnik ter šte-
vilni drugi donatorji.
Že kot
osnovnošolka v
jame
Alenka Jelen je kot geo-
morfologija tako poklicno
kot ljubiteljsko vpeta v svet
kraških jam. Zadnjih deset
let je članica Šaleškega ja-
marskega kluba Podlasica
Topolšica, ki letos obeležuje
45. obletnico, medtem ko je
v bližnje jame na Vranskem
rada zahajala že kot osnov-
nošolka. »Po pouku smo
se večkrat odpravili v Ška-
davnico in Veternico. Nav-
dušenje za podzemni svet
zagotovo izvira iz ljubezni
do narave,« pravi strokov-
njakinja za geografski in-
formacijski sistem, ki je še
z nekaj drugimi kolegi pred
leti izdelala spletni kataster
vseh jam, ki služi njihove-
mu lažjemu raziskovanju.
Foto: SHERPA
40
V VRTINCU LJUBEZNI
Št. 27, 8. julij 2021
Sanjskega moškega najbolj navdušila Velenjčanka Anja Širovnik
»Dekleta smo bila
zelo različna tako
Nadaljujeta vsak svojo pot
vizualno, starostno
kot karakterno,
zato niti nisem
vedela, katera bi mi
Dvaindvajsetletna Velenjčanka ni navdušila le mno-
gih televizijskih gledalcev, temveč tudi sanjskega mo-
škega Gregorja Čeglaja. V vrsti mičnih deklet, ki so se
potegovala za njegovo naklonjenost, ga je očarala že
na prvi pogled. Njuna naklonjenost se je, kot se je iz-
kazalo, iz oddaje v oddajo stopnjevala. Anja Širovnik
je postala Gregorjeva izbranka, a ljubezen ni trajala
dolgo. Že dan po koncu snemanja sta se odločila, da
bosta odšla vsak svojo pot.
ŠPELA OŽIR
konkurentka. Niti
nismo namreč
vedele, kaj njemu
je všeč in kaj mu
ni.«
»Odločitev je bila spora-
zumna. Razlika v najinih
letih je le prevelika. Gregor
si želi kmalu ustvariti druži-
no, meni se glede tega še ne
mudi tako,« nam je po odda-
ji zaupala Anja, ki s postav-
nim enaintridesetletnikom iz
Ljubljane še vedno ostaja v
stiku, a zgolj na prijateljski
način. Kljub temu da v oddaji
ni našla sanjskega moškega,
tovrstne mesec in pol dolge
izkušnje ne bi zamenjala za
nič na svetu.
Oddajo so začeli snemati sredi februarja in končali konec marca na Gre-
gorjev rojstni dan.
Vse se je začelo, ko je v
medijih zasledila oglas, da
so ustvarjalci oddaje našli
sanjskega moškega in da je
čas, da se dekleta, ki v svo-
jem življenju iščejo ljube-
zen, prijavijo, se spominja
zgovorna Velenjčanka, ki je
najprej bolj za šalo kot zares
pomislila, da je to kot nalašč
zanjo. Tovrstne televizijske
šove namreč zelo rada spre-
mlja že od malega. Gledala
je ameriške, avstralske in
nazadnje še hrvaško različi-
lahko bila največja
Gregor je Anjo očaral že na prvi pogled. Vizualno je namreč povsem njen tip moškega. Za odtenek se ji zdi le
preveč vzkipljiv, kar je omenila tudi v eni zadnjih oddaj.
co. »Začela sem razmišljati,
zakaj se res ne bi prijavila.
Pridobila bi ogromno izku-
šenj, si obenem popestrila
obdobje ›korone‹ in morda
naletela na kakšne nove pri-
ložnosti.« In res. Prijavila se
je. Prestala je vse avdicije
in pogovore ter nekajteden-
ska televizijska ljubezenska
avantura se je lahko začela.
Kot v resničnem
življenju
Oddajo so začeli snemati
sredi februarja in končali
konec marca na Gregorjev
rojstni dan. »V šovu sem bila
takšna, kot sem v resnici.
Pred kamerami nisem igrala
in se zapletala v nepotrebne
drame ter prepire z dekleti.«
A kot ob tem dodaja, prepi-
rov niti ni bilo tako veliko,
kot bi morda kdo mislil.
»Dekleta smo bila skupaj
24 ur na dan. V oddaji je
bila prikazana zgolj pešči-
ca najbolj zanimivih dogod-
kov, od tega so bili, kar je
nenazadnje tudi razumljivo,
naši nesporazumi v celoti.«
In kakšni so bili odzivi nje-
nih znancev, ki so spremlja-
li oddajo? »Vsi mi pravijo, da
sem bila povsem enaka, kot
sem v resničnem življenju,
in da so oddajo z veseljem
spremljali.«
Ostal je brez besed
Zagotovo ena bolj zanimi-
vih oddaj je bila, ko je Gre-
gor obiskal njeno družino v
Velenju. Gledalce je namreč
s svojo sproščenostjo nav-
dušil Anjin oče. Gregor je ob
njegovih pripombah večkrat
ostal kar brez besed. »To je
moj oče. Me je kar malo skr-
belo, da ne bo preveč ›pikal‹,
a na srečo ni bilo prehudo,
temveč simpatično,« v sme-
hu pripomni Anja in doda,
da je tudi njena mama sicer
zelo zgovorna, a je bila za-
radi kamer sramežljivo tiho.
Za kamerami se namreč
skriva cela ekipa ustvarjal-
cev, zato je hiša družine
Širovnik ta čas pokala po
šivih.
Mika jo
»influencerska
scena«
Anja je študentka
predšolske vzgoje. Kljub
temu da je zaradi snema-
nja oddaje zamudila nekaj
študijskih obveznosti, ji je
že uspelo vse nadoknaditi.
Pred njo je le še diploma. A
mlada zapeljivka se vidi tudi
na katerem drugem področju.
V zadnjem času so jo pritegni-
li »infl uencerska scena« in
mediji. Nenazadnje je kon-
čala srednjo medijsko šolo.
A nekaj je zagotovo že zdaj
znano, da je pred njo čas dol-
gih počitnic, v katerih želi le
uživati.
Foto: osebni arhiv
Študentko predšolske vzgoje v zadnjem času mikajo »influencerska scena« in mediji.
»Vsi mi pravijo, da sem bila povsem enaka, kot sem v resničnem življenju, in da so oddajo z veseljem spremljali.«

Anja Širovnik se je v šov prijavila
brez pričakovanj. Izkazalo se je,
da je bila njena odločitev več kot
pravilna.
»Po prvemu
večeru, ko sem
prejela vrtnico
prvega vtisa, sem
mislila, da bi lahko
prišla daleč, a
zagotovo ne tako
daleč, kot sem.«
Št. 27, 8. julij 2021
NOSTALGIJA
41
Smeha je bilo na pretek …
… in tudi kakšna solza se je utrnila …
»Še pomnite tovariši« nekdanjih celjskih kompasovcev
Ko je ob zmagi Roka Petroviča
»padlo« 30 šampanjcev
Nostalgija ima veliko moč. S starostjo jo le še pridobi-
va. Ker pa ima nostalgija omejen rok trajanja, jo je treba
še pravi čas zgrabiti za rep, da ne pobegne za vse večne
čase. Najbrž so tudi to ali predvsem to imeli v mislih
nekdanji zaposleni v legendarni celjski izpostavi znane
slovenske turistične agencije Kompas, ko so se nedavno
zbrali v središču Celja pred znamenito zeleno stavbo, v
kateri so nekoč delali. Turistične agencije Kompas tam
že nekaj časa ni več, zato pa je ostal napis in ostali so
spomini, ki očitno ne bodo nikoli zbledeli.
ROBERT GORJANC
»Pozimi v covidni krizi in
brezbrižnem brezdelju ozi-
roma v nevednosti, ali bomo
še kdaj kaj delali, je vznikni-
la ideja, da bi se lahko dobili
nekdanji in sedanji kolegi
Kompasa Celje (sploh ker je
letos 70-letnica Kompasa), ki
je bil dolga desetletja v stavbi
na Glavnem trgu 1. In smo si
rekli, da se bomo še enkrat
spominsko slikali pod tablo in
pred stavbo, dokler je na njej
še znak Kompas,« je motiv za
srečanje pojasnil glavni orga-
nizator srečanja Rok Videc, ki
je še vedno turistični vodnik
v lastni agenciji Komptur, ki
jo vodita s sinom Gregorjem.
Kot je še pojasnil, so se v
preteklosti spredaj pred stavbo
radi fotografirali ob različnih
priložnostih.
Lepi in pisani
spomini
»Fotografirali smo se kot
pustne šeme, ob proslavah,
Rok Videc (v sredini), glavni organizator srečanja in še vedno zaprisežen kompasovec, zdaj
tudi v vlogi kronista legendarne turistične agencije
rojstnih dnevih … Poplavo
leta 1990 smo preživeli v re-
ševanju pohištva iz pritličja v
prvo nadstropje, tam prespali
noč, ker so bile vse ceste do
doma poplavljene, se zavijali
v preproge. Bili smo res eki-
pa … Veseljačili smo ob vsaki
priložnosti, npr. ob zmagah
Roka Petroviča smo najeli
gornje nadstropje Majolke,
tja odnesli televizijo, spili
po dvajset, trideset šampanj-
cev … Ker je bil to v 70., 80.,
90. letih zelo kompakten in
mlad kolektiv, smo počenjali
marsikaj,« je iz Roka Vidca
bruhal pravi vulkan nostal-
gičnih spominov.
Dodal je še, da je pozimi
beseda dala besedo, ožji or-
ganizacijski odbor je sestavil
seznam, ki je zrasel na šte-
vilko 70 nekdanjih celjskih
kompasovcev. »Navdušujo-
če in dobili smo veselje. Za-
jeli smo vse znane nekdanje
in sedanje kolege ter naše
Za zgodovino: spet pod znamenitim napisom
takratne hišne turistične
vodnike. Udeležbo na tem
priložnostnem fotografira-
nju je potrdilo kar 30 ljudi.
Verjetno nostalgija, malo pa
radovednost kakšni smo …«
je zaradi odličnega odziva ra-
dostno razpredal Rok Videc.
Na dan osrednje proslave
ob dnevu državnosti v Celju
je v staro mestno jedro na
srečanje prišlo malo manj
prijavljenih, a še vedno je bila
udeležba odlična, kar nazor-
no kaže, da zanos po druže-
nju in obujanju spominov
še ni zbledel. Ena nekdanjih
sodelavk je na primer samo
zaradi tega dogodka prišla
iz Škofje Loke. Po prisrčnem
snidenju in dobrodošlici so
se udeleženci postavili za
zgodovinsko skupinsko foto-
grafijo in šli na ogled nekda-
njih prostorov.
»Bilo je veselje gledati ljudi,
ki so obujali spomine, ugota-
vljali, kako in kaj. S sabo so
prinesli albume fotografij ra-
znih ›fešt‹, izletov … Skratka
pomemben dogodke v smislu
›še pomnite tovariši‹. Nena-
zadnje je bil Kompas Celje v
tistih letih alfa in omega celj-
skega agencijskega turizma,«
je še povedal sogovornik.
Ponovno srečanje po dolgih letih je bilo nadvse prisrčno.
Sledilo je še približno tri-
urno druženje na vrtu Evro-
pe. »Skoraj vsi so prisedli.
Prišlo smo do sklepa, da
smo sicer nekoliko utruje-
nih teles, a da pri pijači še
vedno lepo sodelujemo. Na
koncu smo se dogovorili, da
bomo srečanje ponovili spet
čez leto, pa če še bo še ali
pa ne bo več znaka Kompas
na stavbi. Tudi zato, ker je
nekaj ključnih kolegov manj-
kalo iz različnih razlogov,«
je pripoved o nepozabnem
nostalgičnem srečanju skle-
nil Rok Videc.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Rok Videc ima odličnega naslednika
v sinu Gregorju. Pod naslovom Pa
res poznaš Celje kot priznan turi-
stični vodnik izvaja brezplačno turi-
stična vodenja po knežjem mestu,
ki jih omogoča Slovenska turistična
organizacija (STO).
42
PODLISTEK / FILM
Št. 27, 8. julij 2021
www.kamra.si
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Zadrečko lončarstvo (2)

Lončarski red je vseboval ukrepe za-
ščite domače obrti in prepoved proste
prodaje lončarskih izdelkov. Predvide-
val je tudi triletno urjenje za lončarja, ki
je bilo pogoj za vpis v register lončarjev.
Red je predvideval tudi denarno kazen
za prekupčevanje ali izdelovanje lon-
čenine pred vpisom v register. Ukrep
gospoščine in sprejet red sta pomagala
razvoju lončarstva, sčasoma pa se je
središče lončarstva preselilo v Kokar-
je, kjer so delovali črnolončarji, ki so
postali prepoznavni na območju celotne
današnje Slovenije zaradi kakovostnih
in domiselnih izdelkov.
Leta 1776 je bil cehovsko-obrtniški
red izpopolnjen. Nov lončarski red je
imel 14 členov, v registru je bilo pri-
javljenih 76 lončarskih članov in 74
lastnikov lončarskih nosil. Ta nosila
so služila za transport lončarskih iz-
delkov, in sicer do 23 izdelkov. Kupiti
jih je bilo mogoče le pri gornjegrajski
gospoščini za 45 krajcarjev. Izpopol-
njen lončarski red je bil poskus, da bi
zaščitili male lončarje z monopolizi-
ranjem pravice do lončarske obrti in
razpečevanja izdelkov, vendar je nastal
v obdobju, ko se je v javnem in poli-
tičnem življenju že uveljavljalo načelo
svobodne trgovine in obrti.
Ta poskus zaščite je propadel leta 1779,
ko je kresija v Celju (celjski okrožni urad)
ugodila pritožbi znanih posestnikov Jože-
fa Petelina iz Lajčje vasi in Ignaca Goričar-
ja iz Potoka, ki sta kršila 14. člen reda. Oba
sta začela lončariti s pomočjo hlapcev,
lončarske izdelke pa prevažati z vprežno
živino po ozemlju gornjegrajske deželne
sodnije in izven nje v okolico Celja, dovo-
ljeno pa je bilo samo osebno prenašanje z
nosili. Na njuno početje se je upravniku
v Gornjem Gradu pritožil nadlončar Mar-
tin Oberštej iz Pustega polja. Upravnik je
kršiteljema prepovedal opravljanje obr-
ti in razpečevanje izdelkov. Kaznovana
obrtnika sta se pritožila na kresijo, ki
je v odločbi zapisala, da mora upravnik
gornjegrajske gospoščine dovoliti svojim
podložnikom prosto trgovanje in razpe-
čevanje svojih izdelkov.
Zadnji poskus uveljavitve reda je bil
poskus gospoščine, da bi lončarski red
potrdili pri guberniji (višja upravna enota
v stari Avstriji) v Gradcu, vendar je prejela
pojasnilo, da je izdaja obrtniških pravil
ali redov v pristojnosti osrednje državne
oblasti in ne gospoščine, zato red ni bil
Rubriko pripravlja Osrednja
knjižnica Celje.
potrjen. Obdržala sta se register lončarjev
kot zapisnik za dajatve lončarjev zemljiški
gospoščini ter zapisnik lastnikov lončar-
skih nosil kot kontrola cene, po kateri so
se ta prodajala.
Od 19. stoletja so zgornjesavinjski lon-
čarji lahko neomejeno, nemoteno in pro-
sto izdelovali ter prodajali svoje izdelke.
Razvoj tehnologije, industrije in drugi
dejavniki so vplivali na zaton obrti. Tako
so se mnogi lončarji z razmahom spla-
varstva podali med splavarje. V Zasavju
se je razvilo rudarstvo, kar je spremenilo
gospodarski značaj tamkajšnjih krajev, v
katere so zadrečki lončarji izvažali svoje
izdelke. Ob koncu stoletja so se pojavile
kovinske posode, ki so nadomestile gline-
no posodo. Leta 1931 je ugasnila še zadnja
zadrečka lončarija, ki se je nahajala v Po-
toku pri Francu Cigaletu, kar je pomenilo
konec šeststo let stare obrti.
Se nadaljuje …
Roman Mežnar
Osrednja knjižnica Mozirje
Duša
»V kartezijanski dualizem menda ne dvomimo.« Z rahlo
zlobo lahko rečemo, da prvi film s temnopoltim junakom
velikega studia Pixar najprej potrdi, da imajo tudi temno-
polti dušo. A mora za potrebe potrditve svojega junaka
»ubiti« in ga nato postaviti na vpogled v katerem koli
drugem telesu. Zlobo na stran, če lahko spregledate to in
še katero izhodiščno podrobnost, vsekakor lahko uživate
v profesionalni in dragi animaciji, nekaterih izredno ab-
straktnih scenah ter nenazadnje v izrazito optimističnem
sporočilu. Zaradi omenjenih nepremišljenosti Duša ni
film, ki bi ga lahko šteli k mojstrovinam, a je še vedno
film, ki ga lahko z užitkom gledate z otroki. Seveda z
razpravo po filmu.
OCENA: 8 / 10
Godzilla proti Kongu
»Rokoborba posebnih učinkov.« Dremali boste, razen v
prizorih bitk. Med filmom Godzilla proti Kongu postaja vedno
manj moteče, da so ljudje obravnavani kot brezpredmetno
čivkanje in da je logika izginila. Bolj moteče je, da v tem plazu
brezkontekstnosti scenaristi vendarle najdejo čas, da enega
od junakov ustoličijo kot teoretika zarote. Zanimivo bi bilo
premisliti, ali naslednji film sploh še potrebuje igralce; nare-
diti tak film tudi brez vmešavanja razlage in nasploh besed
bi bil res zabaven eksperiment.
OCENA: 5 / 10
PETER ZUPANC

Črna vdova
Ob rojstvu je bila dana KGB, da bi iz nje napravil popolno
vohunko. A še preden je Črna vdova zares postala mašče-
valka/Avenger, jo je preteklost dohitela. Pomembno: prvi
samostojni film s superherojko, ki jo igra Scarlett Johansson.
Kje: kinocentri.
ALBUM S CELJSKEGA
Ledena cesta
Nastop otroškega pevskega zbora
OŠ Vojnik, šolsko leto 1958/59
Otroci vojniške šole smo ob
koncu šolskega leta nastopili
na srečanju osnovnošolskih
zborov na Dobrni. Vodila nas
je mlada, a tudi simpatična
učiteljica Olga Tičer, ki nas
je znala navdušiti za sode-
lovanje v otroškem zboru. Z
veseljem smo se potrudili, da
je nastop vedno dobro uspel.
Mi je pa ta nastop ostal še po-
sebej v lepem spominu. Na
poti na Dobrno se je namreč
pri Novi Cerkvi pokvaril avto-
bus. Ker smo si na tem sreča-
nju zelo želeli nastopiti, smo
jo proti Dobrni mahnili kar
peš. Na cilj smo prišli tik pred
koncem in tako s ceste stopili
močno razgreti ter prepoteni
na oder. Naši glasovi so kljub
temu zveneli ubrano in lepo.
Po nastopu in seveda zelo
dobrodošli malici, ki je sledi-
la, smo izvedeli, da je bil naš
nastop, kljub temu da smo bili
utrujeni od dolge poti, najbolj
prepričljiv in kakovosten.
Prispevala: Ivica Kos
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st.
Zasut rudnik diamantov v Kanadi. Izkušen voznik se poda
v tekmo s časom, da bi rešil ljudi – z vožnjo čez zaledeneli
ocean. Pomembno: v avanturističnem trilerju igra Liam Ne-
eson. Kje: kinocentri.
Polaščevalka (Possessor)
Tasya se kot agentka biotehnološkega podjetja polasti te-
lesa nevednega gostitelja in ubija. A tokrat se njena misel in
misel gostitelja začneta mešati … Pomembno: v grozljivki
Brandona Cronenberga – da, sina Cronenberga starejše-
ga – igra Andrea Riseborough. Kje: Mestni kino Metropol
oziroma atrij Knežjega dvorca v sklopu Kina pod zvezdami,
ki bo trajal do 12. 7.
(PZ)
Št. 27, 8. julij 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Z bosimi nogami na pohod
To je bil eden osrednjih izzivov tradicionalnega športnega dne Frajerji migamo na Srednji šoli za storitvene dejavnosti
in logistiko ŠC Celje. Približno 460 dijakov je lahko izbiralo med dejavnostmi: bosonogi pohod na štiri kilometre po na-
brežju Savinje ter tek ali pohod na šest kilometrov. Preizkusili so se tudi v vlečenju vrvi ter spretnosti lovljenja ravnotežja.
»Dogodek je bil še posebej čustven, saj so se dijaki šole
prvič po skoraj dveh letih zbrali na enem mestu, se družili
in veselili. Mehurčki so končno popokali in druženje je bilo
enkratno,« je dan opisala ravnateljica Saša Silovšek.
Na nabrežju Savinje so sicer dijaki pripravili Avenijo dobrih
misli, nad katero so bili mimoidoči meščani navdušeni. Va-
bljeni, da si jo ogledate.	ŠK
Najboljšim županove petice
V torek, 22. junija, je bila v posebnem okolju Skupnega
placa v Braslovčah osrednja prireditev v počastitev dneva dr-
žavnosti in za zaključek šolskega leta s sprejemom letošnjih
devetošolcev ter s podelitvijo priznanj, županove petice.
Župan Tomaž Žohar je kot slavnostni govornik v svojem
nagovoru zbranim zaželel, da bi dejanja v prihodnosti teme-
ljila na preteklih izkušnjah in na znanju ter na vrednotah, kot
so spoštovanje, hvaležnost, ljubezen, odpuščanje, razumeva-
nje in sprejemanje. Ob tem si je zaželel, da bi bili pripravljeni
pomagati drug drugemu in delovati tvorno ter v korist vseh
ljudi. Nagovor je zaključil z željo, da bi spoštovali domovino
Slovenijo in bili ponosni nanjo.
Že tradicionalno je župan ob tej priložnosti sprejel 47 le-
tošnjih devetošolcev, ki so zaključili šolanje v OŠ Braslovče.
Učencem je izročil praktično darilo in jim v nagovoru zaželel,
da bi si z veliko mero upanja in poguma v življenju zastavljali
cilje, jih izpolnjevali in predvsem, da ne bi obupali, če kakšnega
cilja ne bi dosegli takoj.
Županovo petico je prejelo tudi 13 devetošolcev, ki so se še
posebej izkazali na učnem področju, saj so v vsakem od devetih
let šolanja dosegli povprečno oceno 4,5 ali več.
V izjemno pestrem programu, ki ga je pripravila in povezova-
la Jasmina Roter Jager, so sodelovali: S music bass quartet, ple-
salke plesne šole Superstar, učenci OŠ Braslovče pod vodstvom
mentoric Simone Marolt in Martine Vozlič, lanski devetošolci
Inja Rampre, Marko Mak in Lara Videmšek, harfistka Katja
Šumečnik, flavtistka Neva Berke in skupina Tabu.
TT
Župan Tomaž Žohar z učenci, ki so prejeli županovo petico
Mali godalni orkester in Himne Evrope
V ponedeljek, 21. junija, je v Narodnem domu v Celju
končno zadonela glasba. Mali godalni orkester Glasbene
šole Celje pod vodstvom dirigentke in umetniške vodje Petre
Arlati Kovačič je v počastitev 30-letnice samostojne Slovenije
in predsedovanju Evropski uniji pripravil slavnostni koncert
Himne Evrope, na katerem so mladi godalci zaigrali vseh
28 himn držav članic.
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje, ki ga sestavljajo
učenci godalnega oddelka, stari od osem do petnajst let, deluje
že osemnajst let. V letošnjem šolskem letu šteje kar 45 članov.
Orkester vsako leto pripravi dva programsko različna koncerta,
prvi je obarvan klasično, drugi tematsko.
V začetku leta 2020, še pred izbruhom pandemije, so si zadali
cilj, da bodo v počastitev 30-letnice samostojnosti Slovenije in
obenem v počastitev predsedovanja Slovenije Evropski uniji
spoznali vse himne držav članic EU. Začeli so z Zdravljico in
Odo radosti, potem so se njihove vaje preselile na splet. Kljub
drugačnosti in nenavadni situaciji so se znašli. Vsak teden so
spoznali novo himno ali dve, obenem so tudi raziskovali in
spisali nekaj najpomembnejših podatkov o vsaki državi članici
Evropske unije. Tudi o vsaki himni so se naučili veliko, kdaj in
zakaj je bila katera napisana, predelali so besedila, skladatelje,
njihov namen … Ustvarili so številne medpredmetne povezave.
Povezali so glasbo, nato še zgodovino, geografijo, spoznali
znane osebnosti, se pogovarjali tudi o kulinariki, spregovorili
o jezikih, o drugačnosti, o razlikah med narodi, vpletli tudi
državljansko vzgojo.
Končno so lahko začeli vaditi v živo. Kljub temu da je bilo
njihovo delovanje v času zaprtja drugačno, kot so ga bili vajeni,
so že na prvi vaji ugotovili, da so se naučili vse himne članic EU.
In zgodbo so povezali v Himne Evrope. Dirigentki Petri Arlati
Kovačič, učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo
ob čudovito izvedenem koncertu.
ML
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 27, 8. julij 2021
Nove ideje za oživljanje plesa in kulture
Kulturno-umetniško društvo Galiarda iz Celje obstaja
že od leta 2001 in je nastalo na pobudo Milanke Kralj in
Zorana Mirčeta. Milanka Kralj je bila tudi umetniška vodja
in predsednica do leta 2015, nakar je to vlogo prevzela
Barbara Suša. Pod njenim vodstvom se je povečalo število
članov kot tudi nastopov (od 15 nastopov letno na 35 in
do leta 2019 na 43 nastopov). Glavna dejavnost Galiarde je
plesanje in obujanje starinskih plesov, predvsem iz 15., 16.
in 17. stoletja z italijanskih, francoskih in angleških dvorov.
Ime Galiarda pomeni plesni korak. Skupina je nastopila
v skoraj vseh gradovih po Sloveniji in tudi v tujini. V letu
2019 se je udeležila mednarodnega folklornega festivala
v Sanremu v Italiji.
V Sloveniji ni veliko plesnih
srednjeveških skupin. Galiarda
se od ostalih razlikuje po tem,
da člani plešejo avtentične
plese po zapisih iz takratnega
časa. Znanje so člani nabirali
na različnih plesnih delavni-
cah v tujini in zdaj jim jih stro-
kovno podaja umetniški vodja
Alen Kovačič.
Trenutno šteje skupina kar
26 članov, ki prihajajo iz širše
in bližnje okolice Celja. V de-
cembru 2018 je postala članica
Turistične zveze Slovenije in
pod njenim pokroviteljstvom
izpeljala inovativen projekt
Plesni festival srednjeveških
plesnih skupin. Festival je
nastal na željo marsikaterega
plesalca, ki se čuti zapostavlje-
nega ob poplavi drugih plesnih
tekmovanj, revij in festivalov.
Takšen festival je edinstven
tako v Sloveniji kot v celotni
Evropi, saj je plesalcev srednje-
veških plesov zelo malo.
Skupina je dejavna na raz-
ličnih področjih in je del slo-
venske prostovoljne mreže
kot tudi Slovenske filantropije.
Galiarda je prejela znak mla-
dim prijazna organizacija. Je
tudi članica Zveze kulturnih
društev Slovenije in Javnega
sklada Republike Slovenije za
kulturo.
Pred tremi leti je začela
dejavnost Žive zgodovine na
celjskem gradu. Izkušnje so
pripeljale do tega, da lahko
člani brez sramu prikazujejo
tako ples kot druge dejavno-
sti, kot so mečevanje, kaligra-
fija, pečatenje, lokostrelstvo,
prikazovanje družabnih sta-
rinskih iger …
Nastopi kljub krizi
Kljub lanski veliki krizi je
društvo izpeljalo kar 18 na-
stopov. Junija letos je sku-
pina izvedla nov program z
naslovom Barbara Celjska na
obisku Caprisa v Beneški re-
publiki. V Kopru so se člani
z bobnarjem sprehodili po
starih delih mest do glavnega
prizorišča. Tam je bil sprejem
za Barbaro Celjsko z govorom
in s plesanjem. Barbara Suša
je za glavni lik izbrala Barbaro
Celjsko kot predstavnico Celj-
skih grofov, trikratno kraljico
in lastnico številnih gradov in
posesti. Velikokrat je obisko-
vala sosednje dežele s svojim
številnim spremstvom. Nato
je skupina program izvedla še
v Velenju z naslovom Barbara
Celjska na ogledu svojih pose-
sti. Grofje Celjski so v svojih
časih imeli v lasti kar tri grado-
ve v okolici Velenja in zato so
izbrali ta kraj. Sledili bodo še
domače Celje, sosednje mesto
Žalec in nato vrh prireditve na
gradu Prem v Ilirski Bistrici 11.
julija.
BS
Revija orkestrov
glasbene šole
V središču Celja je pred praznikom državnosti donelo ob
zvokih orkestrov. Revija orkestrov Glasbene šole Celje je pri-
vabila številne ljubitelje glasbe, ki so po dolgem času končno
lahko prisluhnili koncertu orkestrov tudi v živo. Na odru se
je zvrstilo kar šest orkestrov Glasbene šole Celje.
Za začetek je Mali godalni orkester pod taktirko Petre Arlati
Kovačič zaigral slovensko in evropsko himno v počastitev 30-le-
tnice samostojne Slovenije ter dve himni iz cikla koncerta Himne
držav Evropske unije, špansko in italijansko. Nadaljevali so člani
Malega pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Aljoše Jur-
koška. Sledil je nastop harmonikarskega orkestra z umetniškim
vodjem Dejanom Kušerjem. Predstavil se je tudi Mladinski pihal-
ni orkester pod vodstvom dirigenta Dejana Podbregarja. Revijo
orkestrov sta zaokrožila Mladinski godalno-simfonični orkester
z dirigentom Matjažem Brežnikom in Extra band pod vodstvom
dirigenta Bojana Logarja. V zaključnih skladbah sta orkestra
združila moči s solistom Boštjanom Korošcem.
V Glasbeni šoli Celje so še posebej ponosni, da so kljub letu,
polnem izzivov, uspeli pripraviti bogat koncert in predstaviti
delo orkestrov, ki so s svojim delom in trudom kljubovali vsem
izzivom trenutnega časa. Iskrene čestitke vsem članom orkestrov
in njihovim dirigentom.	ML
Pozdrav poletju v
Pegazovem domu
Koledarsko poletje se je za-
čelo 21. junija in ta dan smo
želeli v Pegazovem domu še
posebej obeležiti. Pozdrav
poletju je bila uvodna prire-
ditev v pestro dogajanje, saj
bo med »počitnicami« pri nas
zelo dejavno.
Na začetku dogodka je sta-
novalce pozdravila direktorica
Kristina Kampuš. Sledila je te-
lovadba s pripomočki. Pripravi-
li smo jo terapevti Ivan, Mateja
in Tina. Vadba se je stopnjevala
ob glasbi, da so se stanovalci
dodobra razmigali, da bodo v
boljši kondiciji lažje prenašali
višje poletne temperature.
V zadnjem delu prireditve
se je predstavil lajnar in izde-
lovalec historičnih glasbil Vla-
do Nunčič. Ob zvokih lajne in
opreklja je stanovalce ponesel
v mladost. Vlado je umetnik,
ki širi ljudske šege in navade.
Stanovalce je povabil, da se mu
pridružijo ob petju ljudskih pe-
smi, kar jim je bilo še posebej
lepo. Povedali so, da že dolgo
niso videli in slišali zvoka teh
dveh edinstvenih glasbil. Po
Pegazovem domu se je širila
moč glasbe, ki pozitivno vpli-
va na počutje stanovalcev in
zaposlenih, vsi skupaj pa se
veselimo in pozdravljamo po-
letje 2021.
VALENTINA JECL,
delovna terapevtka
Št. 27, 8. julij 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Medgeneracijski tabor društva Most Žalec
Letošnje leto je bilo za-
radi koronavirusa tudi za
nas posebno, povezano s
številnimi omejitvami, zato
do zadnjega nismo vedele,
ali bomo voditeljice skupin
starih ljudi za samopomoč
sploh pripravile medgenera-
cijski tabor. Konec aprila, ko
so se začele kazati pozitivne
spremembe, smo se odločile,
da bomo pripravile srečanje,
za katerega verjamemo, da
se ga številni veselijo.
Tabor, ki smo ga pripravile
v Fies, v počitniškem domu
Mestne občine Slovenj Gra-
dec in Občine Mislinja, kjer
smo v preteklosti izpeljali že
mnogo srečanj, smo izvedle
od 17. do 20. junija. Udeležile
so se ga članice skupin sta-
rih ljudi za samopomoč, ki
so prav tako članice društva
Most Žalec ter voditeljice sku-
pin, zraven je bilo tudi nekaj
otrok. Kar enaindvajset nas je
bilo, in sicer starih od 12 do
83 let, kar pomeni, da so bile
z nami tri generacije, tako
otroci kot »vnuki«, voditeljice
skupin kot srednja generacija
in članice skupin starih kot
»babice«.
Prvi dan smo začeli s kosi-
lom, ki mu je sledilo popol-
dansko kopanje, po večerji je
bil družabni večer. Imeli smo
tudi prve vaje za znamenit
skupinski ples Jerusalema.
Izziv nas je napolnil z energi-
jo, mladostjo in povezanostjo
vseh generacij. Najmlajši so
se izkazali kot odlični učitelji,
odrasli pa kot pridni in vztraj-
ni učenci.
Drugi dan smo začeli z ju-
tranjo telovadbo. Tisti, ki se
niso šli kopat, so se lahko
vključiti v delavnico za izde-
lovanje rož iz žice in nogavic.
Zvečer so bile na urniku po-
novno vaje za skupinski ples,
ki smo ga z veseljem odplesa-
li in naredili ljubiteljski vide-
ospot. Pridružila sta se nam
glasbena gosta Ana in Jernej,
ki sta nam z živo glasbo po-
pestrila večer. Z njima smo
peli in plesali. Zapela in za-
igrala na kitaro sta nam tudi
najmlajša udeleženca tabora.
Zadnji dan, v nedeljo, smo
po zajtrku najprej strnili vti-
se. Vsi po vrsti so izrazili
neizmerno zadovoljstvo in
hvaležnost, da so lahko bili
prisotni na taboru, všeč so
jim bili druženje, aktivnosti,
predvsem pa dobra volja in
pozitivno vzdušje, h katere-
mu smo prispevali vsi po vrsti.
Za zaključek tabora smo se v
Izoli vkrcali še na ladjico, ki
nas je popeljala do Pirana in
nazaj. Ni manjkal niti ribji
piknik. Za otroke je bilo naj-
večje doživetje, ko so lahko
z ladjice skakali v morje, za
babice pa je bilo veselje, ko
so lahko opazovale otroške
radosti.
Zahvala za odlično izvedbo
medgeneracijskega tabora gre
vsem udeležencem, voditelji-
cam skupin starih ljudi za sa-
mopomoč, članicam skupin in
otrokom. Treba je poudariti,
da je tabor minil brez slabe
volje, z veliko pozitivne ener-
gije, smeha, veselja, povezo-
vanja, kramljanja. Prav tako so
se med nami spletle prijatelj-
ske vezi. Vsi so izrazili željo,
da bi se na takšnem taboru še
kdaj srečali.
Izvedba medgeneracijske-
ga tabora je povezana tudi
s finančnimi sredstvi. Stro-
ške smo pokrili s pomočjo
Društva Most, z lastnim pri-
spevkom in z donacijami.
Zahvaljujemo se Krajevnima
skupnostma Galicija in Griže,
podjetjem Eco marc, Energi-
ja Rehar in podjetnici Mojci
Škorjanc. Za sladke dobrote
so poskrbeli v podjetjih Pe-
karna Brglez in Luci. Vsem
iskrena hvala!
ŠPELA JOVAN,
predsednica
DRCI Most
Žalec
Slepi harfist ali egipčanske replike na otip
V torek, 22. junija, smo od-
prli razstavo, ki smo jo pri-
pravili v sodelovanju z Zvezo
društev slepih in slabovidnih
Slovenije in z Združenjem
prijateljev slepih Slovenije.
Imenuje se Slepi harfist ali
egipčanske replike na otip.
Gre za nekoliko drugačno
razstavo s poudarkom ne le
na vidnem, temveč tudi na ti-
pnem, ki je prilagojena slepim
in slabovidnim. Gre za mavčne
tablice z replikami egipčanskih
motivov iz grobnic in templjev,
na katerih so reliefno upodo-
bljeni davna božanstva, fara-
oni in faraonke in prizori iz
njihovega življenja ter legend.
Motivi na replikah so boga-
to pobarvani kot originali na
egipčanski arhitekturi. Pri tem
je potrebna posebna skrb pri
občasni obnovi barve, ki se
morda zbriše zaradi tipanja in
v trenutnem obdobju zaradi
razkužila.
Slepi harfist je bil z razlogom
izbran za naslovno sliko. Pred
5 tisoč leti je motiv slepega
harfista zelo pogosta tema na
stenah grobnic in templjev. V
nekropoli v Tebah je upodo-
bljenih vsaj 47 slepih harfistov.
Četrtina vseh harfistov z egip-
čanskih sten je upodobljenih z
znakom slepote ali slabovidno-
sti, recimo brez zenice v očesu
ali celo brez očesa. Simbolično
gledano se za motivom slepote
skriva globlji pomen, saj ima
veliko upodobljenih egipčan-
skih glasbenikov zaprte ali celo
zavezane oči. Kot da začasna
slepota pripomore k izkušnji
glasbe. Slepi harfist z zidov
egipčanskih svetih templjev je
dvorni glasbenik, prisoten na
vseh pomembnih druženjih
in pojedinah, bogat in priznan
pripadnik dvorne družbe. Je
dobro rejen in oblečen v drage
tkanine. Motiv slepega harfista
je le ena mnogih ugank mistič-
nega Egipta.
Razstava bo odprta do 17.
julija, odprtju so prisostvova-
li Matej Žnuderl, predsednik
Zveze društev slepih in sla-
bovidnih Slovenije, Sebastjan
Kamenik iz Združenja prijate-
ljev slepih Slovenije, Ljudmila
Conradi (recital), Dona Pra-
tnekar, kustosinja razstave, in
Matjaž Ograjenšek, kitarist in
pevec skupine Chateau.
NEJC ŠTEFANIČ,
predsednik društva
Otroci otrokom
Ruska delegacija na obisku
v Štorah
V Sloveniji imajo Rusi pri-
bližno šestinšestdeset gro-
bov vojakov in spominskih
obeležij iz druge svetovne
vojne. Eden je tudi v naši
občini na Javorniku nad
Štorami. Dvakrat na leto
pride delegacija iz Rusije k
nam in se pokloni svojemu
padlemu vojaku ruske Rde-
če armade. Prvič 9. maja ob
dnevu zmage in drugič ob
dnevu spomina na mrtve.
Dan zmage je za njih naj-
večji in najpomembnejši
praznik v državi. Glede na
milijonske izgube padlih
je to popolnoma razumlji-
vo in logično. Datum nji-
hovega obiska smo morali
prilagoditi epidemiološkim
razmeram.
Člani domoljubnih organiza-
cij v naši občini redno poskr-
bimo za urejenost groba. Ob
položitvi venca se poklonimo
tudi z društvenimi prapori.
Predstavnikom veleposlaništva
Ruske federacije v Ljubljani, ki
pridejo k nam v Štore, na krat-
ko opišem potek takratnih
bojev in jih seznanim z delo-
vanjem društev, ki gojimo in
ohranjamo tradicije naše naro-
dnoosvobodilne vojne.
Letošnji julij bo glede viso-
kih obletnic iz obdobja NOB
tudi precej pester. Najprej se
bomo spomnili 80. obletni-
ce dneva borca, ki smo ga v
preteklosti praznovali 4. ju-
lija. Nato se bomo na Javor-
niku nad Štorami poklonili
80. obletnici ustanovitve 1.
celjske čete, ki je bila ustano-
vljena 20. julija 1941. Obenem
se bomo še spomnili na dan
vstaje slovenskega ljudstva, ki
smo ga v preteklosti prav tako
praznovali 22. julija. To so
pač neizpodbitna zgodovin-
ska dejstva, ki jih ne smemo
nikoli pozabiti. Preveč je bilo
storjenega gorja in preveč je
bilo žrtev, da bi na to pozabili.
SREČKO KRIŽANEC
46
RAZVEDRILO
Št. 27. 8. julij 2021


Vaša vitalna energija bo
odlična. Nekdo vas bo vodil
nehote po daljši poti, kot bo
potrebno, vendar nič hude-
ga. Tudi to bo lahko na nek
način zanimivo, kasneje celo
koristno. Ponovno boste lah-
ko obudili prijateljski odnos.
S starim prijateljem si boste
imeli veliko povedati. Ugota-
vljali boste, da so se vam zgo-
dile večje spremembe, kot ste
si pripravljeni priznati.
Ko vprašam svojega psa, kako izgledam,
mi reče: »Vau!«
Zato ga imam tako rad.
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.

Veliko boste razmišljali in
nikakor ne boste prišli do
pravega odgovora. Poslovna
ponudba bo zanimiva, zato
vas bo zanimalo, kakšne pa-
sti skriva. Pripravljeni se bo-
ste podati na pot raziskovanja
vseh okoliščin. Nihče ne bo
pripravljen preveč popuščati.
Času je treba dati čas. Oseba,
ki vam je zelo pri srcu in se je
pred kratkim umaknila, bo
ponovno stopila v ospredje.
Križanka
Blondinka rešuje križanko in vpraša prijateljico:
»Katera je zelenjava s tremi črkami?«
Ona: »Zelje.«
»Za to ni dovolj prostora.«
»Daj pa manjšo glavo.«
Hlačke
»Draga, danes bo prišel monter centralnega ogrevanja. Od-
strani spodnje hlačke.«
»Joj, a nimamo niti evra za plačilo?«
»Z radiatorja jih odstrani.«


Življenje včasih res ubira ču-
dne poti. Tisto, kar bi vam bilo
pred meseci odveč, boste zdaj
sprejemali kot nekaj naravne-
ga. Ne bo vam treba prositi za
nasvet ali pomoč, saj se bo to
zgodilo samo od sebe. Tako
niti ne bo očitno, da ste bili v
kratkotrajni zadregi. Ne boste si
premislili, četudi vas bodo pro-
sili. Prepričanje, ki ga imate, bo
postajalo samo še trdnejše.
Hrana, ki vam lahko povzroči bolečine in
težave tudi mnogo let po zaužitju, je odkrita!
Imenuje se poročna torta.
V drugih državah Evrope ti ob koncu meseca ostane
dober del plače.
Pri nas ti ob koncu plače ostane dober del meseca.
»A si pred mano že s kom hodila?«
»Ne, vsi so imeli avto.«
Tako vroče je, da se ne da spati niti z ljubico.
Kako se imenuje reforma, ki določa, da moramo delati
do 67. leta?
Umri pokončno.
Kaj manjka nam pri 40?
Nič. Holesterola, sladkorja, kilogramov, vsega imamo
preveč.
Luna bo vstopila v vaše zna-
menje v četrtek popoldne in se
v petek srečala s Soncem. Mlaj
bo nastopil v nočnih urah in
usmeril vašo pozornost v dom,
družino ter domače zadeve. V
nedeljo bo v vaše znamenje
vstopil planet komunikacije
Merkur, kar je odlično. Tokrat
ne boste ponudili kompromisa
in stopili v ozadje. Vaš predlog
bo zelo jasen, mogoče celo ra-
hlo provokativen.
Luna bo od nedelje do torka
dopoldne v vašem znaku. Čas
bo odličen za uvajanje spre-
memb in novosti. Zanimala
vas bo konkretna investicija
in o njej boste pripravljeni
temeljito razmisliti. Mogoče
bo treba še malo počakati,
da bo pripravljena še fi nanč-
na konstrukcija. Venera in
Mars v vašem znaku bosta
porok, da vam zadovoljstva
na čustvenem področju ne bo
manjkalo.
Dobri dnevi so pred vami.
Vsega bo v izobilju, tako ob-
veznosti in dela kot bolj prije-
tnih plati življenja. Do neke
osebe boste bolj ležerni, lah-
ko da vam bo to celo očitala.
V torek in sredo boste gostili
Luno, zato boste lahko v teh
dneh ogromno naredili ter
odlično napredovali. Še zla-
sti v sredo prisluhnite svojim
prebliskom, marsikaj zanimi-
vega se lahko razvije.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Boljše je stati v koloni za na morje kot
imeti prazno cesto za v službo.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Projekt, ki ste ga začeli pred
kratkim, se počasi bliža kon-
cu. To velja vsaj do te mere,
do katere seže vaš domet. Tre-
ba bo upoštevati normative,
omejitve in dejstva, ki jih ne
bo mogoče spremeniti. Veliko
se boste pogovarjali in uživali
v spoznanju, da ste nekatere
ključne spremembe že uvedli.
To, da se je vse izkazalo za
uspešno, vas bo spravljalo v
dobro voljo.
Tokrat boste ravnali druga-
če, kot ste vajeni, kar bo lah-
ko presenetilo celo vas. Molča-
li boste tam, kjer bi bilo bolje,
da bi odkrito in brez zadržkov
spregovorili. Pazite, da ne bo
prišlo do kasnejšega izbruha,
saj se bo energija zelo nako-
pičila. Nekdo se bo zelo zaba-
val, mogoče boste celo imeli
občutek, da delno na vaš ra-
čun. To ne bo res, kar boste
ugotovili zelo kmalu.

Prednost, ki jo ima konku-
renca, bo dodatna motiva-
cija, da boste še bolj aktiv-
ni in osredotočeni na svoje
cilje. Usmerjenost vašega
partnerja v dom in družin-
ska vprašanja bo v tem času
v nasprotju z vašim razmi-
šljanjem. V mislih boste či-
sto drugje. Mikali vas bodo
daljave, prostrana obzorja in
kraji, ki jih še niste obiskali.
Težko bo v teh časih načrto-
vati kaj konkretnega.
Pri pregledu stanja boste
ugotovili, da ne zaostajate.
Nasprotno, uspeli boste celo
doseči vodstvo, kar se bo ka-
sneje še dodatno potrdilo. Prav
ponosni boste lahko nase. Na
nekoga se boste lahko zanesli,
kar vam bo v veliko zadovolj-
stvo. V odnose boste pripravlje-
ni vlagati bistveno več energi-
je kot v preteklosti, kar se bo
pozitivno odražalo. Prijazni
dnevi so pred vami.

Veliko načrtov imate in
eden bo popolnoma prebudil
vašo radovednost. Razmišljali
boste o tem, kaj bi bilo vredno
spremeniti in tako izboljšati
lastno splošno situacijo. Pri-
pravljeni se boste poglobiti
tudi v svoje napake in očitke.
Poštena analiza bo dala tudi
pošten odgovor. Če mislite,
da ste jo poceni odnesli, se
motite. Račun, ki ga boste
prejeli, bo višji, kot si lahko
predstavljate.
Ste v obdobju, ko se veliko
stvari spreminja, vi pa mogo-
če za kanček premalo dejav-
no posegate v dogajanja. To
lahko hitro spremenite, samo
odločiti se morate, kaj in koga
želite v svojem svetu. Imeli bo-
ste občutek, da vas od ljublje-
ne osebe ločijo svetovi. Kljub
temu se boste glede osnovnih
stvari strinjali z njo.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 27, 8. julij 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 473
										3	K	ZUNANJI DEL NAPRAVE	ANGLEŠKI NOGOMETAŠ (WAYNE)	NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)	HOLMIJ	OBRIS	VABILEC (KNJIŽ.)	SLOVENSKA PEVKA VRČKOVNIK	IZMIŠLJEN, NEREALEN	PIANIST BERTONCELJ
										OREHOV LES							10			
										HONORARNI DELAVEC (POG.)						2				
										ANION ALI KATION					NEKDANJI PREBIVALCI IBERIJE		1			
																				
										ŠTEFAN NEMANJA				PREBIVALKA DOVJEGA	SIN (EKSPR.)					ŠTIRJE TEDNI PRED BOŽIČEM
															ŽUŽELKA, MRČES					
										ŠE PES IMA RAD PRI … MIR						PLADENJ (POG.)				11
										BEATRICE (KRAJŠE)						CHRIS ISAAK				
																		NATHALIE DELON	14	
																		KVIZ NA RTV SLO		
	PREBIVALKE ARKTIKE	PRIPRAVA ZA KROPLJENJE	NAPRAVA, KI SEVA	PRIMOŽ ČUČNIK	KARL ERJAVEC							V. KRESLIN: … ČRNA KITARA	NEPRIJETEN, MOTEČ (VONJ)						6	
					ORGAN VIDA															
RAZSTAVNI PREDMET													ŽIVA EMERŠIČ	8		ŽUPANČIČ: KADAR SE CICIBAN …		13		
													MATI BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI							
PESNIK KOSOVEL										MEJI NA IRAN						POSEDOVATI	ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL			
																	TROPSKI SADEŽ			
KOVANJE				ORSON WELLES						ČUSTVO						9				
										NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA)										
VRSTA PIVA				DALMATIN- SKO ŽENSKO IME	REKLAMNI LISTIČ								3		MEDN. OZN. MAROKA				PREBIVALCI BOLOGNE	ZIMZELENO OBMORSKO DREVO
															JAP. MODNI KREATOR TAKADA					
					… BON JOVI															
MALODUŠEN ČLOVEK (EKSPR.)													ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA	15				AMERIŠKA IGRALKA DEREK		
																		RIMSKI CESAR		
ČVRSTOST, KREPKOST												ANTON JANŠA	MINERALNA VODA IZ RADENCEV	ETILNI ALKOHOL						
DOBA TERCIARJA			5				RIMSKI HIŠNI BOG			4				TEŽKA KOVINA						19
														SR EDN JEAM. POLOTOK (ORIG.)						
																KAR KOGA UROČI	7			
												SKLADBA ZA DVE RAZLIČNI GLASBILI		20		INDIJ. TEH. MEDITACIJE	12			
																ŽAGAN LES S KVADRAT. PREREZOM				
												ELLAR COLTRANE			NEMŠKI PISATELJ (THOMAS)	16				SLAVNOSTNI MOŠKI SUKNJIČ
															TEŽA OVOJNINE					
												SEVERNO- ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT				17	NEKDANJA RADIJSKA NAPOVE- DOVALKA KOROŠEC	4. IN 7. ČRKA		
																		PERJE PRI REPI		
												ANTIKVAR								18
												POTUJOČI TRGOVCI NA ORIENTU								
																				
												RAZ ČL ENJE - VALEC, PRESOJE- VALEC								
																				
SUDOKU 164
								
								
								
								
								
								
								
								
								


Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – zdravilna ze-
lišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim
geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam
pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje,
do torka, 13. julija.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
Geslo iz številke 26: Tu je dolgo vroče poletje
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in
čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Marija Lipuš iz
Šmarja pri Jelšah, Terezija Svet iz Prebolda in Anja Jerše
iz Tržiča.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.
Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po
pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po
elektronski pošti na naslov tea.podpecan@nt-rc.si.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 27, 8. julij 2021
Na zidu prepoznavnih
Leopold Poldi Korez, uči-
telj telesne vzgoje, vrhunski
nogometaš in trener ter po-
veljnik Teritorialne obram-
be nekdanje skupne občine
Šmarje pri Jelšah, je novo
ime na zidu prepoznavnih
Slatinčanov.
Korez je športno vzgojo v
osnovni šoli poučeval 33 let,
v vseh teh letih se je nabralo
več kot 13.200 učencev. Mno-
gim je šport približal v šolah
v naravi ali na smučarskih tek-
movanjih na Celjski koči. Še
posebej zanimivo je njegovo
sodelovanje z Nogometnim
klubom Steklar, kjer je bil naj-
prej igralec in kasneje trener.
Danes igra v veteranski ekipi.
Akademija Slat'nska legen-
da, ki je predloge zbirala celo
leto, je zmagovalca razglasi-
la minulo soboto na Evrop-
ski ploščadi. Posthumno se
je s priznanjem poklonila še
Stipetu Pešiću, steklarskemu
mojstru, ki se je dejavno po-
svečal tudi športu. Njegova
Leopold Poldi Korez (levo) ob prejemu priznanja slat'nska legenda iz rok
organizatorja Franca Vukovića Pica
največja ljubezen je bil nogo-
met, ki ga je igral v domačem
klubu. Po poškodbi je svoje
znanje razdajal kot nogome-
tni trener.
TS, foto: DD
Med rudarji
Letošnji jubilejni, že 60. Skok čez kožo, je v Velenje ponovno privabil številne goste, ki so
prišli na rudarski praznik. Na tribuni mestnega štadiona je bilo mogoče opaziti tudi nekaj
politikov, ki bodo v prihodnjih razpravah morda rekli kakšno besedo v podporo premogov-
niku in njegovemu čim daljšemu odprtju. Kot je dejal generalni direktor premogovnika dr.
Janez Rošer, bo država še naprej potrebovala energijo in verjame, da jo bo del pridobivala
tudi s pomočjo premoga. Predsednica SD Tanja Fajon ter župana MO Velenje in Šmartnega
ob Paki, Peter Dermol in Janko Kopušar, so lahko le zaploskali.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Navijači verjamejo v medaljo
Slovenska košarkarska re-
prezentanca je konec tedna
v Kaunasu v Litvi ponovno
pisala zgodovino. Na kvali-
fikacijah za nastop na olim-
pijskih igrah, ki se bodo 23.
julija začele v Tokiu, je po-
metla s konkurenco in se
prvič v zgodovini uvrstila
na to prestižno tekmovanje.
Pri tem jih je spodbujalo
tudi kar nekaj slovenskih
navijačev in najbližjih.
Za slovenskega reprezen-
tanta Žiga Dimca iz Latkove
vasi je bila zagotovo najljub-
ša navijačica njegova sopro-
ga Adrijana Dimec, ki si je v
drugem največjem litovskem
mestu ogledala polfinalno in
finalno tekmo. Kot nam je
zaupal savinjski košarkar, bi
si v živo ogledala še kakšno
tekmo več, a bi bil kar izziv
za ves ta čas najti varstvo za
njuna otroka.
V Litvi seveda ni manjkal
niti najzvestejši slovenski
športni navijač Aleksander
Javornik – Žavski, ki se je
še z nekaj drugimi športni-
mi navdušenci odločil, da
bo potoval v Kaunas, ko je
bil žreb kvalifikacijskih sku-
pin. Ta baltska država, ka-
tere glavno mesto je Vilna,
ga je navdušila. »Vzdušje je
bilo fenomenalno. Slovenski
navijači smo se družili v lo-
kalu, kjer je bila slovenska
hiša. Cene so primerljive kot
v Sloveniji, Litovci, ki živijo
za košarko, pa so bili never-
jetno korektni navijači,« je
po prihodu domov povedal
Javornik, ki mu je edino
žal, da si tokratnih tekem
na olimpijskih igrah ne bo
mogel ogledati v živo. »Tako
lepo košarko, kot jo igrajo
naši košarkarji, je zagoto-
vo čisto drugače gledati v
dvorani. A tudi na televiziji
imamo dobre komentator-
je, zato mislim, da bom pri
tem prav tako zelo užival.
Verjamem v medaljo. Naši
igrajo odlično. Kakšna bo,
bomo videli,« je optimisti-
čen Žalčan.
ŠO, foto: osebni arhiv
V Kaunasu je za soproga na polfinalni in finalni tekmi stiskala pesti Adrijana Dimec.
Muzejski trg – mikavno koncertno prizorišče
Pesti je za košarkarje stiskala tudi mama Luke Dončića, ki je na eni od
kvalifikacijskih preizkušenj pozirala z Aleksandrom Javornikom – Žavskim.
Prenovljen Muzejski trg se vedno bolj
uveljavlja kot mikavno prizorišče najra-
zličnejših glasbenih in drugih dogodkov.
To je dokazal tudi petkov koncert skupin
Lumberjack in Koala Voice, ki ga je v okvi-
ru svoje informacijske točke Europa Direct
Savinjska pripravil Celjski mladinski cen-
ter. Na koncertu se je zbralo veliko ljudi,
predvsem mladih, ki so ustvarili odlično
vzdušje. Še pred koncertom je bilo na
Muzejskem trgu živahno spremljajoče
dogajanje. Tudi prejšnji koncerti na Mu-
zejskem trgu so bili dobro obiskani, to pri-
zorišče pa je lahko namenjeno različnim
glasbenim zvrstem. V okviru letošnjega
Poletja v Celju bo na Muzejskim trgu tudi
operna predstava.
RG, foto: Tilen Križnik/MCC
Med navijači je bil tudi slovenski košarkarski as Goran Dragić. Ga bo
slovenska košarkarska reprezentanca uspela prepričati, da bo zaigral na
olimpijskih igrah?