DA BO PESEM PRAV DONELA...
Cez nekaj dni bo v Cankarjevem domu za-bučala Internacionala. Tako se bo začel 9. kon-gres Zveze komunistov Slovenije — kot so se paČ vedno pričenjali ti mogočni zbori komuni-sWy, ki vsaka štiri leta preverjajo doseženo ^ is načrtujejo pot v prihodnost.
Toda Jetošnji kongres bo vendarle druga-čea. Potekal bo namječ v nekem povsera spe-cifičnem času. V prelpmnem, bi morda lahko rekli — čeprav je to besedo potrebno zelo paz-ljiyo razložiti. Ne gre namreč za tiste vrste prelomnico, ki se v vprašanjih »opazovalcev« pejavlja pred slehemim kongresom, namiguje pa na nekakšno »novo politiko«, »drugačno pot« in podobno. Letošnji kongres bo moral-biti prelomen samo v tem, da bo odločno, ampak resnično odločno, poudaril, da socialističnega samoupravljanja, te naše poti, na kateio smo pred 30 leti stopili brez slehernih zemljevidov, načemo in ne bomo zamenjali. Ne za centrali-stično in ne katerokoli drugo pot reševanja problemov, v katere srao zabredli. Tokratni kon-g*«s mora torej jasno in odločno povedati, da se zavedamo težav in resnosti današnjega tve-mitka, da pa odločno zavračamo vse »receple«, ki nam z bolj ali manj zavitimi gesli strežejo po naših pridobitvah.
Pustimo zdaj samoupravljanje, svetujejo ne-kateri,  zdaj je  čas  za  ukrepe, samoupravljali
bomo spet potem, ko bo najhuje mimo. Kakor se morda zdijo komu nedolžna in nenevarna takšna razmišljanja, pa so dandanes morda po-glavilna čer, ki jo moramo premagati. Ne samo zato, ker takšne izjave izražajo nezaupnico sa-moupravljanju in njegovi učinkovitosti, temvnč predvsem zato, ker pačijo pravo podobo vzro-kov in posledic. To namreč najpogosteje vzkli-kajo ravno tisti, ki so vsa ta leta presneto ina-lo storili, da bi samoupravni sistem prav zaži-vel (ali pa so ga z raznimi nepremišljenimi po-segi države v tej ali oni podobi celo zavirali) — zdaj pa bi ga radi proglasili za krivca na-stalih težav. V te pa smo padli predvsem zalo, ker je bilo samoupravnega odločanja in uve-ljavljanja interesdv združenega dela ter delov-nih ljudi premalo. Začevši od odnosov v fede-raciji — pa do razraer v temeljnih delovnih okoljih .. .
Težave so in še nekaj časa bodo. Hočemo pa jih premagovati na samoupraven načln — pa naj gre za vprašanje deviznega sistema, in-vesticij, plačilne bilance, ali za katerokoli dru-go področje gospodarskega ali političnega živ-ljenja. To naj bi bilo geslo in praksa letošnjih kongresov. To naj bi bila tista »prelomnica«. Samo v tem pjimeru bo pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo . ..« zadonela tako ubrano in zanosno,. kot bi morala doneti...