9 T S * ;, v «uK, v tA| ■\h.,, t > oiShU >>iS? '-VaTV^lV ^**^**********f f N8 ša naloga: :! prebuja in napredek naroda! | Mjišnanien: >*, v «Jin.sti in slogi Jo cilja! J NAR0ONI VESTNIK * \ Lj#^************ NATIONAL HERALD. Največji slovenski Se niso pri nikai lupijo v našo srediai a bodo zavarovani ai smrti, tudi lahko int n, kajti naše Mn se {lani kolikor . Frančiškah (Catholic Ordero! M1 n n.— Vsakateri, U' uifajo, da zamere [fdnot vzdrževati it moral postati ito r bi se marsikaj orštnarska društra PO katerem vodij« w iterega se lahko ral»| vttgm 1 h po' 3por & * sr&sfe — UO””' o» t srS . 4 „vl d* ,iju®5 (Sl ‘Tn re ^" S i ke i)0l^ Cc Hs*& V« v m g.? 0 ®? )0W! t r$rM , 13 o* , P«® url Cfm J n» t ** [jfoJ«' *» »V,« -Sl \$ 0 $\ mm S 'p?$ *' ML t°, $ ' . -'"V rVjifl ! $K, ijif g: "VjS* vf/M M rjSfij "p^ London, Anglija, 17. avg. — (6:40 zjutraj). — Reu¬ terjev biro naznanja iz Niša, Srbija, da se je pri Budua, na Jadranskem morju, vršila včeraj v nedeljo pomorska bitka med francoskimi in avstrijskimi bojnimi ladjami. Potopili sta se dve avstrijski oklopnici, na eni je nastal požar, druge pa so se podale v beg v smeri proti Kotoru. Bitka je trajala nad eno uro. VOJNO STANJE NA KRANJSKEM. London, Anglija, 1 7. avgusta — Dunajski poročevalec "Dailv Mail” brzojavlja, da je bilo proglašeno vojno stanje za Kranjsko, Štajersko, Trst, Idrijo in Goriško. Proglas je iz¬ dalo vojaško korno poveljništvo v Gradcu na Štajerskem. BELGRAD ŠE NI PADEL. London, Anglia, 16. avg. — Reuterjev časnikarski bi¬ lo naznanja iz Niša, da je glasom poročila vojnega ministr¬ stva 400,000 Avstrijcev v Srbiji, in da se vršijo obupni boji načeli črti. Končno so vrgli Srbi po hudih bojih Avstrijce na- ^Jin jih pognali na romunsko ..mejo. Avstrijski poizkus pre¬ koračiti Donavo pri Belgradu se je ponesrečil. Bombardira¬ nje Belgrada se nadaljuje. (Iz varne daljave streljati na me¬ sto, ki je samo po imenu trdnjava, je res junaško de¬ lo.— Uredn.) AVSTRIJSKA “ZMAGA”. London, Anglija, 16. avg. — Z velikimi žrtvami so zase¬ dle avstrijske čete srbski Šabač (37 milj zapadno od Belgra- da), toda srbski generalni štab ne polaga na to avstrijsko zmago ’ nobeno važnost. Tukaj je prekoračil sovražnik W Tudi Losnica ob Drini se je podala. ČASTNA ZMAGA SRBIJE. London, Anglija, 16. avg. — Iz verodostojnih virov se Pojoča, da so v četrtek ponoči skušale avstrijske čete preko¬ račiti Savo, toda Srbi so jih pognali nazaj, ter zajeli mnogo 'ojakov. Blizu Belgrada sta se na Donavi potopili dve ladji, ?°lni avstrijskih vojakov. V merodajnih krogih vse občuduje Junaško zadržanje Srbov ter njihovo izvrstno topništvo. ZMAGA FRANCOZOV. London, Anglija, 16. avg. — Iz Pariza naznanja Reutei- u*ro o poteku bitke med francoskimi in nemškimi četami ij^k m soboto v Blamont m Cirey-Sur-Vozouze. Bitka je 1 a huda, nemške čete so se morale končno umakniti. Fran- c ° Zl so ujeli 500 mož. i i• ifarski polk se je začel naprej umikati, Francozi so p 1 jd. 1 edno za petami, dokler se niso podali Nemci v divji v ^Nadaljnje boje je prekinila velika nevihta s silnimi na- I v francoski strani ie vse zdravo in v najboljšem razpo- lo zenin ' Ze nj U . J GIb ANJE NEMCEV. 15. avg. — Iz Znamen j se ida sklepati, da ii ta ; Z*'.?) 0 n «iu9ke čete obiti naj ženjjj !f si levega krila zdrir 'beljgijsikih 1» tnig.rp cet. Tako poroča danes fo, b °ficijelni časnikarski bi- t Pr ed VELIKO bitko.' J se jj 'Pb^gUja, 16. avg. — Pa ' pr^ a l. a i° nemške čete v veli- TOa s j ° C1 ’ Korejo vendar prav R]j ai s pro ^ a ti naprej. Kakor ^žno m ° ra 'l 0 kmalu naleteti na po ta a ^ad°. zaveznikov, ki ** B bis] ■ 6ni °® c ijelnem poročilu ^avfvd 9 Ustavljena na nekem kra i u - i^ e t i So v manjših bitkah ^iaii or- 06 stepli in jim priza- a L z ? ube - Toda te wT° Ve, čjega pomena, in W Uo Se še precej dobro ^aeri. Sklepa se, da pri de do prve večje bitke med Loe- wen in Diest. Združene armade zastavljajo tam pot v Bruselj m Antverpen, da pristrižejo pot nemškim četam. OBSTRELJEVANJE LIEGE. Obstreljevanje fortov pri Liege (Luettich) se nadaljuje, iz cesar tudi sledi, da so nemška poročila o zmagali neresnična. Vojaški iz¬ vedenci so prepričani, da more J- meti za Nemčijo hrabro zadržanj,, belgijskih čet usodne posledice, ker" postaja ruska armada na vz¬ hodni meji vedno močnejša, čim dalj se držijo Belgijci. RUSI V BEROLIN. Ako Nemčija v prav kratkem času ne more zaznamovati kakega večjega uspeha v Belgiji in Fran¬ ciji. mora vreči velik del svoje za- padne armade na vzhodno mejo, ali pa odpreti pot ruskim voja kom v Berolin. OGROMNA RUSKA SILA. Ogromna sila ruskih čet prodi¬ ra proti vzhodni meji Prusije in proti Galiciji v Avstriji. Čuje se, da so Rusi že na poti v Lvov. JAPONSKA IN ITALIJA. Kakšno stališče zavzema Japon¬ ska in Italija, se veliko ugiblje. Med Japonsko in Anglijo se vr¬ šijo dogovori o dolžnostih Japon¬ ske napram Angliji, kakor tudi o vlogi, katere bode igrala Japon¬ ska pri sklenitvi miru. Čujejo se glasovi, da stopi Ita¬ lija na stran trojnega sporazuma (Anglije, Francije in Rusije.) Ita¬ lijanski poslanik prihaja pogosto¬ krat v zunanji urad. GRŠKA IN TURČIJA. Ako je resnica, da je kupila Turčija . minski križark' ; ben” in “Breslair', pride skoraj gotovo do vojne med Grško in Turčijo. Grška je namreč v stra¬ hu za Egejske otoke, katere bi ji Turčija rada zopet iztrgala. V tem slučaju pošlje Rusija svoje čete na romunsko mejo. STROGA CENZURA. London, Anglija. 16. avg. — O dogodkih na fronti ni mOgoee ve¬ liko izvedeti, ker je upeljal lord Ki te he n er najstroižjo cenzuro. Vojni poročevalci so takorekoč o- 'bupani, ker premljevati vedno eno in isto stvar ne “vleče.” Lord Kitchener je baje naznanil, da bo¬ de trajala vojna osem mesecev. NEMCI PROTI BRUSLJU. Reuterjev časnikarski biro po¬ roča iz Rusije, da prodirajo Nem¬ ci proti Bruslju in Antverpnu. Mogoče je, da je to res, veliko v- prašanje pa je, če bodo imele nem ške čete zaiželjeni uspeh. Gotovo je, da se pripravljajo važni dogodki. Bruseljsko časopi¬ sje svari civiliste naj se vzdržijo sovražnosti. AVSTRIJCI V BELGIJI. Amsterdam, 16. avg. — Iz Mae- strich naznanjajo, da se nahaja velika sila avstrijskih čet v Aachen, kjer je nemški cesar Vi¬ ljem osebno prevzel vrhovno po¬ veljništvo. AVTONOMNOST POLJSKE. London, Anglija, 15. avgusta. — Reuterjev biro naznanja iz Pe¬ trograda, da je izdal vrhovni po¬ veljnik ruske armade, veliki knez Nikolajevič sledeči proglas Polja¬ kom : “Napočil je dan, ko se more u- resničiti želja vaših očetov. Pred stopetdeset leti je bilo tele Polj¬ ske razkosano na kose, toda duša je živela naprej v upanju, d t pride tudi za Poljake ura vstajenja in zbližanja z Rusijo. Ruska armada vam svečano pri naša to sporazumljenje, ki bo iz¬ brisalo meje za Poljsko ter jih združilo pod žezlom ruskega car¬ ja. Pod tem žezlom se bode Polj¬ ska prerodila, bode prosta v veri, jeziku in avtonomna. New York, N. k., 15. avg. — Poštni mojster v New Yorku na¬ znanja, da prihodnji teden ne bo¬ de mogoče odpraviti pošte v Nem¬ čijo in Avstro-iOgrsko. Od početka vojne je pošiljala pošta pisma v Avstro-Ogrsko in Nemčijo preko Napolja v Italiji, in meni se, da so tudi prišla na cilj, umevno pa, da ne tako hitro, kakor pred pri¬ četkom vojne. Denarne nakaznice se še odprav ljajo s pošto, toda število teh je izredno majhno. Tudi zneski so malenkostni. Večje s vole se na od¬ redbo poštnega oddelka iz Wa- sliingtona ne smejo odpošiljati. CARRANZOVA VOJSKA V GLAVNEM MESTU. Narodna palača v glavnem mestu Meksike se nahaja v rokah konstitucionalistov. Car ranza pride. (Nadaljevanje na osmi strani.) LIEBKNECHT USTRELJEN. London, Anglija, 14. avg. • — - De¬ lavski list “Dailv Citizen” zatrju¬ je, da je izvedel iz Sigurnega vira, da je bil nemški s ocialistični vo¬ dja dr. Karl Liebkiieeht ustreljen ker ni hotel vstpjjSfti v armado. Liebknecht je •• bil j' ezervni poro¬ čnik. Čujejo . se trni še vedno ne¬ potrjene vesti- ^/S-.bilo ustrelje¬ na® IdCImmafMicmn 'posla iicW "Ju vodij v Nemčiji. Koliko" je na tem resnice se ne ve. “Dailv Citizen” pravi, ,da je dobil te vesti cd nekega nemškega begunca. Dr. Liebknecht je izja¬ vil, da kot prepričan socialist ne mara služiti. Nato je prišel odde¬ lek vojakov v njegovo stanovanje, ter ga vzel v vojašnico. Tam ga je vojno sodišče kratkomalo obsodi¬ lo na smrt, in vojaki so ga ustre¬ lili. Ustreljena je bila tudi socia¬ listična agitatorica Rosa Luxem- burg, ker je pisala hujskajoče članke o trpinčenju vojakov v nemški armadi. Dr. Karl Liebknecht je bil ro¬ jen 1. 1871 kot sin znanega socia¬ lističnega vodje in poslanca Wil- helm Liebknechta. Po poklicu je 'bil odvetnik ter zaklet sovražnik vlade in militarizma. Njegova raz¬ kritja o nečuvenih razmerah v ar¬ madi in o Kruppovem škandalu so povzročila po vsem svetu veli¬ kansko senzacijo. Šele meseca ju¬ lija je v državnem zboru dokazal, da je nek general delal kupčije z redovi. Mexieo Ciudad, Mex., 15. avg. — Narodna palača se nahaja v ro¬ kah konstitucionalistov. Glavno mesto Meksike je zavzel gen.. Obregon, ne da bi prišlo do preli¬ vanja krvi. Meščani so zmagovalce sprejeli z velikim navdušenj jem. Čete konstitucionalistov so se na¬ stanile v barakah, katere so imeli dosedaj vladni vojaki. Jutri zjutraj odide osem vlakov na fronto, da formalno sprejme in čestita načelniku konstitueiona- listov, generalu Carraza, ki prev¬ zame predsedništvo kakor hitro mogoče. Stari režim je s resignacijo vo¬ jaških guvernerjev držav Ohispas, Vera Cruz, Tabasco, Campeelie in Vucatan takorekoč popolnoma po¬ kopan. Mexico Ciudad, Mex., 16. avg. — Gen. Vennstiano Carranza, na¬ čelnik konstitucionalistov, pride v glavno mesto prihodnji torek. Ta¬ ko se je' tukaj naznanilo danes. Istočasno se pričakuje tudi tukaj, da pridejo sem vse čete 'konstitu¬ cionalistov, tudi one pod povelj¬ stvom gen. Villa, ter člani Carran- /ovt;u $13.20 v gotovini in ček za $100. Za roparjema ni sledu. — 'Nekega, dosedaj še neznane¬ ga moža, so našli te dni v lobby Denver hotela v Duluthu mrtvega. Neznanec, ki je bival nekaj dni v omenjenem hotelu, je umrl za sr¬ čno kapjo. Nenadna smrt ga je zadela med črtanjem časnikov. Pri mrtvecu so našli majhno zapi¬ sno knjižico z dvema naslovi. — Predsednik severozapadne zveze lastnikov perilnic, C. H. Lu- tes, je te dni naznanil, da bode glavna točka letne konvencije la¬ stnikov perilnic, ki se vrši 14, 15 in 16. septembra v Niagara Falls, kako spraviti Kitajce iz tega pod¬ jetja. Na konveciji severozapadne zveze lastnikov perilnic, ki se je vršila v Duluthu prejšnji mesec, je bila istotako sprejeta resoluci¬ ja proti kitajskim perilnicam. — Pri okrajnem sodišču sta bili vloženi dve odškodninski tožbi, o- ba toižitelja sta rudarja. Prvi, John Swanon, zahteva od Oliver Mining Co., odškodnino v znesku $5000.00 za poškodbe: katere je za dobil pri delu v Alpina rudniku blizu Virginije. Drugi, Mafet Hill, pa toži M. A. Hanna družbo za isti znesek. Prvi tožitelj je izgu¬ bil pri nesreči levo oko, in mogoče je da oslepi še na drugo, Hill pa je za vedno pohabljen na eni nogi. Oba tožitelja- sta predlagala, naj se obravnava vrši v Virginiji, da pričam ne bi bilo treba hoditi v Duluth. — Mesto Duluth toži Mrs. Ca- roline Paulson za odškodnino v Znesku $2500.00, in sicer za po¬ škodbe, katere je zadobila, ko je dne 4. avg. padla na stranskem ho dišču na 64. zap. Ave. Zlomila si je levo roko, in pravi, da je mesto krivo, da se je zgodila nesreča, ker onega mesta ni dovolj zavaro¬ vala. — Nekaka “'Slovenska Knji¬ garna” v Brooklyuu, N. Y., ogla¬ šuje knjižice. Po naročilu smo na¬ ročili tudi mi eno, ter poslali zah¬ tevani znesek v znamkah, toda dobili je še danes nismo. Prosimo za pojasnilo. Aurora. — Tukajšnja nova šola ki je bila zgrajena s stroški $65; 000, bode otvorjena dne 31. avgu¬ sta. — 'Tukajšnja policija je areto- vala več ciganov, ki so šotorili bli zn tukaj, ter kradli, kar jim je prišlo pod grabežljive prste. Po¬ sebno radi so imeli kokoši. 'Cigane so izgnali. Chisholm. — Mike Kovačevič je poleti' odpotoval od tukaj s svo jo družino v staro domovino. Se¬ daj pa je prišlo od tam naznanilo, da so vtaknili Kovačeviča v voja¬ ke, in da tudi družina ne more na¬ zaj. Njegove posle tukaj izvršuje Lavvrence Paskevamvho. Ely. — Nek tukajšnji znani ro¬ jak se je moral zagovarjati pred sodiščem pod obtožbo, da je na¬ pravil predzadnjo nedeljo v svo¬ jem stanovanju takozvano “beer party”. Bil je spoznan krivim in obsojen v plačilo denarne globe v znesku $100 in stroškov. Kazno¬ vani so bili tudi drugi udeležnik.i, tako, da, dosega skupni znesek na¬ loženih glob blizu $200.00. Malo draga je bila ta zabava, a služi v svarilo drugim. — 151etno Kati Jerman so po¬ slale pristojne oblasti v poboljše- valnico za deklice. Pobegnila je z doma, in ko so jo hoteli peljati nazaj, se je odločno branila. Sedaj mora pa v poboljševalnico. — Naši slovenski farmerji lepo napredujejo. Rojak George Kotze je poslal več delavcev na svoje zemljišče, ki se nahaja zapadno od tega mesta, da mu je sčistijo. Ro¬ jak Matt Primožič ima na svoji farmi jako lep oves. Zemljišče je bilo očiščeno šele pred meseci. Ruski kozaki, ki so uničili avstrijsko brigado. Ob strani ruski car Nikolaj II in nadvojvoda Nikolaje¬ vič. Ruski car namerava poklicati pod orožje vse črnovojmike do 40 leta in spraviti pod orožje okoli _ 15 milijonov mož. ____ koko, kakor bi morali. Govori se, da bode v kratkem izvršenih več aretacij. Nahwauk. — V Hawkins rudni¬ ku se je zopet začelo delati, toda delo je dobilo le malo delavcev, in ni nikomur svetovati, da bi ho¬ dil sem za delom. Delavske razme¬ re so v splošnem slabe. Virginia. — Tukajšnje banke so po enotedenskem izdajanju ta- kozvanih kasirskih čekov prene¬ hale s poslovanjem na ta način; in izplačujejo denar zopet v gotovini. Cene živilom so poskočile, kot se pravi, radi splošne vojske v Ev¬ ropi. — Obljubuje se, da bode dobilo več delavcev delo pri Virginia & Rainy Lake družbe. Da bi pa no¬ vi delavci dobili delo, ni nobenega upanja; ker je tukaj dovolj brez¬ poselnih. •—- Otroci, nabirajoči borovnice v bosti blizu Mountain Iron road kaki dve milji zapadno od tega mesta, so našli te dni na nekem drevesu obešenca. Preiskava je dognala, da je obešenec 'Samuel Samnson, ter da je izvršil samo¬ mor. ILLINOIS. Joliet. -— Umrl je g. John Ba- horieh, brat 'znanega gostilničar¬ ja g. Josipa Bahoricha in član dr. •sv. Frančiška 'Sal. št. 29. K. IS. K. J. Gilbert. — Nekaj rudarjev: ki je izgubilo delo pri zaprtju rudni¬ kov, je dobilo delo pri občini. De¬ lo so dobili pri popravljanju cest. Hibbing. — Požarni načelnik Mclllhargey zahteva tudi za po¬ žarno postajo štev. I. avtomobil. Predložil je to zahtevo občinske¬ mu zastopu v pretres, ter navedel, da je z avtomobilom, kakor, ga ima požarna postaja štev. 2. veli¬ ko manj stroškov. — Odsek za vodo in razsvetlja¬ vo je poveril Tyler družbi zgradbo napeljave za parno kurjavo. Stro¬ ški znašajo $14,000, zistem je ga¬ rantiran za pet let. — Da nekateri ljudje kradejo elektriko, se je govorilo na seji odseka za vodo in razsvetljavo. Občina je najela pred tedni inšpek torja, ki je pregledal vso napelja¬ vo in iznajldel, da nekteri prebival¬ ci' ne plačujejo toliko za elektri- MICHIGAN. Ironwood. — Y Neivport rudni¬ ku se je zgodila huda nesreča, ka¬ tere žrtev je postal delavec Pin¬ co Martino. Njegova dva tovariša so sodelavci po napornem triur¬ nem delu še dobili žive izpod za¬ sutja. Nesreča se je zgodila, ko se je nad delavci utrgala velika plast kamenja ter prsti, ter jih podsula. — Druga nesreča se je zgodila v Anvil rudniku; nedaleč od Be- semer, in ta nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi. Do smrti je po¬ bilo delavca Oscar Ojanena in Johna Yarnelarnena, v starosti 29 oziroma 25 let. Ojanen ostavlja ženo na Finskem, Yarnelarnen pa 'brata v Rockford, 111. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. Priredil za “N. V.” Milutin. Chicago. — “Zveza katoliških Slovencev v Ameriki” je bila usta novljena v Chicagi. Namen “'Zve¬ ze” in njenega delovanja je, dr¬ žati ljudi v temi in nazadnjaštvu. Ustanovili so jo slovenski duhovni ki, vsi znani hujskači. PENNSYLVANIA Dunlo. — Petega avgusta smo izročili rojaka Matevža Štritof materi zemlji. V najlepši dobi, 22 let stari rojak, se je poslovil za vedno od nas. Bolehal je precej dolgo za proletarsko boleznijo su- šico. Ranjki je bil doma iz Poni¬ kve nad Cerknico. Bil jfe član S. S. P. Z. in S. D. P. Z., katerih društvi sta ga spremili na tukajšno poko¬ pališče. Iz pevskega društva je bi¬ lo nekaj moči, ki. so po možnosti zapeli dve nagrobnici. N. p. v. m.! Slaven arheolog umrl. Y Berolinu je umrl 841etni pro¬ fesor Aleksander Conze, ki si je pridobil za arheologijo velikanske zasluge. (Dalje). In šlo je. Naša “ triutridesetori- ca,” tako imenovana radi razlike od onih petnajstih častnikov, ki so imeli prednost, se je nastanila v drugem razredu. Imeli smo pri¬ meroma boljšo jed kakor na “'Manterey”, in ladijski častniki so posebno z nami radi občevali. Znali simo se pa tudi zabavati in si preganjati čas. Tu je bil poročnik Beer, ki je bil prideljem v Meksiki štabu, in ki je rešil precej inštrumentov štabne godbe. Poiskal jih je ter z veščim očesom izbral izmed možt- va sposobne ljudi. Kmalu je se¬ stavil skupaj majhno godbo, ki se je v medkrovju pridno vadila. Dne 28. avgusta je mogel Beer s svo¬ jo godbo že javno nastopiti. Na krovu je zasvbi^l valček, in kmalu je pogledalo več ljubkih ženskih glav iz oken kajut. Poročnik Beer je taktiral kar 'za ' , ? nske prisilne delavni- ^1 Živet'“siromak” mo- rojj ri | zu lj ev svojih, ne pa to v . lem, ko bodo njegovi Jv' ae roko vnja6ili v zlati pro¬ ga sinčka z močno verigo priveza¬ nega na kol na dvorišču in sicer od poldneva pa do desetih zvečer, ko ga je rešil policijski stražnik. Vlomi v Pulju. Zadnje čase so se v Pulju množili vlomi, pri ka¬ terih so čividno sodelovale ene in iste osebe. Po zadnjem vlomu v trgovino z zlatnino gospe Roporat je policija aretirala več sumljivih oseb in jih zaprla. Upati je, da je prijela policija prave vlomilce, ker se od tedaj vlomi niso ponovili. — Te dni ponoči so pa vlomili nezna¬ ni vlomilci v neko cerkev pri Pu¬ lju in odnesli več dragocenosti. O storilcih nimajo še nobenega sledu Utonil je na Žagi 20. julija fi¬ nančni nadstražnik Laganis. Šel se je kopat v Učejo pod most in je izginil v tolmonu. Čez eno uro so ga potegnili mrtvega iz vode. Toča v Istri. 23. julija so imeli v občini Roč v Istri hudo točo, ki je uničila, velik del vinogradov in drugih poljskih pridelkov. Nesreča. V Gorici se je vnel pri delu 33letnemu monterju Petru Konte ju pod tramvajsko lopo ben¬ cin. Plamen se je prijel tudi nje¬ gove obleke, vsled česar se je mo¬ čno opekel po rokah in nogah. Ponarejalec denarja. Korminsko orožništvo je aretiralo 18'letnega Jos. Tomazina iz videmske okolice, ker je skušal razpečavati ponare¬ jen denar. Radi istega delikta ga iščejo tudi že italijanske oblasti. Nesreča na električni železnici. V Pulju sta trčila na progi skupaj vozova električne železnice, pri če¬ mer se je napravila škoda za pri¬ bližno 300 K. Neka dama, ki je sedela v enem vozu, je bila ranje¬ na na roki. Druge nesreče vsled previdnosti voznikov ni bilo. mladi požigalec enajstletni Franc Zamrav iz Frnetiča, Iki je 17krat zažgal, tako, da je zgorelo 5000 kvadratnih metrov gozda. Stavka v tobačni tovarni na Re¬ ki. V tobačni tovarni na Reki stav¬ ka 400 delavcev. Ti delavci so namreč delali v akordu, čim več smotk so izdelali, tim več so za¬ služili. Ravnateljstvo pa jim je da¬ jalo samo gotovo množino tofbaka na razpolago, talko da niso mogli napraviti preveč smotk. Iz Budim¬ pešte pride komisar: ki bo skušal poravnati spor. Zaplenjeni italijanski protest proti preselitvi jugoslovanske so¬ cialne demokracije v Trst. Itali¬ jansko liberalno društvo “Patria” je nameravalo objaviti in plaka¬ tirati obširen oklic na italijanske “meščane” s pozivom, naj odločno protestirajo proti preselitvi izvrše- valnega odbora jugoslovanske so¬ cialne demokracije iz Ljubljane v Trst. — Policijsko ravnateljstvo je več odstavkov tega oklica za¬ plenilo. “Pafri-a” je sedaj odsto¬ pila od tega koraka, namerava pa prirediti v (kratkem javen protest¬ ni shod. Vojaku rešil življenje. Te dni se je šel kopat v Sočo pri Gorici sa- ,per Voraur. Soča pa je sedaj pre¬ cej deroča in mrzla. Vorauer, ki ni znal plavati, je zašel v globo- kejšo vbdo, kjer se je začel potap¬ ljati. Klical je na pomoč in slu¬ čajno je prišel mimo revirski in¬ špektor redarstva g. Ivan Putrih. Hitro je ta skočil v vodo in z ne¬ varnostjo svojega življenja izvle¬ kel vojaka iz vode. Vojak je bil že onesveščen. Prihiteli so Putrihu na pomoč tudi nekateri vojaki in pomagali vojaka spraviti zopet k sebi. Nato :so vojaka odpeljali v garnizijsko bolnišnico. Dr. Casapiccolo in — pasji bič. V nedeljo 'dne 19. julija popoldne okoli pol 2 je obiskal dr. Casapic¬ colo Pevnio. Spremljala sta ga nje gova dva psa, eden je imel pred¬ pisani nagobčnik, drugi pa ne. Ko je prišel do gostilne gosp. Vincen¬ ca Komavlija, je pritekel iz go¬ stilne mali Komavlijev pes, na ka terega sta se vrgla psa dr. Casapi¬ ecole. Ko je na vriše pritekel na cesto gosp. Komavlji in udaril s palico po pseh, jo to dr. Casapieco lo tako razjezilo, da je zavihtel pasji bič in udaril gosp. Komavli- je z vso silo dvakrat po hrbtu. Ko- je prihitel očetu na pomoč sin Emil, ga je višji policijski komi¬ sar udaril z ročajem po glavi, da se je ta skoraj onesvestil. Na krik očeta in jok matere je pritekla še hčerka iz hiše, ki se je od strahu ŠTAJERSKO. V Janževem vrhu se je zastru¬ pila s fosforjem 221etna delavka Marija Verdnik. Poklicani zdrav¬ nik dr. Škof iz Ribnice ni mogel več dekletu pomagati in je umrlo. Iz Maribora. Neka delavka je našla pri frančiškanski cerkvi 450 K denarja. O tem ni nikomur nič povedala, pač pa je že skoraj po¬ lovico denarja s svojim možem za- hunkala, dokler ni policija prišla viru tega denarja na sled in je ne pošteno najditeljieo prijela. Iz Gradca. Neki Ant. iSenger, 20 let stari pilarski pomočnik, je na Dunajski cesti iz ljubosumnosti obstrelil svojo ljubico 181etno de¬ lavko Rozo Jurkovič in njeno se¬ stro Marijo. Poskusen samomor pionirja. Na graškem glavnem kolodvoru se je 'hotel s službeno puško ustreliti pi- jonir Friderik Petz iz Ptuja. Tež¬ ko ranjenega so spravili v graško bolnico. Utonil je v Dravi pri Mariboru devetletni sinček železniškega sp r e v o d n i)k a S c h m i e d m a j er j a. Nesreča. Z nekega drevesa je padel v Drakšljah pri Veliki Ne¬ delji kmečki sin Martin Meško. Zlomil si je obe roki na lakteli. Spravili so ga v bolnišnico v Gra¬ dec. Stekel pes je ugriznil maribor- clkega milijonarja, industrijca in obč. svetnika Jos. Franza v Mari¬ boru. Prepeljali so ga 17. julija s tremi drugimi osebami v Pasteu¬ rjev 'zavod na Dunaj. Obsojena nemškutarska podiv¬ janost. Dne 17. julija se je vršila v Konjicah pri tamošnji okrajni sodniji obravnava zoper loškega nemškutarskega generala Krants- dorferja, ki je razgrajal na shodu Jugoslovanske strokovne Zveze dne 29. junija na Zbelovem. Krautsdorfer je propadel tor je bil obsojen na pet dni zapora ali 10 kron globe in na plačilo vseh sodnih stroškov. Krautsdorfer še pride v tej zadevi enkrat na vrsto. Tožita ga delavski tajnik Vekosl. Zajc in odvetimk. koncipient dr. Anton Veble. Iz Celja. Dne 23 julija okoli 1. ure popoldne je nenadoma prihrul silen vihar v zvezi z obilnim dež¬ jem. Vihar je. napravil v mestu in okolici mnogo škode. Z gimna¬ zijske strehe je nametal za cel voz opeke; v Gosposki ulici je vrgel n a tla Baumgartnerjev napis; pri cirkusu je obrnil streho na šotoru, ki je služil za hlev; drevje je tu in tam razcepil in odtrgal vsaj po¬ samezne veje. V okolici je zelo poškodovalo streho pri Žerjavu v Zavodni. Iz Savinske doline priha jajo vesti o veliki škodi, ki jo je napravil ta vihar po hmeljnikih in ma poslopjih. Najhuje je divjal okrog Žalca, kjer je razkril več streh, prevrnil par kozolcev in zla ti poškodoval limeljnilke z nasadi na žico. Po splošni sodbi je zadela Žalsko okolico mnogo hujša nesre¬ ča, kakor če bi jo pobila toča. Poslanec in orožnik rešitelja. V torek dne 21. julija ob 2. uri zju¬ traj je začelo v Orehovi vasi pri Mariboru v Šmirrmaulovi hiši, v kateri je stanovala neka Marija Potočnik z dvema malima otroči¬ čkoma, goreti. Orožniški stražmoj- ster Planinec, ki je bil na patru¬ lji, je zapazil ogenj, in je takoj alarmiral prebivalstvo in je začel reševati. Ko je Marija Potočnik hotela rešiti nekaj goreče slame, ki jo je pokopala pod seboj, ji je obleka začela goreti. V največji nevarnosti je priskočil Planinc na pomoč. Ni se oziral na nevarnost življenja, ampak je hotel potegni¬ ti Potočnikovo iz ognja. Že je bil skoro na prostem, ko se vsuje nanj in ubogo ženo zopet velika plast goreče slame in oba pokop¬ lje pod seboj. Oba bi bila postala žrtev ognja, ko ne bi v kritičnem trenutku priskočil poslanec 'Pišek na pomoč. Z vso silo ne meneč se za ogenj in svoje življenje je g. Pišek potegnil oba na prosto in ju rešil. Obžgana sta sicer močno, a rešena sta. Nevarna igrača. Iz Celovca po¬ ročajo o nezgodi, ki jo je povzro¬ čilo zopet nespametno ravnanje z orožjem. Na vrtu restavracije “pri Zvonu” sta se igrala dva fanta z flobertovo pištolo. Pri tem se je enemu sprožilo orožje in je bil 14 letni Hudelist nevarno ranjen. Samomor iz nesrečne ljubezni. Iz Beljaka poročajo, da so 17. jul. našli otroci na neki cesti mrtvo 321etno Julijano Sommeregger. Sa hiomorilka je bila zelo nervozna oseba in si je vzela žviljenje naj- 'brže iz nesrečne ljubezni. Njeno truplo so prepeljali 1 v mrtvašnico v Beljaku, kjer je bodo obducirali. Zblazneli vlomilec. Kakor smo že poročali; je vlomil pred nedav Pim časom neki Pueher, ki je ušel blaznice v Celovcu, pri posest¬ niku Ivanu Krobatu in odnesel 490 K. Dne 18. jul. se je pojavil Pueher v bližini Celovca ter kupil pri neki prodajalki več žganja. Ko je bilo treba plačati, je Pueher pričel razsajati, češ, da je žganje predrago, in je, zaprl prodajalko Krenn in njeni hčeri v klet. Nato je pobegnil. Šele čez eno uro so sosedje na klice prodajalke rešili ljo in njeni hčerki iz neprostovolj nega zapora. Kmalu nato so Pu- cherja prijeli in oddali zopet v blaznico. Nezgoda pri delu. V bližini See- bodna je pomagala Angela Bru- ner pri žetvi. Pri tem se je s sr¬ pom tako ranila na nogi, da je ob¬ stajala nevarnost, da izkrvavi. L( hitra zdravniška pomoč ji je rešila življenje. Požar. V Dul j ali je izbruhnil v nedeljo dne 19. jul. db pol 9. po¬ noči požar pri gospodarskem po slopju, ki je last posestnice Ane Taurer. Zgorela so vsa gospodar¬ ska orodja, zaloga sena in več vo¬ zov. Le mirnemu, brezvetrnemu vremenu se je zahvaliti, da ni uni¬ čil tudi hišo. Požar je zanetila naj brže zlobna roka. Škoda je pre cejšnja. Redek ptič se je pojavil v okolici Vrbskega jezera. Imel je obliko velikega jastreba in se je včasih hitreje, včasih počasneje premi¬ kal najprej. Ljudje so se v velikih gručah gnestili in ugibali, kak ptič bi bil to. Proti 7. uri zvečer se je končno spustil ta ptič v nižino in obležal mrtev ob jezeru. Ko so pri¬ šli ljudje blizu, so opazili, da je redka prikazen —zmaj iz lepenke v Obliki ptiča; s katerim se igrajo otroci. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°j 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest- ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- CIJALNIH NIČEL. Bnnvi \o Compajvv Fitger Brevving Co, Duluth - Minil. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Čudna sleparija. Na holandsko-nemški meji je nemška občina Emerich, v kateri ima pek Gude tudi kmečko gospo¬ darstvo. Gospodarstvo in pekarija sta v Nemčiji, toda kozolec je že onstran meje na Holandskem. Pred nedavnim je odšel pek s svo¬ jim ročnim vozom na Holandsko, naložil tam v svojem lastnem ko¬ zolcu dve vreči lastne moke ter prepeljal vreči deset korakov da¬ leč na svoj idom v Nemčiji. Vsled tega je bil obtožen, ker od moke mi plačal — carine. Obsodili so ga na globo 220 mark, višje sodišče v Diisseldorfu pa na 440 mark. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV- SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! Nadlegovanje francoskih potnikov v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Fran¬ coski generalni konzul v Budim¬ pešti, de Maugin, se pritožuje v nekem interviemi, da so oblasti v zadnjem času nadlegovale fran¬ coske potnike, ki so potovali po O- grskem, jim odvzele dokumente ter jih zasledovale zaradi špiona- že. Tako je bil meseca aprila are¬ tiran Francoz Baffet, ki je kot ri¬ sar nekega francoskega lista več stvari fotografiral, in je že več mesecev zaprt. Vsaka intervenci¬ ja je zastonj. Nekega artista, ki je prišel iz Bosne, os tudi prijeli. V Mikolczn pa so imeli več dni za¬ prtega inženirja Vogta. Najekla- tatnejši slučaj se je pripetil pred par tedni. Francoska zdravnika Pierre Philibina, ki se je z dvema sinovoma in guvernanto peljal v Bukarešto, so vojaški organi pri¬ jeli ter ga v komornski trdnjavi popolnoma slekli ter preiskali. To postopanje je privedlo francoske- generalnega konzula do tega, ga da se je pritožil pri francoskem poslaništvu na Dunaju, da se od kompetentne strani opo-zore ogr¬ ske oblasti, da napravijo konec te¬ mu postopanju. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI JAMČIMO da je COPENHAGEN SNUFF vam mi na¬ bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga v hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga pošljemo po pošti po centov za škatlo, dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. vadni ceni 5 dokler ga ne WEYMAN-BRUTON C0. 50 Union Square New York 4 narodni vestnik “Narodni Vestnik” National Herald. Siovenlc Sami-Weekly. Owned and publlshed by Ihe Slovenlan Printing & Publlstolng Company a Corporation. Plače ot Business : Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued ecf March 3, 1879.“ _ »narodni vestnik« izdan Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. cha|a vsak p onedeljek In četrt ek zvečer na 8. straneh NaroCnlna stanei Za Ameriko za celo leto • $2 00 za pol leta ■ St.00 Za Evropo In Canado za celo leto .... S3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: ••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dulutti, Minn. Telephone, Melrose 1113. KONVENCIJA K. S. K. J. Danes se je začelo v Milvvaukee, ‘Wis. splo¬ šno zborovanje K. S. K. J.; na konvenciji so se sešli odposlanci društev pripadajoča tej najstarejši slovenski podporni organizaciji v Ameriki. Delegatom je poverjena težka ali častna na¬ loga, treba bode marsikaj preustrojiti, prena- rediti, črtati in dodati, da se postavi temelj Jddnote na kolikor mogoče dobro in zdravo podlago* za večje zasiguranje Jednotinega ob¬ stoja in napredka. Edino to naj imajo pred očmi delegati, strankarstvo mora pri delu za celokupni bla¬ gor članstva izginiti. Eno najvažnejših točk za rešiti (bode vpra¬ šanje sprejema National Fraternal lestvice. Večina držav zahteva, da uredijo podporne or¬ ganizacije poslovanje po tem načinu, zato bi bilo nespametno, nasprotovati temu. Ako se na konvenciji ne sprejme te lestvice po trmo¬ glavosti gotovih ljudi, mora več društev od¬ stopiti, prizadeti člani bi pa izgubili ves svoj že vplačani denar. To ne bi bilo samo krivično, ampak skrajno grdo, nevredno katoliške in bratske organizacije; nekaka tatvina, vseka¬ kor veliko oškodovanje prizadetih. 'Premislite to dobro, da vam ne bodo mogli očitati izdaj¬ stva svojih sobratov. Dandanes se vse reorganizira, treba je iti z duhom časa, drugače je napredek nemogoč, izključen. Iz krogov članstva K. ‘S. K. J. jo vedno bolj slišati glasove, naj se odpravi pri organizaciji prisiljena spoved. Ta zahteva je vsekakor opravičena, in če duhovniki pri Jed- noti ne bi 'zasledovali svojih osebnih ciljev, ki za organizacijo nimajo prav nobene koristi, se tej zahtevi ne bi upirali. Kot duhovniki spovedniki pa morajo tudi priznati, da prisi¬ ljena stvar, prisiljeno sprejemanje zakramen¬ tov, ki morajo biti njim posebno sveti, ni do¬ bra. Izgovori, da morajo skrbeti za dušni bla¬ gor članov, ne more obveljati; pretnje vsled neizvrševanja talkozv. verskih dolžnosti — su- spendacija, izključenje itd. — so preživela stvar in tudi nevredna organizacije cerkve kot take. Pa še nekaj drugega je, in to je največje važnosti za napredek in obstoj cele organiza¬ cije. Proti spovedi navsezadnje nimamo nič, kdor je tak grešnik; da misli oprati svoje pre¬ grehe s spovedjo, do že sam naš ,1 spovednico. Iti tiuiiovnilki imajo svoje kraje, t. j. cerkve, kjer" naj izvršujejo svojo dolžnost. — Današ¬ nja mladina je bolj liberalnih načel, dandanes človek ne mara več popolnoma nepotrebne nadoblasti nad seboj. In ravno mlade ljudi potrebujejo podporne organizaciji za člane p.'misliti je samo treba, kake obveznosti ima vsaka organizacija napram svojmr članom. Treba jih bode izvršiti, pri starih članih prej, pri mlajših pozneje, kakor pač določi usoda. Mlade ljudi pa odganja od pristopa K. S. K. J. varuštvo klerikov. To je treba vzeti v pretres, malo dalekovidnosti je treba, da se zasigura obstoj in napredek te najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki. V splošni dobrobit članov K. 'S. K. J. je tre¬ ba nadalje delegatom trezno prevdariti, za ka¬ teri list bodo glasovali, da postane glasilo. Člani so večinoma delavci, da je tedaj popol¬ noma na mestu, da postane dober delavski list glasilo. A. S. je že večkrat očito nastopil zo¬ per delavce in njihove težnje, delavci bi tedaj pljuvali v lastno skledo, alko za ljubljansko škofijo. Doeim so drugod po svetu duhovniki odsto¬ pili od denarnih zavodov, so pri nas lepo ostali na svojih gorkih mestih, dasi so zdaj in zdaj prišli večji ali manjši škandali na dan in se je pokazalo, -da se dobe tudi taki duhovniki, ki porabljajo dano jim priložnost, da si s tujim denarjem polnijo žepe. Med temi škandali je najnovejši škandal šentpeterslkega župnika Petriča v Ljubljani. Mož ni bil nikoli nič prida in že kot kaplan na najslabšem glasu, tako, da je pač samo pod škofom Jegličem mogel dobiti mastno župnijo pri Sv. Petru. Zdaj je prišlo na -dan, da je ta mašnik navaden slepar, da je goljufal kjer je le mogel in da je tudi v klerikalni posojilnici kradel in goljufal. Spričo gnjilobe in demoralizacije, ki vlada v klerikalni stranki, spričo dejstva, tla živi kranjski klerikalizem, sploh le še od sleparije, se še čuditi ni, da se pojavijo taki poštenjaki, kakor s,ta šentpeterski župnik Petrič ali šent¬ jakobski Bajec in še nekateri drugi taki možje. Pod parolo “za ljudski blagor” so se zgodile Drozdove; Weissove in Kayserjeve sleparije, za ljudski blagor je tudi parola teh Petričev in Bajcev. Takega dela je menda že dovolj ! Ali ljubljanski škof še vedno misli, da v nje¬ govi škofiji ni treba izvršiti papeževega de¬ kreta? Po “S. N.” DREADNOUGHTI — STARO ŽELEZO? Komaj so se države vrgle na gradnjo ogrom nih vojnih ladij — dreadnoughtov, že se tem orjakom očita preživelost in nerabnost. Brit- ski admiral sir Percy Scott, ki se je svoj čas z vso silo zavzel za sedanjo težko oborožbo an¬ gleške vojne mornarice, izjavlja, da je čas za težke vojne ladje že minul, dreadnoght je pre¬ magano stališče, sedaj nastopa doba podmor¬ skih čolnov in aeroplanov. Admiral Fremantle je istotako izjavil, da je vloga podmorskih čolnov izredno resna in važna, vendar pa hi bi¬ lo treba šele dokazati, da velike vojne ladje ni¬ majo nobenega zmisla več. Ta dokaz pa ni mo¬ gla doprinesti le vojna, kakor je n. pr. rusko- japonska vojna doprinesla dokaz, da torpedu ne gre tista važnost, ki se mu je bila pripisova¬ la dotlej. Niti en slučaj ni znan, da bi se bila kaka ladja potopila potom torpeda. V ports- mouthskih mornariških krogih tudi pritrjuje¬ jo Seottovemu mnenju, le toliko pristavljajo, da danes podmorski čoln še ni dosegel svojega viška, pac pa ga bo v bližnji bodočnosti, ze danes je podmorski Čoln odličen v ozkih vo¬ dah, toda že se grade tipi, ki zavladajo tudi v širokem morju. Sir Hiram Maxim, znani mor¬ nariški in topniški tehnik, se popolnoma strin¬ ja s Scottom. Vsekakor je danes težko dohaja¬ ti tehniko na vseh poljih in bi bila malo večja počakanost in dalekovidnost zlasti na vojnem polju velik blagor za davkoplačevalce. GOLOGLAVOST ČLOVEŠTVA. Gologlavost človeška prerokuje londonski zdravnik Steep. Na podlagi znanstvenega štu¬ dija je prišel do žalostnega zaključka, da bo¬ do naši potomci popolnoma — plešasti. Športi pod milim nebom sicer morejo to nesrečo od nas odvrniti, toda samo začasno, popolnoma preprečiti je ne morejo. Duševno telo je naj¬ večji sovražnik las ter nam vzame tričetrtine naše energije: z eno besedo, naši možgani de¬ lajo mnogo preveč. 'Poglejmo ženske: gologla¬ vost je pri ženskah le redek slučaj, kajti žen¬ ske baje večinoma nekoliko premalo napenja¬ jo svoje možgane. Od 1000 tridesetletnih mož je 300 plešastih, dočim od 1000 žensk obdrži 950 žensk vse svoje lase do 40. leta. Gologla¬ vost je najbolj razširjena med matematiki, fi¬ lozofi in pisatelji. Med prebivalci velikih mest je mnogo več plešastih nego med malomešča^ ni. Z lasmi bodo ljudje izgubili tudi zobe. To po naziranju Steepovem ne bo šlo talko hitro. Izpadanje zob povzročajo baje ponarejena ži¬ vila in ostra jedila. POZOR RUDARJI IN PREMOGARJI! Varnostne odredbe, pri razstrelnih snoveh. 1. Ne pozabite nikdar, da imate opraviti z razstrelnimi snovmi. Pri količkaj pametnem je izključena vsaka nevarnost. 2. Ne kadite, kadar imate opraviti s smod¬ nikom ali drugimi raznesilnimi snovmi, in ne jemljite teh stvari v roke, kada rje v bližini luč; kajti nevarnost je, da doseže raznesilue snovi plamen ali iskra. 3. Ne nosite na kapi goreče svečo ali odprte svetilke ! Tudi je ne postavljajte na lesene tra* nove, ki se nahajajo nad prostorom, kjer de¬ late priprave za razstrelbo. 4. Ne mečite zavojev z raznesilnimi snovmi po tleh, niti jih ne spuščajte trdo na tla. 0. Ne mečite razstrelnih kapm ali električnih iižigalnikov v isti zaboj, kjer se nahaja dina¬ mit aii smodnik. 6. Ne puščajte dinamita, smodnika, razstrel¬ ivih o a pic ali električnih užigalnikov po tleli raztn senili ležati, kjer se dela. 1. Ne nosite seboj v svojih žepih razstrelnih kapic ali električnih užigalnikov, ne tolcite po njih in ne pregledujte jih. 8. Ne Skušajte izvleči od električnega uži- galnika žice. 9. Ne -pridirjajte strelne kapice s svojimi zob¬ mi na užigalnikih; v ta namen se poslužujte za to določenih klešč; tudi ne spajajte užigalni¬ kov malomarno z rastrelnimi kapicami. 10. Ne poskušajte jemati iz zabojev razstrel¬ nih kapic s pomočjo žrebljev in druzih ostrih predmetov. 11. Ne puščajte dinamita, užigalnikov ali strelnih kapic na vlažnem prostoru. 12. Ne poslužujte se kratke prižigaluiee, da 'bi s tem pospešili razstrelbo, ali v ta namen, da bi varčevali. 13. Ne sprožite naboja, da bi razmajali luk¬ njo in potem takoj zopet znova nabili, ko je luknja še vroča. 14. Pri nabijanju razstrelile luknje se ne po¬ služujte železnih ali jeklenih palic, Rabite ve¬ dno le lesene palice, na katerih ni kovine. 15. Ne tlačite s silo naboja v luknjo, na kate- reim je pritrjena strelna kapica ali užigalnik. 16. Ne sprožite prej, predno ni vsakdo izven nevarnosti in zavarovan pred na okoli letečimi razbitki. Istotako spravite na varno s.vojo za¬ logo razstrelnih snovij. 17. Ne prenaglite se kadar se kak naboj no sproži. Vzemite si čas in bedite oprezni pri preiskovanju vzroka. 18. Ne rabite zmrznjenega ali ohlajenega di¬ namita. 19. Ne tajajte dinamita pri razgretih želez¬ nih pečeh, skalah, opekah ali kovinah, sploh ne preblizo ognja ali nad parnimi kotli. 20. Ne polagajte dinamita na deske ali kaj ta- cega tikoma nad parnimi cevmi ali cevmi z vročo vodo ali sploh nad razgretimi kovinski¬ mi stvarmi. 21. Ne mečite strelne kapice ali električnega užigalnika v dinamit na prostoru; kjer je spra¬ vljen smodnik. 22. Ne mečite dinamita v vročo vodo in ne ^praivljajte ga v dotiko z vročo paro. 23. Ne polagajte dinamita na solnee, ker se vse nitroglicerinske spojine razkropijo, ako so izpostavljene gotov čas solnčnim žarkom, brez ozira na toplino zraka, vsled česar izgubijo na svoji moči in učinkovanju. 24. Ne spravljajte razstrelnih kapic in elek¬ tričnih užigalnikov v prostoru, kjer se nahaja smodnik. 25. Ne imejte užigalnikov spravljenih na vro¬ čih krajih, ker se utegnejo izsušiti, 'da se pri razvijanju zlomijo. — Pozor torej! Vsaka izprememba pride prepozno. Človek čaka nanjo toliko časa, da izpije v tem priča¬ kovanju vse, kar je v njej resnično dobrega. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vg to 405 WestJlichiganStr7Duin(h^ Izdelujmo vse v tiskarsko stroko j . • 1:* _ • . v J? /Padaior. stvari lično, ceno in točno. Joče v . . Tiskov lne društva v eni ali več barvah naša 23 poseb Pismeni papir in kuverte izdelujemo okusno. Poskusite naše delo. Mj zadovoljnost. bost. Jako jamčile Unijska tiskarna. OD PRIPRAVLJALNEGA OD BORA ZA ZDRUŽENJE SLO¬ VENSKIH PODPORNI ORGA ZACIJ. (Konec.) 5. ) Vsaka organizacija naj pri¬ speva za vsakega svojega člana po $1.00 v usmrtninski sklad sku¬ pne organizacije. Raizume se, da mora, ako bi ne imela katera orga¬ nizacija toliko denarja v svojem skladu, razpisati poseben asesment, da pokrije primanjkljaj. 6. ) Vsi drugi skladi pa se naj spojijo, in sicer: upravni z uprav¬ nim, bolniški z bolniškim, tiskov¬ ni z tiskovnim, rezervni z rezerv¬ nim, poškodninski z poškodnin- skim itd. 7. ) Vsi člani brez izjeme naj plačujejo v usmrtninski sklad po lestvici National Fraternal Kon¬ gresa. Vsak član naj plačuje po starosti, katera se šteje z dnem pristopa v staro organizacijo. Ako pa je kdo član več organizacij, te¬ daj se preračuna njegova starost tako, da se ne bode članu in tudi ne organizaciji delala krivica. Na primer: Ako je kdo član S. S. P. Z., in S. N. P. J. in hoče obdržati ravno isto zavarovalnino, kot jo je imel v obeh starih organizacijah skupaj, te'daj naj se njegova pov¬ prečna starost izračuna na sledeči način: Ko je Stopil v S. S. P. Z. je bil na pr. star 22 let in ko je vstopil v -S. N. P. J. pa 28. let. Raz¬ lika je 6 let, polovica pa tri. Če to število (3) prištejemo k 22 ali pa odštejemo 28, dobimo število 25 in to je povprečna starost, po ka¬ teri naj plačuje dotionik v usmrt- ninski sklad, seveda ako državni zakoni temu ne nasprotujejo. 8. ) Vsak član lahko ostane za¬ varovan za isto svoto, kakor je bil pri prejšnjih organizacijah, lahko pa se zavaruje 'za več ali pa tudi manj, ako to hoče. Priporočam, da se pravila ure¬ dijo tako, da se vsak član lahko poljubno zavaruje, to je, za najvi¬ šjo usmrtnino in najnižjo bolniško podporo ali Obratno, ali pa celo za samo usmrtnino, (otročji oddelek izvzet), in sicer naj bode usimrt- nina $250.00, $500.00, $1000.00 $1500.00 in $2000.00. 9. ) Bolniška podpora naj se iz¬ plačuje po $1.00, $2.00 in $3.00 dnevno. Z ozirom na boljšo kon¬ trolo bolniške podpore pa pripo¬ ročamo, da se upošteva tej RESO¬ LUCIJI pridejan dodatek, tičoč se distriktov ali okrajev. 10. ) Strogo je paziti pri sestavi pravil nove združene organizacije, da se v člen ali poglavje IZKLJU¬ ČITEV uvrsti take točke, potom katerih hode mogoče člana izklju¬ čiti le za važen in hud pregrešek in to še samo takrat, ako je bil že preje dvakrat disciplinarno ali s suspendacijo kaznovan. 11. ) Priporočamo tudi, da se pri združeni organizaciji uvede otro¬ čji Oddelek. 12. ) Velikega pomena je tudi penzija in zato priporočamo, da se ustanovi penzijski sklad, kakor hi¬ tro se prijavi vsaj 500 članov. V ta sklad naj prispevajo samo čla¬ ni, ki so zavarovani za penzijo. Ta sklad naj bode popolnoma ne¬ odvisen od drugih. 13. ) Priporočamo, da se na tej konvenciji ukrepa tudi glede slo¬ venskega zavetišča in da ta kon¬ vencija izvoli poseben odbor, ki prevzame skrb za vdove in sirote umrlih članov. Zavetišče bo veli¬ kega pomena za to organizacijo in zato poživljamo vse ostale organi¬ zacije, ki so za združitev, da se za .stvar zavzamejo In • uplivajo na sedanji odbor, oz. direktorij S. Z., Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo reeair; bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro Verižico' 1 ske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene ne vV* Vprašanje vas stane le 2 centa, pa.si bodete prihranili dolarje ™ Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. .Pišite ponj IVAN PAJK, P. O. Box 328, Conemaugh, Pa. da prepusti vodstvo in nabrano premoženje za S. Z. odboru zdru¬ žene organizacije, oziroma na kon¬ venciji izvoljenemu posebnemu od boru. 14.) Konvencija naj uredi pra¬ vila za bodočo 'združeno organiza¬ cijo tako, da bodo odgovarjala za¬ htevam in potrebi vsega članstva, ne oziraje se ne na versko in poli¬ tično prepričanje, in bodejo ob¬ jednem odgovarjala postavam raz nih držav, kjer bode nova organi¬ zacija poslovala. DODATEK. Namen 'Združitev je po našem mnenju največ ta, da kar najbolj obvarujemo članstvo pred izgubo in veliki stroški, objednem pa tr peljemo tak sistem, da ne bodejo trpeli elani zaradi izkoriščanja blagajne od strani izkoriščevalcev pri bolniški podpori. Ravno radi tega priporočamo, da razdeli nova organizacija svoj delokrog v več okrožji ali distrik¬ tov, recimo o.I tri do pet. V vsa¬ kem okrožji naj obstoji okrožni odbor, sestoje-; iz petih članov, ka tere,izvoli Članstvo dotičnega o- krožja potom splošnega glasovan¬ ja. Ta okrožni odbor nadzira kra¬ jevna društva m je odgovoren glav. odboru celotne organizacije za ves, glavni organizaciji pripa¬ dajoči asesment Vsako okrožje ima pravico skli- cavati okrožne konvencije, izdela¬ ti pravila, ki pa (morajo biti v so¬ glasju z ustavo in pravili skupne organizacije in odobrena od uaj- višje. jnštance. Okrožje si ustanovi bolniški sklad in izplačuje bolni¬ ško podporo članstvu, ki spada v njegov delokrog. Na ta način bi ne imela skupna organizacija nobene- nega opravka z bolniško podporo, nadzorovanje bi bilo veliko ložje m bolniška podpora bi bila tako urejena, da bi odgovarjala vsem zahtevam. Poleg tega naj hi se okrožni odbor pečal z agitatorje- nim delom, naj bi imel vpogled v vse .spore, katerih niso mogla re¬ šiti krajevna društva, naj bi nad¬ zoroval vse v njegov delokrog spa¬ dajoče sklade, nadzoroval krajev¬ na društva ter otvoril objednem drugo prizivno instanco, čez raz¬ sodbo okrožnega odbora se potem pritoži na glavni porotni odbor, nadalje splošno glasovanje, zadnja je najvišja oblast pa je konvenci- ja skupne organizacije. Na ta na- cm bi bilo delo v glav. urad moč¬ no olajšano in združeno z manjši¬ mi ros T i. Konvencije celokupne organizacije, ki sedaj lik o denarja, bi se e/krčile, česar bi se izdatki ‘zmanjšali vsako drugo leto bi se s« glavni in okrožni odbornik:, razsodijo in rešijo zadeve, t niso mogle biti rešene pota šnega- glasovanja; in to bi le malo časa in stalo malo d ja. United "Workers of H ima ustavo napravljeno na t čin in ravno tako razne L:: zato priporočamo, da se o krapa in če le mogoče uve združeno organizacijo eh® v vseh oddelkih organizacije. Ta resolucija in dodat«; sprejet na izvanredni sei: odbora S. S. P. Zveze, dne - ni ja 1914. Joseph Fritz, predseduj Avgust Auein, začasni ti NAZNANILO. Mr. Hovvard Purdv Flem kupil polovico interesa v p niškem zavodu Ur. Johnh- On je dovršil Warsliann 1 '- ,;; maziljenje v Chieagi in F službi pri znamenitih pogr^ zavodih W. H. Laridis & G neapolis, Minn., in 0. So® Murphy v St. Paul. Mina- svojega posla in za delo zko ceno. Se priporočamo .. GLE-ASON & FLEMI (9-17) pogrebniški zavo. Eveleth, Min n ‘ POTREBUJEMO mladega moža za GLEASON & FLEMI^ 303 Grant Avenue, Evele - NAZNANJE. Naznanja se vsem <- štva sv. Cirila in , S. K. J., da se vršip«;U dne 23. avgusta IM* tudi, da je za mesec j* ». žena naklada za vsa' o 25e. Isto velja za mes in december 1914. Toliko v pojasnilo- F. M. Delatcn. Veliki Slo vensko-AnS 1 *),: mač, obsega slov. - '”-^1 razgovore pisma 111 ^re¬ ko postati drža'!j aD , ,]< jega slov.-angl._ lB aii. nujno. P varja. Knjiga je ■.- vsim onim, ki se ro» ti angleščine. Cen® vezana(430 strani) F bi pri V. J. Kubelk»- cfA pS - v ■S *t ;teo šo da F d 10 ' rp is°T J. jelU" ?' ,J prei”* 10 ' .t ” 1 *'*” 1 \'e , da > zla sili tor« a ali b® aisli 4 vi pon 11 ' , edenje z . e sedet 1 oolc . 2 a seo ravno •? uri poP° Isu ne m° r •Nadalje ne ’ Ijaš otroka * Uo bolezen-1 o otrok je vsa akšno ibolezn i dc •oku da užije ■ ", br ezskrbne m ja v šolo; dok in dorasel! 1 otrokov duh c vni rajše bo h( lepše uspehe bj » torej, da daš m lepše uspehe' i0 se bliža 7 letu. Ijaš, ko mu je jeoev več kakor ;e tvoj otrok s . potem ga ne vj ovršenim 6. letor ško izpričevalo t< san voditelju ali snjo, da ti otrol še za leto dni! 1 uo pa uporabi ta >ka prav mnog. i igrišče in da g; ■diš s tečno, redil urok utrdi in ok ® šele ga izroči o >e sprejemajo o *kkega leta (za pteaifbra) in le iz; ( '|rok sprejme v ■"temi. Taka izj< ■ 'e so se starši j * kr aj. Star ^-'vojega otroka i- ’°U ko so d os 1 . !ral išče; p re , d j Prejšnjega bh ‘otroka pr' » t , 7 vu »glasi; Jo Ta Z , a Negovo J J?°. * -m starši *° st ’ da hi arnosti p r j , t lsk kaz: nov s°bke ga ani “-deti T P° a ifv d a dol . a 8 olske n V>7' O saV v bla stvr, )bla «tv 0 Pri ° b v > V 0 ' da Vse 7 <7 t al vep ' av,t) išk. e l *d 0 r v koiT bl toj ;!- Nm° lske v l °Qiil tjib 28 J rtii ,7^681 Nu’ ali P 4 z el 0 ce V N : I "o n o * t, k VŽ- C' 1 NARODNI VESTNTK v »usta 19H- -- - - 1 Gospodarstvo, gospodinjstvo 9 m znanstvo^ 0 iala, H«, gTABšI IN ŠOLA. nst hoditi v šolo, začenja P trnke kadar izpolni sesto oU doikler ne izpolni še- Ako manjka otro- tu traja k t0 leta j e nekaj _ 5tD»J sl4 ;t"i tednov do šestega leta, l" ie **" fcnia novo šolsko leto, ga »o- 86 , vendarle vpisati v šolo z ““ }teS ,lem vodstva šole m z do- da zdravnika, da je tvoj otrok ts«* ■ telesno docela razvit in še ' n ° za šolo. Vobče pa ni pri- P* 7a" bi vpisovali otroke poročat 1 , g letomj ker so . ot ro- še premalo resni in sa¬ da delajo v razredu le lSt*> y:] ni •' OHlIŠtS BORITEO j ki ,u| "«i*Š i j««« ivjjii obla «tvo mora temeljem ielajj Za 'konov z vsemi sredst- 1 ttj '? a to , da se tak otrok — i op Po - € - C zdravniškega izpriee- ^0 Jii ' ^ v Piše v šolo pra- !je» a otr j or torej izkušal ■?aitj J i° ' a šolskemu pouku naj«’ v 1 , prelomil zakon in bi ^Nekaznovani 1 n i’b namestnidvi pa so to ’ da otroci, ki 1 j 0 , I ®°1°, redoma ho- an l° : čno v šolo, da ne »h Pouka 'ržavn 1J i da se ne pe- z amU d n ; za ^ 0n i določajo za otrok denarne in s i v. ki . P a jih morajo rsi ali njih namesmi- J ^azni •sati C- ' 1 * 0 torej otrok rw, ‘ D , ali če je radi ka- 1 zelo 12 a °le' » C1 ° be btnega vzroka hiteli,' '^oroš pri ocroko- ^ sa-rn . » pri šolskem vo- i;Pi Smer r no ali pa lastno- et °riš + epravičiti. Ako te- 9 °b 'boš imel nepo- "ebi.e poti k šolskemu oldastvu, ki te poklice na odgovor; razen te¬ ga pa boš moral brcaš plačati še globo! Ako se otroci brez vednosti staršev potepajo, so vendar starši odgovorni in za to bodo kaznova¬ ni četudi so otrokovih zamud po¬ polnoma nekrivi. Zakon namreč za hteva, da morajo starši svoje šolo- dolžne otroke vedno in povsod nad zirati, da morajo starši vedeti za vsak korak svojih otrolk in da mo¬ rajo nositi posledice otroške leli- komiselnosti le starši, ne pa otroci! Pomni torej, da ne bo tvoj otrok kaznovan, nego 'boš ti. oče in mati, ako se tvoj sin ali liči potepa in izostaja iz šole! Zato je na korist staršev in otrok, ako hodi mati ali oče vsak mesec v šolo vpraševat, kako se sin ali hčerka uči, kako se obnaša in ali hodi redoma k podu¬ ku. Na tak način obvaruješ sebe denarne škode ali sramotnega za¬ pora, obenelm pa odvadiš otroke lehko miseln osti in potepuštva! Starši morajo biti glede šole ne¬ usmiljeno strogi, sicer se n'avaV dijo otroci kmalu takega nereda, da jih ne odvadi več ne palica ne nobena drugačna kazen več! V tem oziru nekateri starši brezvest¬ no greše. Poznam starše, ki so sil¬ no skrbni in pazljivi glede domače živali ... ki hodijo vedno in ve¬ dno v hleve k prašičem, kravam, teletom in konjem ... ki pa se za otroke prav nič ne brigajo ter jih prepuščajo docela sebi! To je za naš narod žalostno in sramotno! Starši pa morajo tudi skrbeti, da imajo njih otroci vse predpisa¬ ne zvezke in knjige, svinčnike in peresnike! Otroci dobe nekatere knjige in zvezke brezplačno; ali na posodo. Starši naj večkrat pre¬ gledajo otrokove knjige in zvezke ter naj se prepričajo, ali pazijo otroci na čistost, ali svoje naloge lepo in redno spisujejo in ali se uče vsega, kar jim je bilo nalože¬ no od učitelja! Sploh naj starši učitelja podpirajo ter naj izku¬ šajo s pohvalo in grajo vzdržati pri otrocih vztrajnost in veselje do šole. Nikdar pa naj ne govore o učitelju nespoštljivo ali celo za- smehljivo ! Otrok pove doma mar ¬ sikaj napačno, kar je slišal v šoli; ako se ti zdi, da učitelj ui ravnal pravilno z otrokom, ne povej to glasno otroku, nego stopi k učite¬ lju in izvej resnico. Načelo ti hodi: kar učitelj reče in stori, prav sto¬ ri! Cim resnejši in strožji je uči¬ telj, tem več se nauče tvoji otro¬ ci in 'tem boljše se jim bo godilo v življenju. Ne pozabi, da so se časi temeljito izpremenili! Takrat, ko si hodil ti v šolo, sta bila mor¬ da v šoli le dva razreda; danes jih je morda že 8! Včasih se^ni za¬ htevalo, da more znati vsak človek pisati, eitaiti in računati; dandanes pa je treba znati to in še marsikaj, če hočeš, da nisi zadnji med zad¬ njimi! 'Samo močne dlani in moč pesti dandanes ne zadoščajo Celo najpriprostejši delavec mora znati dandanes gladko čitati in pi sati, sicer je neraben in ostane ve¬ dno pri najnižji plači. Naši fantje vstopajo v delo v tvornicah (fab- rikah); na železnicah, v rudokopih premogovnikih raznih delavnicah in drugod! Vsakdo pa, ki hoče v plači in v službenem mestu napre¬ dovati, mora imeti vsaj popolno izobrazbo ljudske šole, sicer mora zaostati za drugimi! In tako se do¬ daja, da so slovenski mladenič 1 daleč zadaj za tujci, za Neme 1 , za Čehi, ki “znajo več, ko samo hru¬ ške peč”. Marsikomu je seveda danes bridko, ker mora jesti trd kruh ondi, kjer bi si mogel rezat 1 belega maslenega, a kar je zamu¬ dil v ljudski šoli, tega ne more nadomestiti več Naj bi se zavedali vsi slovenski starši, da je šola naj večja dobrota na svetu, da je izo- mika in izobrazba kapital, ki do- naša povsod in vselej najvišje ob¬ resti ter da so učitelji največji bla¬ goslov človeštva. Le narod, ki ima mnogo dobrih šol in mnogo ucite- j-jev napreduje v duševni in teles¬ ni blaginji- narod pa, ki šole^ in učitelje sovraži in preganja, si -čo¬ pi i e lastni grob! Šol ni nikjer pre¬ več in otroci se nikdar dovolj dol¬ go in dovolj temeljito ne uče. Za¬ to pa pametni starši, ki ljubijo re¬ snično svoje otroke in jim hočejo | za bodočnost najboljše, — ne jem¬ ljejo nikdar otrok iz šole predča¬ sno, nego jih celo silijo in z vse¬ mi sredstvi priganjajo, da ostane¬ jo čim najdlje v šoli. Ako ima o- trok veselje do učenja, pusti ga, naj študira dalje in dalje, da se povspne visoko. Ne bodi sebičen in ne govori: “Jaz nisem nič študi¬ ral, pa vendar sem nekaj !” Pusti, da postane tvoj sin več, mnogo več od tebe; — pusti, da bo nosil svi¬ leno bleko in svilen klobuk, četudi si ti danes ponižen kmetovalec, delavec ali obrtnik Naj dosežejo vsaj naši otroci to, česar nismo mo¬ gli doseči mi! V prerojenju svojih potomcev najdemo čast in korist svojega imena. Če pa torej otrok resnično nima veselja in sposobnosti za šolanje, vzemi ga iz ljudske ali sreluje šo¬ le, ko je dovršil svoje 161 lito. Prej ga ne moreš in ne smeš ter so dovoljene izjeme le v najizvanred- nejših slučajih. Iz šole pa moreš vzeti otroka le koncem tečaja ozi roma koncem šolskega leta; ne pa sredi pouka. Ko mine torej doba, v kateri je bilo otroku hoditi šolo, dobe tisti otroci, ki imajo po sodbi šolskega voditelja najpo trebnejše zapovedane znanosti in katere je odpustiti iz šole, odpu .t no izpričevalo. Iz šole pa ne sme oditi le + akrat, kadar zna najpo¬ trebnejše, kar'je zapovedano ljudsko šolo, namreč: brati 1 , pisa¬ ti in računiti. Otroci, ki so na d ši ali telesu taki, da po dovršeai šolski dobi ni več upati, da bi mo¬ gli ustreči namenu šole, dobe od¬ hodno izpričevalo ali odhodnico. Kadar ima deček izpustnico, se more posvetiti kakemu obrtu; kot obrtni vajenec pa naj hodi v obrt ne ali trgovske šole, če so le na razpolago zvečer. Sicer pa bodo dobri starši sla¬ beli, da se bo njih sin tudi še po tem, ko je izstopil iz šole; nadalje izobrazoval, da bode čital napred¬ ne knjige in časopise, da postane ud čitalnic, pevskega ali telovad¬ nega društva ter se tako vedno dalje izomika in izobražuje. Če te¬ ga starši ne store, pozabijo njih otroci kmalu skoraj vse tisto, česar so se navčili v ljudski šoli! Pri¬ vošči tudi svojim otrokom, da se bavajo in ne pozabljaj, da si bil tudi sam nekdaj mlad iu vede¬ lo razposajen! Naj se rad uje mla diua, i.aj prepeva, naj vmka in naj pb-še! Pazi Je, da se vri' vse v mejali dostojnosti in omike! Ve sela in omikana duša ni nikdar su rova, radostno blago srce ni nikdar tn.io iu kruto do družili! Mladost ie poiriad življenja, zato ■—• m a tere in očetje — dajte mladin Inča, svetlobe A gorko ta! za katero je vse članstvo zavaro- ano. Iz škušnje vsake zavarovalne organizacije se zamore določiti za¬ varovalnina, katero dotiena orga- i. arija jamči- Na slični način se zamore staviti v proračun organi- ij, koliko p-ihčno bo tre¬ ba izplačati na h-tO posmrtnin, in kolik je istih, ki so blizu smrti. Naše organizacije so podjetja, ka¬ tera tvorijo in vzdržujejo elani in članice. One so nekaka delniška podjetja, vsi člani in članice so namreč delničarji, zato bi se mo¬ ral delati nekak proračun, v ka¬ terega bi se postavile gotove svo- te za razne izdatke. Z deljenjem se dosežejo letni stroški raznih starosti članstva od leta do leta za vsakih $1000.00 zavarovalnine. S priznane lestvice umrljivosti so se določili sledeči letni stroški za vsakih $1000,00 zavarovalnine vee Zavarovalnina Posmrtn. Asesmenti $8,925,000 |- $64,000 | $178,500 8.861.000 ! 66,003 I 177.220 8.795.000 j 86,000 '] 175,900 8.727.000 | 71,000 ] 174.540 8.656.000 | 73,0001 | 173,120 Šestdeset let starosti bo doseglo 6980 članov; med njimi bi bilo na bi znašala $6,980,000; posmrt- 159 smrtnih slučajev; zavarovalni- nine bi znašale $159,000; in ases¬ menti bi znesli $139,600. V predstoječem računu smo vze¬ li Skalo smrtnih slučajev, kakor jih je določil National Praternal Congress in katero morala bi vsa¬ ka jednota in zveza, ki računi na obstoj; vsprejeti. Sedaj pa prište¬ jemo še obresti, ki se dobijo od kapitala, katerega tvorijo ases¬ menti. Račun bi bil ta-le: strije v blago, ki prinese celemu severu denar Naše severne poljane niso deže- j a, kjer bi padala mana in kjer bi! leteli pečeni golobje v usta. Pri J nas ne vejejo vetriči, zoper katere I se ni treba zavarovati z drugim kot z bombaževo srajco, in to več radi nravnosti kot radi zime. Življenje na severu pomeni hud boj z nara¬ vo, in to napravi severno človešt¬ vo vstrajno, krepko in podjetno in severne države kraj bogastva in napredka. Starost Asesmenti Asesmenti in preostanki in 4% obresti $185,640 | 310,814 | 437,543 | 565,846 j 694,685 I $34.000 60,000 68,000 71.000 73.000 konc. leta $121,640 224,814 369,543 494,846 621,MS. Razlika potrebe prispevanja za po¬ smrtnino v znesku $1000.00 v sorazmer¬ ju umrljivosti raznih starosti. Dvajset¬ letni elani bi morali prispevati z ozi¬ rom na umrljivost $5.00 na leto, ako bi se hotela organizacija vzdržati, osem- indevetdesetletni elani pa $1000.00, to¬ rej popolno posmrtnino. 'a starost 20, 21, 22, 23, 24, 25, 30 in naprej za vsakih 5 let do 95. leta, ter potem zopet vsako leto do 99 leta starosti. Letni stroški za $1000.00 za¬ varovalnine : RAČUN BRATSKIH PODPOR N1H ORGANIZACIJ S SMRTJO. Problem rešiti pogina bratske zavarovalne organizacije ali kakor jim mi pravimo — jednote m zve /.e — in zasigurirati zavarovalni no za okoli 8,000,000 clano." m ela nlc, je povzročil da se voošteva račun, katerega predloži smrt, i da se je vprašanje zavarovalnin iz stališča bratskih organizacij pretreslo. To delo je izvršil. Abb '.i«»dis i z Nash vili?, Temi., član odbora “National Praternal Con gress”, i-n odposlanec, ki je za stopal ta kongres pri konvenciji zavarovalnih komisarjev (Insuran ce commissioners) v Mobile, Aia., kjer se je sprejela predloga, da se uvedejo polagoma v vse države postave, ki bodo zahtevala enake asesmente pri bratških zavaroval¬ nih organizacijah. Mr. L and is je pojasnil onim čla¬ na m, ki ne poznim podrobnosti; katere povzročajo stroške zavaro¬ valnine, kako vlada te strosne umrljivost, in kako se izdelujejo tabdle umrljivosti ter računi s smrtjo. 'Pri sestavi tabel in lestvic se je oziral na miljone članstva in na mnogoletne skušnje. Člani slo¬ venskih organizacij tega ne vedo, niti se ne briga večina naših glav¬ nih uradnikov za te važne stvari, od ko jih so jednote in zveze po¬ vsem odvisne. Dokazano je; da se s starostjo slučaji umrljivosti večajo. Več slu ■čajev smrti pomeni, da se mora pla čati vee posmrtnin, in več posmrt¬ nin pomeni, da se mora prispevati več 'k zavarovalnini. Za ta argu¬ ment, ako se izp-.vi.io vsi prispev¬ ki za reservne fonde, se doseže svota, ki je potrebna za vzdrževa¬ nje zavarovalne organizacije, ako se deli število posmrtnin s svoto V predstoječem računu se pn- štejejo assesmentom 4% obresti, ker na te obresti se denar povsod lahko varno naloži. Naložil bi se pa tudi lahko na 5% na posestva naših rojakov, kjer bi bil naj¬ bolj varno naložen in bi storil za naše gospodarstvo največ dobre ga. Odštejejo se posmrtnine in o- stanek kaže preostanek koncem leta za starost 40 let. Drugo leto se prišteje preosta nek k asesmentom, svoti se pri pišejo obresti, posmrtnine se od' računijo, in ostanek je preostanek drugega leta, Ako bi ta račun nadaljevali na podlagi smrtne lestvice National Fraternal Con gress, ki je povsem stvarno in pre mišljeno preračunjena, znašali bi v starosti 99 let asesmenti, obresti in preostanki toliko kot posmrtni ne. S tem bi bil torej zagotovljen jednotin obstoj in naša želja je, da uvidi članstvo naših jednot in zvez potrebo sprejetja lestvice National Fraternal Congres, da si tako zasigura, posmrtnino za kate¬ ro plačuje vsak član in vsaka čla¬ nica. - predložen vsem zakonoda.jnicam raznih držav te republike. Več dr¬ žav ga je sprejelo takoj, in dvoma ni, da bo sprejet v par letih v vseh državah te unije. Resnica je, da ne more nikdo sklepati kako dolgo bo živel ta ali oni; vendar smrtna postava precej enakomerna kar se tiče v- mrjoenosti gotove starosti, vsled česar je mogoče precej natančno prerokovati koliko ljudi bo vtmrlo pod navadnimi pogoji med goto¬ vim številom enako starega člove¬ štva v gotovem času. Ako se toraj zamore naprej do¬ ločiti število smrtnih sluleajev, do ločiti se zamore tudi število istih ki bodo ostali in bodo prispevali za- asesmente, s kojimi se plača ■posmrtnina. Na -primer: Recimo, da ima ta ali ona jednota ali zveza 8925 čla¬ nov in članic, ki so stari 40 let, in da je vsak zavarovan za $1000.00, ar bi bilo skupaj $8,925,000. Ako se pripetijo smrtni slučaji tako, kakor je preračuni po trudapol- nem delu in ua podlagi večletnih izkušenj National Fraternal Con- gress, se zamore p-roraeuniti smrt¬ ne slučaje, preostale, zavarovalni¬ no, posmrtnino in asesmente za vso povprečno pričakovano življensiko dobo. Vzemimo, da plačajo člani na leto $20.00 assesmentov za $1000.00 posmrtnine. Lestvica bi bila potem ta-le: 62.000 AKROV ZEMLJE ZASEDENE. Superior, Wis., 13. avgusta. — V zadnjih desetih mesecih so za¬ sedli novi priseljenci v državi "VVi- eonsin, posebno v centralnih in severnih okrajih blizu 62.000 akrov zeimlje. To je rekord, katerega še ni doživela nobena država in to kaže, da ima država AVišconsin dobre razmere za kmetijstvo. J. C. McDowell, poslanec kme- t jskega oddelka zvezno vlade je prepotoval zadaje mesece nenase¬ ljeni del drž. M .sconsin, in se je izrazil, da je 'ta del Združenih dr¬ žav, izvzeto peščena 'zemljišča, e- den najboljših za živinorejo in splošno kmetijstvo. Na prodaj Podpisani prodam po jako ni¬ zki ceni vse poslopje, ki se na¬ haja na lotah 11 in 12, blok 7, na Ely, Minn., ki je znano kot Bartolovo posestvo, poleg tega imam na prodaj tudi oprembo za saloon (bar fixtures), 1 coun ter za grocerijsfco prodajalno in 1 “meat block” za mesnico. — Kupec hiš mora premakniti iste na drugo mesto, ker moram i- meti prostor za novo poslopje. Vprašajte za nadaljne podatke pri Frank Erchull 122 Campt St., Ely, Minn. ZIMA REŠITELJICA SEVERA. Mnogokrat se čita v južnih čas¬ nikih, da se kmetuje na jugu de¬ set mesecev v letu, in da bi morali južni farmerji imeti mnogo večje dohodke kot severni. Upoštevajoč dolgost časa, v katerem dovoljuje južna toplota rastlinam življenje, bi morali južni farmerji res živeti v mnogo boljših odnošajih kot žive severni farmerji. Resnica pa je, da žive južni farmerji v slabejših o- kolšeinah kot severni. Malo let je, da ne vniči suša na jugu teh ali onih pridelkov. Soln- ce ima grozno moč, in če tudi po- gostoma dežuje, je ta dež največ¬ krat naliv, ki zbije zemljo, in po¬ leg tega tudi pekoči solneni žarki hitro zemljo osuše. Res, da imajo južne države gotove prednosti pred severnimi, vendar vpoštevati se mora kemični razkroj zemlje, katerega povzroča po severu mraz in sneg, ki igra v kmetijstvu bla¬ go vlogo. Poleg tega je pa tudi človek v severnem podnebju zdra- vejši, čilejši, podjetnejši in iznaj¬ dljivejši kot je šlovek v južnem podneb.jv, in to so vsi faktorji, ki silijo človeka k inieijativi, ki je po goj vsakega napredka Ako bi naprimer eneržija Min¬ nesote farmarila v Louisiani, bi Louisiatoa pridelala desekrat več ot pridela danes Vendar severna eneržija, četudi se preseli na jug, je v par letih zgubljena. Enerižijo povzročajo potrebščine, katere do¬ seže človek v boju z naravo, in po¬ trebščine so isti faktor, kateri sili človeštvo severa, da se hrani pred napadi zime, in to je povod tako čudovitega napredka severnih dr¬ žav. Minnesota na priliko ne more farmariti deset mesecev V jetu, vendar mraz, ki razkroji zemske plasti in jih dela rodovitne, vtele- SLABI ČASI ZA DELAVCA. DOBRI ČASI ZA FARMERJA. KAKO POSTATI NEODVISEN? . Rojak! Če bi Vi polovico udar¬ cev s krampom, kar ste jih v mi¬ nah pustili, mahnili v lastno zem¬ ljo, bili bi danes neodvisen možak. Ali lahko danes pokažete Vašo ne¬ odvisnost? Žulji Vaši prinesli so kapitalizmu neodvisnost. Ali se za¬ našate na pokojnino od kapitali¬ zma? Da — pokojnino boste do¬ bili, ko Vas zapusti Vaša moč, ko Vas dohiti bolezen in starost, in ko Vam kapitalizem izroči vaš zad¬ nji ček z zahvalnimi besedami: Mike, we do not need you any more. (Majk, mi Vas več ne potre¬ bujemo.) Tako 'bode dolgoletno delo Vaše plačano. Ne ostanite večni hlapec! — Po¬ stanite svoj gospodar. Pojdite na FARMO!-FARMO! Če se mučite, mučite se sami za sebe, in ne za druge. Kolikor vee se boste trudili na farmi, toliko več boste imeli. Kupite si kos dobre zemlje brez močvirja v Bayfield County, Wis. Samo 30 milj od mesta Duluth-Su- perior, kjer je nad 150 dobrih far¬ na er jev naseljenih. — Razun sa- djereje je tamkaj živinoreja, ov¬ čjereja, čebeloreja, kar si vsak lahko ogleda. — Pomoč dana vsa¬ kemu naseljencu, v kolikor se tiče živine itd. — Cena zemlje $2° in $25 aker. — Brezplačna pojasnila pismeno ali ustmeno Vam daje: United States Farm and Colonization Co. 3 So. 5th Ave. West, Duluth, Minn. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Sheboygan, jam¬ či trdnost in moč Koristi viagate- Ijev In varnost njih viog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vjoge. Premozenie"3,000,000 BANKof SHEBOYGAN “ A ROLL OF HONOR BANK * 3 % INTEREST PAID ON SAVINCS J'o NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH. GOSTILNO rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami. STAR THEATRE So. Range, - - Midi. ima vedno lepe in podnčljive premikalne slike. Ob petkah iz- vanredne posebnosti. Slovenci in Hrvati poslužile se te zabave! Spoštovanjem Star Theatre Našim gospodinjam! Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na 'hisholm. Mi vemo, ka¬ ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo kaj potrebujejo za živ¬ ljenje, in mi smov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim, bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! Pesavento & Stonich, grocerija Chisholm, Minn. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, -:- MINN. PKVI SALOON OD DIPE. Priporofa Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na znanj am, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. FRANK ERCHULL ELY, MINN. se priporoča cenjenim rojakom v Ely, Minn., in okolici za naro¬ čila za nagrobne spominke in po¬ večanje slik, katere naročam od zanesljivih tvrdk in jih prodajam po zelo nizkih cenah. FRANK ERCHULL EL Y,'MINN.' : KUPUJTE PRI TRGOVCIH KI OGLAŠUJEJO V NAŠE, LISTU. Stoj Jože! Kje si pa bil? Ali ne /es kje? Bil sem v trgovini in mesnici ANTON STIMAC-A na South Range. On ima najboljšo grocerijo In svete meso. Pa tudi v saloon ima najboljšo pijačo. — Pripo¬ roča se Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. P NARODNI VESTNIK Dopisi. Eveleth, Minn. OcI jeze sem vrgel ob tla nase glasilo, ko sem čital polletni ra¬ čun in zapisnik glavnega odbora. Sram me je, da se pustimo Sloven¬ ci še danes tako dreti in za nos vleči. Vsakega Žida bi bilo sram storiti to, kar je storila tiskarna Amerikanskega Slovenca v Joliet, HI. Računala je 'knjige za S. K. P. društvo sv. Barbare v Forest Ci- ty, Pa., čujte in strmite — $3500! To so storili isti, ki delujejo za ne¬ kako “Zvezo poštenih Slovencev,” so pa tako črni kot najčrnejši Za¬ morec. Glavni odbor je dal radi te¬ ga nesramnega delovanja nezaup¬ nico predsedniku upravnega od¬ bora, Antonu Hočevarju, ki se je peljal v Joliet in je naročil knji¬ ge ! Bomo pa člani, ki vzdržujemo to organizacijo, zadovoljni s tem? Čemu imamo Recall! Žalostno je, če ni v naši organizaciji toliko od¬ ločnih članov in članic, da bi za¬ htevali, da se vzame predsedniku upravnega odbora urad Dandanes so časi za delavstvo skrajno slabi. Če pogledamo spremembo elanov, moramo sklepati, da je med de¬ lavstvom pravcato ljudsko preše ljevanje. In zakaj? Gotovo ne za¬ to ker so delavske razmere koli¬ kor toliko povoljne, ampak zato, ker ni zaslužka, ker ni najpotreb¬ nejšega kruha, in tako hodi obupa¬ ni in sestradani delavec od mesta do mesta, od jame do jame, od fab- rike do fabrike prosit, da bi sc mu dovolilo delati in vsaj toliko za¬ služiti, da bi ne mučil njega, nje¬ gove žene in njegovih otrok črv gladu. In v teh hudih časih raču¬ ni katoliška tiskarna Amerikan¬ skega Slovenca v Joliet, 111., tako oderuško ceno za knjige, katere ni izdelala doma, ampak jih je poslala kaki drulgi tvrdki, sama je pa spravila več sto dolarjev kri¬ vičnega dobička. Rockefeller, Mor gan, žid Rothschild in vsi židov¬ ski trgovci so angelji v primeri z istimi, ki so imeli prste pri baran- tiji za knjige S. K. P. D. sv. Bar¬ bare. Ali Vas ni sram, Vi praktič¬ ni katoličani, da spravite krivič¬ ni denar, katerega je v krvavem potu in z žuljavimi rokami zaslu¬ žil slovenski delavec ? Tri tisoč pet sto dolarjev za knjige! Kakšne knjige pa morajo biti to? Tako dragih knjig ne 'bi smela rabiti organizacija, ki obstoji iz samih bednih delavcev. In slednjič je še opazka, da knjige ne odgovarja¬ jo sedanjemu sistemu. Toraj $3500. — je bilo vrženih stran, da so jih pobrali katoliški farizeji. Zakaj se je sploh Kočevar peljal v Joliet in si zaračunil vožnjo in zabavo. Ali je on kak strokovnjak v knjigovodstvu, tiskarstvu in knjigovežtvu? Ne. Od tega razume on toliko kot krava na boben. Če¬ mu je torej šel v Joliet? Vprašam, čemu ? Nimam sicer nobenih doka¬ zov, a slutiti se sme marsikaj, in ker je cena tako skrajno pretira¬ na, se sme slutiti, da ste si vsi, ki ste imeli opravek pri nabavljenju teh knjig, vmaza-li roke. Kočevar ni pod nobenim bondom, on ni bil opravičen naročati knjig. Nera¬ zumljivo je toraj, da se je račun izplačal pred sejo glavnega odbo¬ ra. To vse kaže, da se gotovi kro¬ gi naravnost igrajo z denarjem, za katerega so delavci krvavi pot po¬ tili. Ti krogi ne vedo, kako resno in obupljivo borbo ima delavec za vsakdanji kruh. Zato naj pa ■člani in članice pokažejo, da se zavedajo kako lahikomišljeno se gospodari s premoženjem naše or¬ ganizacije. Društva naj skličejo ■takoj seje, in sklene naj se, da se odpokliče predsednika upravnega odbora in vse iste, ki so krivi, da je šlo $3500. — za knjige, ki bi se dobile za okoli $2000. —, če bi se prašalo vse slovenske unijske tis¬ karne za ceno. Tako se je pa skle¬ nilo vse pod roko, in rezultat tega je, da smo člani oškodovani za več sto dolarjev, da ne odgovarjajo knjige potrebam in bo treba zopet kmalu novih. Tako je toraj s to afero, in nas zavednih članov in članic dolžnost je, da se skličejo- seje, da se od¬ pokliče predsednik upravnega od¬ bora in vsakdo, ki je imel prste pri tej transakciji, da se dalje prepove dati v bodoče najmanjše delo taki tiskarni, ki tako neusmi¬ ljeno dere delavsko organizacijo, da se knjige cenijo po strokovnja¬ kih, ter z ozirom na to, ker so pre¬ drage in ker ne odgovarjajo po¬ trebam, prisili krivce, da povrne¬ jo kar so po krivici dobili ali za¬ pravili. Naj opomnim še, da se je na¬ ravnost čuditi, da člani K. S. K. J. niso že davno bacili tiskarne Amerikanskega Slovenca v Jolie- tu iz njih okrožja, ker tako po ju¬ dovsko dere delavske organizacije. Sedaj smo na pra‘gu konvencije K. S. K. J., ki se bo vršila v Mil- waukee, Wis.> te dni. Če ste dele¬ gati možakarji, kateri znajo mi¬ sliti s svojimi možgani in soditi kaj je prav in kaj ne, boste poka¬ zali vsem farizejem vrata. Izkori¬ ščanja delavstva jood pretvezo fa¬ rizejstva mora biti enkrat konec, in dal Bog, da 'bi se že enkrat zja¬ snilo tudi slovensko nebo. ...U nekaj fttf John Pogaclmik, tajnik postaje štev. 30. Frontenac, Kans. Eden teden dni smo stavkali v tukajšnjem okrožju ali distriktu štev. 14, United Mine Worlkers or America. Vsem je znano, da je se¬ danja stavka ali štrajk popolno¬ ma odveč. Mnogo tisoč dolarjev skupnega zaslužka zgubijo delavci za vedno, in vendar ni s teni pri¬ dobljenega nič. Bernard H.arrigan. predsednik distrikta štev. 14, U. M. \Y. of A. in lokalni operatorji pravijo, da so premogarj: prene¬ hali delati vsled medsebojnega ne¬ sporazuma. Odkritosrčno in opra¬ vičeno pa trdijo premogarji, da je stara pogodba potekla z dnem H. julija, nove pogodbe pa nimajo. Toraj j; zaslužek nezagotovljen. Vsak trezno misleči človek more razsoditi in priznati, da te nepo¬ trebne stavke ni povzroči! nihče drugi, kakor lokalni operatorji satni in Bernard Harrigan pred¬ sednik distrikta štev. 14. U. JI. W. of A. Ti možje bi morah ven¬ dar poznati mišljenja in razmere delavcev ter nezaupnost do kom- pauije v p< sameznih lokalih. Oni bi morali toraj od kompanije iz¬ poslovati poopisano priznani j za obveljajo siare pogodbe uo časa, da se .sklene in podpiše nova j o- godba. O tem je nadaljna d Jžnost obvestiti vse dotične lokale po le¬ pakih, ali ‘kakorsižekoli bodi. Ti gospodje pa tega niso storili iz ne¬ marnosti, zanikernosti in nebrižno- sti, ker ljubijo le lahko prislužene dolarčke; ni jim pa mar, da bi storili svoje dolžnosti in svoj posel. V ponedeljek, dne 10. avgusta se je pričelo zopet z delom in se ho delalo do 17. avgusta. Ako se pa do takrat ne sklene in podpiše po¬ godba, nastane stavka. Vse je ne¬ kako zamotano pri nas, 'a je upati, da se izteče deloma povoljno. Uradno poročilo se glasi, da je zastavkalo pri nas 3000 premo¬ garjev. Ako računamo najmanjši povprečni zaslužek enega delavca na dan $2.00, toraj na teden $12.00 tako zasluži na teden 3000 delav¬ cev $36.000 in to po najmanjšem računu ter z ozirom tudi na to, ker se ne dela vsaki dan. S to o- gromno izgubo zaslužka se ni do¬ seglo nič druzega, k večjem to, da se je dalo morda nekaj strahu. A, komu? — Ta skromni dopis ni moja domišljija, temveč tega mnenja je večina delavcev. S po>zdravom. Mihael Breznik. znan, gotovo bi storili nas, če le mogoče. Naša postaja je vedno pomaga- a kolikor je mogla rojakom, ki so bili v različnih stavkah. Letos je tudi do nas segla kruta kapitali¬ stična roka, in naša postaja, ki je bila vstanovljeha leta 1908, je pri¬ siljena prositi slovensko javnost za pomoč. Premogairji smo bili vrženi z de¬ la radi postave, katere niso hoteli operatorji sprejeti. To je bilo že pred petimi meseci. Organizacija U. M. W. of A. nam je dala dosih- mal $8.50 podpore. Znano nam je, da so povso-d skrajno slabe raizme- re, da je v Ameriki gospodarska kriza. Vendar v nekaterih krajih m še posluje, in mi upamo, da si boste cenjeni rojaki in rojakinje odtrgali par centov v namen po¬ magati bratom in sestram, ki so v bridkih razmerah. Prispe vtki naj se blagovolijo po¬ šiljati na postajnega tajnika Ant. Brelich, box 397, East Palestine, O. Imena darovalcev objavili bomo v glasilu. Z bratskim pozdravom za postaj ni odbor: Štefan Čuk, predsednik; Ant. Brelich, tajnik; John Poženel, blagajnik. (8—17, 20) Predsednikom zveze je bil iz¬ voljen 'Seliškar, podpredsednikom Dunda, tajnikom “Skazimir”, in za ‘ 1 k a,šir ja” Dr. Ivec, ki se je na¬ učil šteti -k v o Jr e pri jednotah, ir kateri spada tudi med iste, ki “zdravijo” bolnike na distanc,j, ne z namenom jih ozdraviti, ampak z namenom dobiti dolar. Sojar je imel glavno besedo. Zakrajšek vo¬ lja pravil, žalostna majka! Eden navzočih. Chicago, 111, ho delovalo uri konvenciji za pra¬ vu-.- vseh članov in ".a obstoj ter napredek naše organizacije. Iztre¬ bki je trelba ves plevel, odpraviti vse zavore, ker le tedaj boste sto¬ rili dolžnost Vašo kot možje in kot poslanci >''lanov. Povedal sem, kar m; je bilo na srcu in kar mislim je prav za vo- ino članov in za ve-’ no elanov sc gre na konvencijah Dvainpetdeset le e stari član. Pittsburg-, Pa. East Palestine, O. Cenjeno uredništvo N. Vesetnik! Prizadeti vsled štrajfka, kateri teži premogarje v državi Ohio že od 1. aprila t. L, smo člani posta¬ je štev. 49, S. K. P. D. sv. Barba¬ re primorani se obrniti potom nam cenjenega lista Narodni Vestnik, ki je glasilo društva sv. Barbare, do vseh bratov in sester te orga¬ nizacije in sploh do vseh rojakov in rojakinj, ki čutijo z delavstvom za prostovoljne darove, da bi nam bilo mogoče vsaj plačati asesment. Razmere pri nas so tako slabe, da nimamo niti potrebnega kruha in nikakor ni bilo mogoče plačati ase- sment za mesec avgust. Obrnili smo se na glavni urad, da bi ne bila postaja suspendirana za ne¬ kaj časa. Zatoraj se prisrčno obračamo z zaupanjem do vseh postaj, katere so v boljših odnošajih kot smo pa mi, ki smo bili vrženi pred meseci iz dela, obračamo se prisrčno in z zaupanjem do vseli čutečih Slo¬ vencev in Slovenk, da bi se blago¬ hotno odzvali z malim darom, ter bi nam poslali kako pomoč. Bratje in sestre, če bi bil Vam naš položaj Bom vam kratko poročal o kon¬ venciji “'Zveze katoliških sloven- kih duhovnov.” Kot očividec lah¬ ko dokažem, da je ta zveza čudne¬ ga pomena. V Ameriki je okoli 100 slovenskih duhovnov. Navzo¬ čih je bilo pa vzlie vseh vabil v A m er ikans k em u 'Slovencu le pol ducata slovenskih duhovnov. Veči¬ na teh so najnotoričnejši prepir¬ ljivci, uporabljajo vero v dosego posvetnega blaga kot so jo vpo- rabljali farizeji, in večina teh ima grehe, ki sploh niso za v javnost. Toraj le 6 procentov duhovnov se šteje k isti “Zvezi poštenih Slo¬ vencev”, katero je nameraval u- stanoviti A meri kanski 'Slovenec in katerih poštenost bi tehtali ljudje kot Polak, Kranjc, 'Sojar, Zakraj¬ šek in drugi taki nenravneži. Konvencije se je udeležilo tudi nesrečno število 13 'lajikov, in si¬ cer taki, kojim je vera le sredstvo za dosego namenov, to je posvet¬ nega blaga. V cerkev hodijo le ra¬ di svojega 'biznesa, za napredek in izobrazbo naroda pa ne dajo nič. Kadar boido ljuidje pametni, in pa¬ metni so vsak dan bolj, pokazali bodo hrbet vsem tem pijavkam, kojim je narod le molzna krava. Udrihalo se je po naprednih li¬ stih, posebno po Narodnem Vest¬ niku, ki ima velike zasluge vsled spodbujanja naroda k varčnosti in k skrbi za gospodarsko neodvis¬ nost, da se je moral zgražati vsak pošteno misleči človek. Narodni Vestnik izhaja četrto let, in če da¬ nes preneha, priznati mora vsak trezno misleči človek, da je storil ta list v tem kratkem času več za spodbujanje k sledljivosti in za gospodarski in gospodinjski n . prej ek našega ljudstva kot je stn- rii Amerikanski Slovenec v 22 le¬ tih. Priznam, da pove včasih tudi Narodni Vestnik kako ostro, ki se ne prilega dubovskim ušesom, a kar je povedni v uredniških član¬ kih in drugih razpravah je nespod bitljiva resnica. Razprave, ki so se tikale splošnega napredka sve¬ ta, 'katerih se še vsak živi spomin¬ ja, so odprle ma-sikomu oči, v-J e d česar je začel zloglasni 1 kap n Berk streljati v drobtinicah, a je slednjič 'dobil za svoje puhle du¬ ševne proizvode take zaušnice, da mu še danes brenči po ušesih. Večina navzočih pri konvenciji je bilo mnenja, da je vera e-lmo sredstvo, katere se naj posluži “Zveza katoliških slovenskih du¬ hovnov”, da reši narod pekla. Mo¬ jc mnenje pa je, in jaz 3em cerk¬ veni mož, da naš narod, posebno naš delavec ne more priti v hujši pekel, kakor je sedaj, in dr, mu je treba .bolj gospodarskih gospo¬ dinjskih, znanstvenih in političnih razprav, kakor pa katerikoli dru¬ gih. Seve, tega re bodo priznali isti, Vi hočejo držati narod v kalni vodi, da imajo boljši ribolov. Če bi Mia vera, naj si ibo rimobatoli- ška ali katerikoli druga, res sred¬ stvo za dosego vs°ga dobrega, mo¬ rali bi 'biti isti ljudje, ki so fa¬ natično verski, kot Meksikanci Kalabrijci, Turki -itd., V najooij- ših razmerah. V resnici je pa rav¬ no nasprotno; vera jih drži v te¬ in' in tema v ul.ožtvu; polne tre¬ buhe imajo pa isti, ki jih s pomoč¬ jo vere izrabljajo. Fleming, Kans. Cenjeno uredništvo: — Kot član K. S. K. J. hočem zapi¬ sati moje mnenje glede časa ob¬ stoja naše organizacije. Pri K. S. K. J. je večina članov, ki so nad 40 let stari; tretjina je, ki so oko¬ li petdeset let stari. Petindevetde¬ set 'procentov članov je strpljenih delavcev, kojih večina ne bo do¬ čakala posebno visoke starosti. Mladih moči ni, ker naš naraščaj kot vsak drugi je vedno bolj libe¬ ralnih misli, in se neče podvreči predpisom, češ tole moraš jesti, tole piti, tole moliti, in tole verova¬ ti. In to je povsem prav, posebno kar se tiče spovedi. Spoved ne spa¬ da k nobeni zavarova ni organ i m ciji, zato ker če član ne^ plača ase- smenta, je suspendiran ali izklju cen, spoved gori ali doli. Spoved se naj toraj zlbriše iz pravil; kdor hoče naj gre, kdor neče pa ne. To je povsem enostavno. Posebno naj se to zgodi z ozirom na to, da zlo¬ rabljajo nekateri pohotni duhov¬ ni spoved. Koliko pohujšanj se zgodi pri spovedi, smo čitali že l.eaogokrat v listih v starem kra¬ ju in tukaj. In še ni dolgo tega, kar smo čitali, da je v Melksiki prepovedano ženskam hoditi v za¬ kristijo in v farovž. Zakaj, tega ne smem zapisati, to misli si lahko vsak sam. Jaz kot oče bi nikdar ne pustil mojih otrok 'k spovedi k du¬ hovnom, kojega moraliteto bi ne poznal. In kako pridem jaz do te ga, da. bi me jednota, kojo vzdr¬ žujem kot član, zamogla siliti, da moram iti jaz im moja žena, če je članica, k spovedi li kakemu du¬ hovnu, ki je znan kot polrotnež. To nikakor ne gre. 'Spoved je glav na ovira, ki brani, da ne pristopijo k naši jednoti mladi člani, in če teh ne 'bo, se bo v nekih letih naša jednota nehala. To v Jolietu dobro vedo. Zato pa naj delegati premislijo kaj be¬ do glasovali. Nekatere jednote so sklenile, da obstoji jednota dokler jo tvorite dve društvi z minimal¬ nim članstvom. To je gorostasna nesmiselnost,. V Joliet ima K. S. K. J. več društev, in če se sklene, da obstoji jednota dokler jo tvo¬ rite le dve dr.'V vi, bo ostal ves de- lar jednote članom teh dveh 'dru- 'tev v Jolietu. Jolietčani delajo rta to, da bi se znebili društev iz drugih držav. A v jednotino bla¬ gajno smo plačevali vsi, in zato ho •letno hiti vsi ravnopravni. Jednota naj se neha z desetimi društvi v desetih različnih državah te re¬ publike, ne pa dokler ste dve dru¬ štvi, ker dve društvi ste v Joliet. Najbolje bi tudi bilo, če se jedno¬ ta preseli v Chicago, -aa se izogne vsem manevrom bojevitih joliets- kih bosov, ki vržejo vsacega v je¬ čo pod $1.0,000 honda, ki se ne kla¬ nja njih ukazom, ali ga pa v pi¬ janosti surovo pretepajo. Dvorano naj pa porabijo za “tango” ples, kateri se je že vršil v tej katoliški dvorani pod vodstvom glavnega tajnika katoliške j'ednote. Kakor se vidi, je ves Joliet na konvenciji, in ti bodo delovali za svoj 'žep kot en mož. Da jim je edino iza svoj lastni žep, kaže ra¬ čun za knjige, katere so bile naro cene pri Amerikanskein Slovencu v Joliet od predsednika upravne¬ ga odbora sv. Barbare, kateri si je vzel sam pravico sklepati po¬ godbo za knjige, katere je zara¬ čunala ta katoliška tiskarna $3500, — toraj prav po čifutsko Knjige so baje še za nič Da torej ne pade tudi naša jednota sličnim izkoriš¬ čevalcem v roke, naj se sklene na konvenciji, da se praša za ceno za vsa dela vse unijske slovenske tiskarne v Ameriki, in da se ne izplača noben račun, dokler se ne vidi cen vseh tiskarn Da se pa naj d do da isti, ki je najcenejša. Mi. delavci ne služimo tako lahko de¬ nar, da bi isti, katerim dobro pla¬ čuj (.-mo za vodstvo jed no! laliko- mišljeno razsipali z našim denar¬ jem, kojega glavni namen je pod¬ pora nesrečnim. Tudi iz drugdt J rej tv je precej poslanih kimov- eev. Zato pi Vi, ki ste zavedni, odločni in samostojno misleči mo¬ žje- stopite skup in glejte da se 'Slavni Narodni Vestnik : — Tem potom pošiljam naročnino enega novega naročnika in Vam pojasnim glede uprsšanja, katere ga ste stavili radi U. M. YV. ol A. Kakor se vidi, imamo slabo vod¬ stvo v tej organizaciji, V South Western okrožju, distrikt 21, 25 in 14, je bila potekla pogodba že 31. julija, ni pa še sklenjena no¬ va. Vseeno so pa sklenili, da bi se ddo nadai' valo -irez vsakega kontrakta. Premogarjem je pa po¬ tekla potrpežljivost. Prenehali so z delom že 1. avgusta nekateri ro¬ ker so pa še nekateri nadalje Velika razproiajaliD Ta krasna COLUMBIA IV. TALKINO O' Q |! [ fTFTTTVJTiT irna -in.lcn mil. čist. in alacnn MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Bog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo $17 50 na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOE TALKING LUMBIA GRAMOFONE na lahka odnlačila Pišu CHlN E Poslali ga bomo ZASTONJ. ‘ ' ue »=* „ SAUL BIRNS, 117 Second Ave. peK < ^V^JnU 103 r O* Dept. 4 ?j E# , vali -z delom, so jih prvi -vse ven poklicali. Hodili so skupaj v šte¬ vilu nad pet sto premogarjev in vsako delo so ustavili. Dne 7. avg. -e je sklican skupna seja v P : t- tsfourg, Kans., od distrikta 14, kjer so sklenili, da gredo dne 11. avg. zopet na delo in ostanejo do 17. avg. Če do tega časa ne bode skle¬ njena pog-odba, gredo pa na splo¬ šen štrajk v vseh treh distriktih: 14, 21 in 25. Premogarji malo za¬ upajo predsedniku distrikta 14, ker ga niso ljudje izvolili, ampak ga je National predsednik imeno¬ val, ko je prejšnji odstopil v zad¬ njem štrajku leta 1910, ker je Ooal Association znajdla, da mu je bilo izplačano dvajset tisoč dolarjev, da je s tem štrajk podaljšal in so i ektere kompanije d-Jale dobieee. Ljudstvo misli, da morda tudi se¬ danji gleda, da bi dobil kaj v žep. Vsled tega ne zaupajo, iin kjer je nezaupanj s v vodjo, je zmaga ja¬ ko dvomljiva. V unijski blagajni mislim, da ni n; n o v o denarja, ker šo že distrikti 14, 21 in 25 posodili vsaki po $50.000.00 za eoloradski štrajk, in ta denar še ni vrnjen, ker štrajk še 1 ni končali. Toraj ako se v enem tednu ne sklene pogod¬ ba, nam preti štrajk kakih par me se cev. Električna železnica v Pittsburg Joplin, je še vedno na štrajlku. Druzega za enkrat nam ne kaže, kot hoditi peš. Pozdrav vsem širom Amerike! Jakob Cukjati, zastopnik Narodnega Vestnika. ®FIRST NATIONAL Chisholm - - Minn. se V V i'4 1 i'4 V V # f'4 V i '4 V i '4 V i '4 V {'4 V {'4 V s s i'4 V § s Kapital $25.000. Preostanek $ 293 - Osebna odgovornost $5,000.000 Obrestuje denar po 30 Prodaja parobrodne liste in pošilja de na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencerr Pridite in se prepričajte! KD0R HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROČIJ NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI Pl. TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMEM Aurora, Minn. Dovolite malo prostora v tem najboljšem časopisu za vsakega 'Slovenca in Slovenko v Ameriki in tudi po -drugih delih sveta. Kakor je povsod po Združenih državah jako slab položaj za de¬ lavstvo, tako je tudi bolj slabo v tem malein mestu Aurora, kjer tvo ri Slovenstvo večino prebivalstva, in sicer je samih volilcev kakih '140 in bi toraj lahko imeli vse po litične in gospodarske naprave pod kontrolo. Samoumevno je, da se moramo družiti z 'delavstvom dru¬ žili narodnosti, ker delavci srno ksi in vsi imamo rešiti enaka vpra¬ šanja. Vendar, kjer smo Slovenci v večini kakor smo na Aurori, ni več Kot pravično, da imamo v po¬ litiki in v gospodarstvu kako be¬ sedo, in da nismo povsod zadnji kot kravji rep. Ako nas morajo kosati druge narodnosti, ki so v (manjšini, pokažemo in pripoizna- kno, da smo v izobrazbi, zavedno¬ sti in zmožnosti manj vreden na¬ bod. Zatoraj bi jaz svetoval, da še vpošteva vsak pameten nasvet drugih narodnosti da pa se more¬ mo tudi slovenski delavci toliko združiti v politiki in gospodarstvu, da se bo vpoštevala tudi naša pa¬ metna beseda. Finci držijo skupaj v močno pest, katere ni mogoče od¬ preti. Vsled tega so povsod na kr¬ milu, in iz splošnega stališča je. to le odobravati. To nas naj pa tudi uči, da moramo tudi Sloven¬ ci stati skup kot en mož, in ker srnio rciVTio H8, .A-urcn v vocmi, d. 3 , imamo tudi kake pravice in ne le dolžnosti. Kar se tiče politike in gospodarstva, treba bi bilo vpo- stevati, da bivamo > državi, Kjer so narodi vsega sveta zmešani, in kjer je angleščina uradni jezik za vse. Prezirati manjšino ni pravil- ho. Če je le en poljski, nemški ali Prodajam parobrodne in železniške 1 na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United Sta:e;8« korporacije v Gary in New Duluth, Minn PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Tanim CM Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče c: :- ! naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago prot::3 in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, fc! ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, - =^ : Miners National EVELETH, MINN. >- ® o « ; Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 « O » Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne na vso strani sveta, Mi vas zavarujemo v zanesljivih družba!, Poselite nas. n, S (jv L# r > r a T , r i < J j »i ** nii» a to te * lU pr ’ r° n j j jun 0 .-BtS' ”? 1 s-'”) t »i»“ ii>»* k „,r» v P° sl flekt ujtrttil P 1 " ed » e m® 1 ’rij a " *£» * i.«*;;; :i palih 1 t ezek rejsko i» or f’ Ivno k u P lla ,o najboljša P< e)1 amerjalaP° spora. nre i brez obota nu je videlo P- pripovest iv svoji. . ; , Aliju Kemalu v bi se stvar prev jjmaš d ru S e potr paša s širokim us a sluti za Hahlov a temnili afer. 1 dijo, L vo-zi tvoj - liahaha! — ti s )rtem morju .. . va ponudba je bi ni vedel doslej d Pri Povest. —! ■> tula reva njena k Mo njeno na ie hojice, -da jo n 1 , . mca jih je dc ^! a a ena , “ali se ‘!“. e ’’ K dejala ■ a nikjer : nas nisc l, ,' as Je gonil?” s d ^ k°ti!” so y d a ^ ,z , asvo je,'] . Sebod o že umi mali- r! f ° db ila ? skled e _: a ura da. Dre ' bila Pet, ^ ie g ‘ asr PP° nj , Lokali S ' m ^oriia^ , P^šla r > ; 1 m (Nadaljevanje na osmi strani.) ir Kranjski Brinjevec- Do situ °dpr e * av ^ je J>kič 5 pristnih J ~ Ritt erS ' pijač in te so Grenko Vino m Hi 0 hl . predova' 1 - stilniear, kateri hoče nap ce , " ■ skušati in kateri ne poskusa duje s svojo trgovino. Pra^^t-i 1 - # se zarnore kupiti le pri ‘ -„v e ga l' r ' portira naravnost iz Kra J. Slivovec in Tropinovec, gjujife zdravilno Grenko vino 1 oDe , - Naročite si en zaboj e zal>°k, poskušnjo; samo da 0 jgbek- klenic. Prodajam samo na cenik. ‘trala 7”* k 'hi ^ '-».c«- »k, ? ta o C v d koe 0 r ^o. ‘'kol: , am Pah 1 bi- Zevi 1 da h Ar<;t Pah. ! > llllel i ‘lat; Se Pa d u A. HORWAT, le r; NARODNI VESTNIK ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje J Po Ci Got't! Aretirati ta dva!” je vzkliknil von Sohratten, ki 'Nlei® ■ v Halilovih očeh za pametnejšega, dasi je v srcu pri¬ jel ^ tiniievemu ' mnen j u - “Baš njiju moramo čuvati kakor ; 0 °Ooo. ' PO 3 °) ( POsi| jaclenai jel najet 1 za svoje podjetje. Ves zbegan nad to zapreko, ki mu ni dala izrabiti ugodne prilike lejevoljen nad svojo usodo, ki v vsej tej reči nikakor ni bila si- m,. je sree al naposled svojega starega prijatelja Omerja pašo, ki -vzdignil pred nekaj leti na mesto podadmirala turške vojne bilo dovolj intimno, aebilp 0 ' Marice. Prijateljstvo med bej W mnogokrat sta šla drug drugemu na em m pašo je roko, kadar se je prijel li onega masten del svot, namenjenih za državne nabave. In ta- • e odvalil Halilu težek kamen, ko mu je paša povedal, da odplo- jjtdanes v Egejsko morje, to pa na križarki, ki jo je bila mornariška VO. NAROčINAJi II SLOVENSKI f AH AMERIŠKE novino. NI United I šele nedavno kupila od neke evropejske velesile; ta ladija je leoporeeno najboljša pod padišahovo zastavo, četudi jo je prej- astnica že namerjala porabiti za strelne vaje, preden se je oglasil • izza Bospora. Halil je torej brez obotavljanja zaupal Omerju paši svojo zadevo, likor se mu je videlo pametno in zdravo. Ugrabljeno deklico je tnestil v svoji pripovesti « dragocenostmi, ukradenimi iz njegove adnice po Aliju Kemalu, in pozabil tudi ni pripomniti, da ne bi 1 rad, če bi se stvar preveč razvedela. “Ako nimaš druge potrebe, ti je lahko ustreči!” je dejal napo- Omer paša s širokim ustnevom na svojem brezzobem obličju, ki iričal da sluti za Halilovimi pojasnili kaj dolbro zolpet eno njego- pogostih temnili afer. “Pelji se z mano, prijatelj, in če mi moreš jzati ladijo, ki vozi tvoje -Skipetare in dragocenosti, ki so ti jih (bili — hahaha! -— ti storim prav rad uslugo, da jim preiščemo ta odprtem morju ...” merjeva ponudba je bila kakor nalašč po Halilovem načrtu; to- promak ni vedel doslej drugega kakor to, da. se skriva Arnavt na ladiji, ki ji bo sledila “Florida” — ako jo najde sama izmed mnogih. Toda možnost, dospeti v Solun na torzi vojni ladiji pod osebnim povelj¬ stvom zanesljivega prijatelja, ki ima hkrati oblast, obračati križarko, kakor se mu zljubi, in ustaviti 'jo, kjerkoli si izmisli itzgovor, j e bila dragocena že sama po sebi. L krenil je torej naglo, kar mu je še preostajalo, in naslednje ju¬ tro je našlo Halila beja in njegovega zaupnika tam, 'kjer smo jih sre- Izprva se ni mogel odločiti, ali naj ravna po Birbantinijevem na¬ svetu ali po Schrattenovih mislih. “Ako jih pustim svobodne in ostanemo pametni in oprezni, se lahko ravnamo po njih, počakamo, da opravijo oni najtežje delo, in iztrgamo potem iiz njihovih rok, in kar otmo Aliju Kemalu in njegove¬ mu vrednemu bratu.. . Če se jim naimen posreči, verno vsaj, kje nam je iskati; in baš te čase me Ibi bilo težko izzivati v Albaniji ali tam okrog majhno vstajo, zadušiti jo z vojaško pomočjo in priti pri tem samemu na svoj račun ... Hm, hm — najrajši bi jih pustil svobo dne... ” Halil bej je bil 'že ves pri volji; takoj nato pa se je spomnil stra-' šnega boja prejšnje noči in junaške odločnosti, ki jo je bila pokazala četa naših prijateljev pod vodstvom baš tega Dušana in Ivana, ki jih je bil pripravljen pustiti na svobodi... In mahoma se mu je 'zazdelo morebitno srečanje s takšnimi levi tako nevarno, da je zamahnil z ro¬ ko in stekel z mladeniško čilostjo 'k Omerju paši, javit mu, da mora oddati v Galipolju na vsak način nujno brzojavko. 'Omer paša ni vedel česa ugovarjati; velel je zaviti v Galipoljski pristan — in tako se je zgodilo, da je pel brzojavni aparat iz Galipo- Ija skoraj še prej, nego se je ustavila “Florida” na drugi strani Dar¬ danel. Halil bej je brzojavil solunskemu policijskemu načelništvu opis Ivana, Dušana in njihovih tovarišev po navedbah von Sehrattena in svojem lastnem spominu, s prošnjo, naj veli paziti, ako stopijo na su¬ ho, in jih aretirala ob prvem koraku na kopna tla... Ko je križarka preplula Dardanele, je dohitela “Florido”, ki se je ravno obračala v smer svoje poti proti Solunu. Toda upanje, ki ga je 'gradil Halil bej na hitrost bojne ladije, je bilo prenagljeno; “Floridi” se je očividno mudilo, in ko je ukazal Omer paša pluti s polno paro, je pospešila jahta svojo hrzino še bolj, ta ko da je v par urah izginila za obzorjem. Amerikanec jo je bil mo¬ ral opremiti pač s kakimi posebnimi stroji, neznanimi tam, kjer je bila zagledala križarka luč sveta. Videč, da je ne dohiti, je prašal Omer paša Halila, ali želi da iz- pali za njo par granat in jo primora, da počaka. Toda Halil bej, ki je pričakoval na tihem, da se polasti Jerice in Alija Kemala že v Solu¬ nu brez posebnih žrtev in nevarnosti, mu je odsvetoval korak, ki bil izval kesneje posredovanje evropskih konzulov in poslanikov, sam po sebi pa niti ne bi bil zanesljiv: ali je bilo mogoče misliti, da ljudje na “Floridi” ne vedo, kako slabo zadevajo turški artiljeristi!... XXI. Kri.srbskega mučenika. Ali Kemal se je ravnal po zdravi pameti; vedoč, da ga bodo čakali zasledovalci v Solunu, kjer bi mu oblasti po prizadevanju tujih zastop¬ nikov brez dvoma prevzele plen, se je sklenil izkrcati prej. Kapitan mu je bil povedal že pred odhodom, da ima posla v Ka- vali; naložiti je moral mnogo zabojev sadja, ki se izvaža v velikih množinah in ondotne okolice. Arnavtoma se je torej nudila prilika, da spravita ženski v tem pristanišču na suho. Toda Ali Kemal se ni ustavljal dolgo nad to možnostjo. (Dalje prihodnjič.) th, Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. biagoFfJl .tene dr** času. (Dalje.) 1 da bi bila reva njena še večja, jo je začela črtiti objestna dru- ji je bilo njeno nadzorovanje odveč. Ko 'so želi pšenico, so J°®enile ženjice, da jo morajo ugnati, in hitele so in žele na vse v?”a Hinica jih je dohajala. Sedaj pa so se razjezile ženske, p ie vstala ena, “ali se hočemo končati? Jaz ne morem nic \eč. H** tudi ne”, je dejala druga in počivala. “Saj sem že žela na 1 a i>h, a nikjer nas niso tako gonili!” “Ti. j. _ . .... ....... - v as je gonil?” se je čudila Minica. _kdodrug ko ti!” so vpile ženske. “Ali se mar lenimo? Če se ti ■T neš , saj se iza svoje, ha!” — Minica je žela svojo pot dalje in ■ a > da se bodo že umirile ženske. kako to, da ni še malice?” je začela zopet ena. “Jaz sem žejna, ^F tudi že odbila. Drugod je pa taka navada: kakor udari štiri, W okrog sklede ** — ■ • *_i_ ji« /rr>€^iiir>« ta '1 Ugutl J C jJd icirvct xiu > . -. Minica je pogovarjala, da mora malica ta- ~ ” 1 i t— A Aim imn J ? J 0 fMti 1 lvillliua, Jt) puguvaijaia, po a3 i 0 Bra d e dbla pet, in ni je še 'bilo. “Jaz ne žanjem več , JC ' kinica''^ 8 ^ n P V3 - sem živina, da bi tako delali z ma- lt , ker’~' ,e na ^? var J a d a malo deklo, da naj gre po malico, a ta ni 1 1 - ~ TVfo+l ip “-je nagovarjala malo 'CleKio, aa naj F” kr n t e jo preveč noge bole. Minica je stekla sama 1 v eži in govorila z Uršo, svojo ljubljenko. si prišla?” j e vprašala. “Ste 11 že požele?” Minica je po / P ° ka i je prišla. “Malico, malico,” je premišljevala mati. Na . -1 -r-r- • Vi -nnlriA SKrDlI ^Pare. aJv - e 'klalico, malico," je prenusijc V aia iuuau< — • — “ tožipflu Pozabila. Ko ima človek vedno polno glavo skrbi !” ■* a,m: . iz Tli'k-0!0ier * JtJVi&iUUUiL. IVU miti Uiuvun ’ v ~ la , kako sitne so ženske. “Ti nisi zadovoljna z nikomer^ i : - * inH m nnaflS aaAu sume so izensjie. j_± ~. . ..v ta jo odpravila. Ženjicam pa ni 'bila ni jed ni pijača fla ak ®° ime ste pa dali pri krstu temu vinu, Minica?” se je ro- . ' p °dČepina ali kisavec?” ' az '' a jene ženske!” se je jezila Minica. “Sedaj niste zadovoljne L nobeno pijačo; pozimi pa bo plesniv kruh daber. . 1 -C.lo sp -in • • ,x„i a t-7 /lali i' k? Se Je T na ' ; i ^ budi uri, in grmenje se je culo iz daljave. j e a P r °ti domu, prihaja hlapec z vozom, da bo naložil Zopf.f - eZ Dam °Či. Ni ga bilo še videti nikjer, in grmenje se io o zakof 6 V (domov an dobila konec vasi pred raztrgano oi nrrvala a«, 'f tCiil v V 0101110V 111 UUUiio- Ij)0 uj v k 0,0 voz s parom konj brez hlapca. Ni si upala f‘cl e { v T C °’ , am P a k poklicala je mater, in ta je iztirala hlap- * - ~TAX-,-. Zcvarria. raft e 1 AA .te/ | ampa'K poancaia. jc - -, - siko]- *• lne ^ eiv i družlbi pri poliču žganja, ijih ] r »T 1Sni ° imeli posla,” se je jezila žena, “ki bi bil popi iFf Se j« p» lo«’” jo loj” 1 JmeZ “ 56 “ČF1S n. vo, i„ ^aril po konjBi, la je voz kar odskako ’ tran ! na drugo. $6 ]{q • ^ V4A se je hudovala žena in oštevala za- '^ i. daje lenuhom potuho. A oni ni molčal, ampak ■ - irotor hosfatinov, in da se “Kaj sem ti pravila ?” je dejala Minica; in kaj pretepaš sedaj ko¬ nje ! I” ifj' r ®Vežev Claje lenuhom potuno. ii. uni iti __ ^ i^l flld i njej '' c ; ena ' r ravno tako plača kakor bogatinov, in da se f; pre Pir, j n T. 1Zp revrže. Minica je vlekla mater domov, da se je bi b;i 11 iT a P°lem zopet na njivo. Voz je bil naložen, a • - m » ^wv,teirjimi. Minica ga je o- ^ Potem zopet na n jr. v,. . .. „ io z d>1 ' 1 ^ 0ll jib, se je šalil z žebskami. Minica ga je o- šeTOoT 2 ^ Prevrnil. A Janez se je hrustil, da je že tt "r” 1 ” zakričale ženjice, in zavozil in prevrnil. A Janez ^ j- . gale ženjice, in > zrnati usekov ala. “Voz, voz! so 'zvrnjen v rovu. “Tiho mi bodi vendar enkrat!” je zavpil Janez. “Človek ne ve, kaj mu je> ko mu vedno kdo trobi na ušesa !” “Ha!” je modroval Matija, “kdor nikdar ne vozi, ta nikdar ne izvrne.” Ženske so pritegnile hlapcema, in Minica si ni upala črhniti več. Zvečer je Mejačka izpodila Janeza. A treba je bilo drugega. Go¬ spodinja ga ni šla iskat; sam se ni prišel ponujat: morala je iti Mini¬ ca. A o Božiču se laže dobi posel kot o sv. Jakobu, in Minica bi bila dolgo časa iskala, da ji ni pomagal Čedin in preskrbel drugega Janeza, dobrega delavca. Toda dober je bil samo en teden, dokler ga ni bil iz¬ vabil s seboj Matija. Zopet je šlo vse po starem, in nesrečam so stala vrata na stežaj odprta. Treba je bilo plačati mezdo mlatičem, koscem, plačati davek; denarja pa ni bilo. Hudo je bilo Mejaeki, ki 'doslej ni poznala teh stisk. Pazila je, kod bi prišel kupec, da bi kupil kravo; naročala je ljudem, da ima živinče na prodaj; toda ni bilo nikogar. Strašila jo je rubežen in sramota preid Stnženom, in kar obupovala je. “Kaj pa vam je, ma¬ ti?” je vprašala skrbno Minica, ki jo je videla tako potrto in prepadlo. “'Oh. ti ne veš,” je tarnala ona, “kaj je strah in skrb, da pride zdajzdaj rubežnik. Žive dni še nismo bili v taki stiski! In kriva si največ ti. Če bi se ti ne branila Stržena, bi nam on pomagal!” “Koliko pa potrebujete, mati?” je vprašala Minica. “O, veliko, veliko !” je govorila ona sama 's seboj. Minica pa se je izmuznila iz hiše in prinesla čez nekaj časa osupli materi sto goldinar¬ jev. “Kje si jih dobila?” je izpraševala mati. “Na posodo od dobrih ljudi, ki nas ne bodo terjali.” “Povej, kje!” je ukazovala mati, ki se ji je zdelo vse nekako sumno. Minica je povedala, da je bila pri Čedinovih, ki so ji že prej ponujali denarja, ako bi ga ravno potrebovala. Materi so žarele oči od jeze; vrgla je 'denar na tla in rekla: “Tu pobiraj in nesi ga, od¬ koder si ga prinesla. Od teh ljudi ne vzamem ni krajcarja in če bi la¬ kote umirala.” Jokaje je pobrala deklica denar, in sram jo je bilo, ko ga je prinesla nazaj staremu Čedinu. “Ali mi boste zamerili oče,” je dejala vsa solzna, “da sem prine¬ sla nazaj? Mati ne sprejmo.” “Trda je,” je rekel Čedin in majal z glavo. “Kaj bi tebi zameril, dekle! Ti se mi smiliš, ker ne moreš nič pomagati. Le moli za mater, modi!” ‘“Oh, saj molim,” je odgovorila ona, “a nič ne pomaga.” “Bog bo pomhgal. Bodeš videla, Minica! Drug tako nobeden ne more,” je tolažil mož. Mati pa je doma barantala s kupcem za kravo. Sicer se je težko kupovalo od nje, a sedaj je prodala blago pod ceno, da sta se čudila kupec in mešetar. A kaj je izdalo! Ni še preteklo štirinajst dni, in v enaki zadregi je bila žena. Hlapca sta se pridušala po dvorišču, da ne ostaneta več, da bi ju mlada nadzorovala in starka oštevala. “Saj pojdeta jutri,” je dejalla gospodinja, “in ne vzamem vaju več nazaj, če Ibi služila zastonj, ker škodujeta desetkrat več nego ko¬ ristita, lenuha grda!” “Jezik za zobmi!’ je kričal vinjeni hlapec. “Že zopet je preveč pila, da ne ve, kaj govori. 'Plačaj nama, kar si dolžna!” Kar bežala je gospodinja pred njima. Tresoč se od jeze in žalosti se je zaklenila v sobo, sedla na stol in jokala, ker ni imela s čim plačati potepuhoma. Skrita je jokala tudi Minica. Kako trnjeva je bila pot njene mladosti. Videla je hudobne in sovražne obraze krog sebe in mater tako, da se je morala večkrat silno premagovati, da ji ni rekla prebude besede. Dalje prihodnjič.) Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. zervm zaklad hranilnice 1 . 330.000 kron. Re- obrestuje po \\% brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 5o milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar poš.ljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vnm pošlje denar ;e na Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani m ne v kako drugo manjvarno “šparkaso” Nam pa taaoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N —: na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVICH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.^ ki je naj oljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. Old— aged until every drop is rare and mellow. That’s what gives the flavor to Old I. w. Harper Whiskey. For fifty years that flavor has been the favorite. It’s velvety richness never varies. Your Grandfather chose Old I. W. HARPER because he knew it was the best. Today you can find no finer WHISKEY N« prodaj pri: John Gouže, Frank Veranth, Louis Larson. Ely, Minn. čarobne karte Cijena lOc, tro je za 25 centi Pišite po cije nik knjiga. KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH Box 448 DLJLUTH, MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za moike in fante; najboljše blag-o po primernih in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. E L C O THEATRE AUR ORA, MINNESOTA. ma«riTe d -nrf.riir?in rall, 0 iv , - še - Brem Jkaioce slike, uetie in dra- Sfnrip 0 rr77 ^ ase P r ® dst ave so dobro izbrane za —Vstopnina vedno samo 5c in lOc. — Zače¬ tek vsak večer oh pol osmi uri. Za nedelie imamo posebne nrograme. NE ZAMUDITE JIH. R^n iI? ar Tro Automobile za prevažanje no celem - r . 5 hočete peli ati. vprasaite pri nas za cene. vvvtutA-dtt naiul2 l e - NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬ TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dan. TELEON 64. SANDBERG (SMOLEY) BRATJE, lastniki. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. | Svoji k svojini! i Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo _, Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Ul jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Ul bfi Ui tfi s Hi Hi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi BIVVABIK, MINN. Teleton 63. tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi tfi !fi!jiy;yi tj; tfi tfi tfi tfi tfi tfi^i Za mnogobrojen poset ln naklonfenost se ulfudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina tfi tfi tfi tfi IZVRSTNA ZEMLJIŠČA PO 3000 AKROV IN VEČ OB Duluth, South Shora in Atlantic železnici SO NA RAZPOLAGO ZA slovenske naseljence NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRIME¬ ROMA NIZKE CENE. KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČJE¬ REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO. JOS. A. JEFFERY L AND COMMISSIONER. D. S. S. & A. RY DULUTH. MINNESOTA PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML rt Stephan Zgonc javni notar in gostilničar Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pristnimi pijačami in unijskimi smodkami. CHISHOLM, MINN. «5- 109 Lake Street 8 VOJNA PORODILA. (Nadaljevanje prve strani.) Rusija zahteva od Poljske sa¬ mo lojalnost; odkritega srca in z odprto bratsko roko ji stopa Ru¬ sija nasproti. Še ni zarjavet meč, ki je zadel sovražnika pri Grune- vvaldu. Rusija je pod orožjem od obre¬ žja Pacifiškega oceana do Sever¬ nega morja. Za Poljsko vstaja ju¬ tranja zarja. Na ta dan slave sc- pokaže znamenje križa — zname¬ nje trpljenja in vstajenja naro¬ da.” VOJNA MED GERMANSTVOM IN SLOVANSTVOM. London, Anglija, 16. avg — Iz uradnih virov se javlja brezžičnim potom, da je tekom nekega razgo¬ vora nemški državni kancelar Bethmann-IIolhveg odkrito pri- poznal, da pomenja sedanja v dna vojno na življenje in smrt med Germanstvom in Slovanstvom. Kancelar je rekel: “Ta vojna je borba na življe¬ nje in smrt med germanskim ple¬ menom in Slovani. Ali smo svarili Rusijo, toda ta je zahtevala poni¬ žanje Avstrije.” NEMŠKI PORAZ. Bruselj, Belgija, 16. avg. — Tukaj naznanjajo, da je nemška vojna sila, broječa od 4000 do 5000 mož pri Ilaelen bila popolnoma poražena, in da je le kakih 500 vo¬ jakov odneslo zdravo kožo. Mno¬ go kononov je obtičalo v močvir¬ ju. Ostanek poražene armade se je umaknil v Tongres. Iz Bruslja je odšel poseben vlak po ranjen¬ ce) med katerimi sta tudi dva princa. London, Anglija, 16. avg. — Glasom neke brzojavke se potrju¬ je smrt nemškega poveljnika ma- aske (Meuse) armade, gen. von Emmich. General von der Marritz je njegov naslednik. NOVA BALKANSKA ZVEZA? Rim, Italija, 15. avg. — Tukaj vlada veliko razburjenje radi 'zad¬ njih dogodkov. “Tribuna” izjav¬ lja, da Velika Britanija in Fran¬ cija v pravem pomenu besede ni¬ sta napovedali vojne Avstro-Ogr- ski, ampak da sta samo naznanil;, da obstoji vojno stanje. Tako to¬ rej Italija ni obvezana, pomaga¬ ti Avstro-Ogrski. Balkanske države nameravajo obnoviti prejšnjo balkansko zve¬ zo, da morejo podpirati Rusijo proti Avstriji, in da izrinejo Tur¬ ke popolnoma iz Evrope. OTVORITEV PANAMSKEGA PREKOPA ŽE IZVRŠENA. Panama, 15. avgusta. — Ka¬ nalski pas je danes praznoval o- tvoritev Panamskega prekopa, to¬ da slovesnosti so bile popolnoma lokalnega značaja brez mednarod¬ nega pomena. Ker se vrši oficijel- na otvoritev kanala šele prihod¬ njo spomlad, so bile cele Združene države zastopane samo z onimi možmi) ki se nahajajo že dalj ča¬ sa tam. Parnik “Ancon”, last vojnega ministrstva Združenih držav, je bil izbran, da prepluje kanal, in s tem je bila izvršena otvoritev prekopa za ladje z 10.000 registri¬ ranimi tonami. (Natančnejše po¬ ročilo v prihodnji številki N. V. — Ilredn.) VELIK POŽAR. 'Detroit, Minn., 14. avg. — Po¬ žar, ki je nastal v Rhamovi izpose- jevalnici konj, se je razširil tako naglo, da je uničil dva hišna blo¬ ka ter napravil škode za Okoli $150,000. Škoda je s zavarovalnino $100,000 le deloma pokrita. STAVEC ZADAVLJEN. Bemidji, Minn.) 15. avg. — Na obrežju Bemidji jezera so našli nekega zadavljenega moža, kate¬ rega so pozneje spoznali za stavca George \V. ST. Claira iz Hubville, AIo. Vzrok umora je neznan, ka¬ kor tudi morilec. ŽALOIGRA. New Orleans, La., 15. avgusta. — Bankir A. M. Terichet od tukaj je streljal na Miss Miunie Davis in jo hudo ranil ker ga ni hotela pslišati, ter ranil tudi Miss Anie MatthevvS) ki je prihitela napade¬ ni na pomoč. Nato je izvršil samo¬ mor. Žaloigra se je zgodila v sta¬ novanju njegove oboževanke. DRZEN ROP. St. Louis, Mo., 15. avg. — Pla¬ čilnega mojstra St. Louis Refri- gerating and Cold Storage Co., so danes roparji ustrelili in pobegni¬ li s plenom v avtomobilu. “SREČEN ’ ŠOFER. Boston, Mass., 15. avgusta. — Šele danes se je zaznalo, da je po¬ ročila Mrs. Christina Coursen, ka¬ teri je zapustil njen četrti soprog $600,000 vredno premoženje, svo¬ jega šoferja Alfreda Duff. On je star 31 let, ona pa 38. BUBONSKA KUGA. New Orleans, La., 15. avg. — Nadaljnje tri osebe so obolele za bub o ns k o kugo. Henman 'Schulz, 17 let star, je podlegel za to stra¬ šno boleznijo po 13 dneh. Njegova sestra je od njega nalezla bolezen. Tretja žrtev je nastavljenec neke¬ ga francoskega podjetja. RAZNOTEROSTI. Kako je Conan našel novega Sherlocka Holmesa. Vesel dogodek je doživel pred kratkim svetovnoznani avtor Slier lock—holmesovih romanov z ne¬ kim šoferjem. Angleški pisatelj se je šel, predno je odpotoval v Ame¬ riko) pokrepčat na framcozko rivie¬ ro. Na povratku se je za par dni ustavil v Parizu. Na kolodvoru j- najel avtomobil ter se dal odpe- 1.1 ati v hotel. Ko je plačal ter dal lepo napitnino, se mu je zah-v-iiil šofer z besedami, ki so ga zelo iz 'nenadile: “Hvala lepa, gospod Conan Doyle.„ “Kako veste, da se tako imenujem?” ga je vprašal Dovle. — “To je popolnoma eno¬ stavno. V časopisih sem eital, da se zdaj, v temle času vrnete iz Niz- zc, Na kolodvoru sem vas dobro ogledal in takoj sem ugotovil, da ste Anglež. Vaše lase je skoro go¬ tovo ostrigel južno francoski bri¬ vec in na vašem podplatu so še sledi marseillskega blata”. Conan Dovle je bil iznenaden. “In samo po tem ste me spoznali?” “O, ni¬ kakor ne. Tudi še po nečem dru¬ gem. Vaše iine je na vaših kovče- gih!” Nato se je šofer v hitrem tempu odpeljal ter izginil v ulici. Isolda — krotiteljica bolh. Pariški ognjegasec Tizzon, ki se je kaj lahko vnel, je pred kratkim vzplamtel v ljubezni do ferotitelj-'- ee bolh s poetičnim imenom Isol¬ da. Isolda, ki je merila okoli pasa 150 cm in ki je štela že petdeset .let, je bila že vdova. Prvi njen mož, -plavalni mojster, se je ponesrečil pri požaru. Da bi bila varovana v bodoče ognja, je Isolda veselo re¬ kla “da”) ko ji je ognjegasec po¬ nudil ne toliko srce, marveč svojo roko. In pred par dnevi sta slavila svatbo. Pri svatbi se je pa kroti- teljica nekoliko preveč navlekla. Ko so šli svatje čez most, je pravi¬ la Isolda: ‘Aloj prvi mož, ki je imel opravka z vodo, je umrl v ognju, torej bi bilo pravilno, da bi moj drugi mož, ki gasi ognje, 'končal svoje življenje v vodi? Po teh besedah je z močno roko prije¬ la svojega moža Tizzona ter ga vrgla z mosta v reko. Tizzon je pa imel srečo ter se rešil, dočini je Isolda prelbila svojo svatbeno noč 'v ječi ter lovila grilje; svojih bolh najlbrže ni imela s seboj. Sodnik in sufragetka. Iz Londona 1 • poročajo: Še mlada, sufragetka, ki pa noče povedati svojega imena, je hotela pred par dnevi vdreti v stanovanje ministr¬ skega predsednika Asquittha, Su¬ fragetko so aretirali ter jo privedli pred sodnika. Med tem in mlado ■sufragetko se je razvil sledeči raz¬ govor: Sodnik: “Zakaj ste to sto¬ rili?” Sufragetka: “Imam razne vzroke, poiskati Asquitlia. Jaz ga plašam, in zato mi mora biti na razpolaganje, kadar jaz želim. Vi, gospod sodnik, mi stavite neumna vprašanja.” Sodnik: “Govorite kakor otrok.” Sufragetka: “In vi kakor norec.” Sodnik: “Kakšno •J e pravzaprav vaše politično na¬ biranje?” Sufragetka: “Moje na- ziranje je tako, da vi nimate pra¬ vice, nadlegovati me s takimi vpra šanji. Zavračam, da bi me sodili.” Sodnik: “To va^e govorjenje pri-1 ča o tern, da pri vas ni vse v redu. | Ali ste iz Londona ali z dežele?” Sufragetka: “ To vas nič ne briga. Sodnik: “Mislil sem le, ali bi ne bilo dobro, poklicati vašo mater ter vas izročiti njenemu varstvu.” Sufragetka: “Že zopet govorite neumnosti.” Sodnik je končno ob¬ sodil mlado sufragetko na 40 ši¬ lingov globe. DOPISI. (Nadaljevanje šeste strani.) laški delavec tukaj, in-oral bi tudi biti enakopraven s Slovenci in Finci, ki smo v večini. V politiki Srno delavci mednarodni, ali bi vsaj morali biti mednarodni, če¬ tudi bi morali Slovenci tam, kjer imajo zmožne delavske pristaše in so v večini) delovati, da pridejo ti v javnost. Če bi tega ne storil!, pri- poznamo našo iučorijornost. pripo • znamo, da se ne zavedamo enako¬ pravnosti. Isto naj jia velja tudi na gospodarskem polju. Na Auro- r. smo Slovenci v večini, zato mo¬ ramo tudi biti upoštevani kol.kor je razmerno prav. Seve, pmvico dajmo vsako mu-, bodisi katereko¬ li narodnosti. To naj bi bil povsod delavski princip, delavski idejal, ker le kadar bomo toliko izobra¬ ženi, da bomo spoznali neumnost narodnega in verskega sovraživa, bomo mi združeni delavci zrušili našega skupnega tirana, današnji gnjili družabni red, pod katerim trpi največ — delavski stan. Slovenci tukaj na Aurori so ve¬ činoma naprednega mišljenja, ven dar nas tudi šiba strankarstvo. Pred kratkim so kupili finsko dvo¬ rano, ker so si Finci zgradili no¬ vo. V tein oziru naj bi pač nam bili Finci v vzgled. Oni investirajo de¬ nar za iste obresti kot jih dobijo v banllri, rajše v finske delavske institucije, kot bi ga dali v tuje banke. In vsled tega imajo finski delavci v vsaki naselbini dvorane 'in druge institucije, ki dvigajo 'finski narod v ospredje. Cena dvo¬ rane je $2000) —- in priznati se mo ra, da je to jako dober kup. Dvo¬ rana je opremljena za zborovanja, sploh za vse, za kar je dvorana na- fmenjena! Vzlic temu je pa tudi tu Nezadovoljnost v gotovih krogih. Vendar čast vsem, ki so se toliko 'združili, da so si omislili .skupni dom za društva, govore, veselice, svatbe, itd. Vsa društva, kakršne koli barve bodo imela seje v tej domači dvorani. To je pač lepo, ker s tem smo pokazali, da srno res člani bratskih društev, ki se moramo medsebojno podpirati. Za stopniki tukajšnjih društev in od¬ bor za dvorano so glede sej tako uredili, da bo za vsa- društva prav. Razvideli smo, da je treba med de¬ lavstvom skupnega nastopa, in ti¬ panje imejmo, da borno tudi sku¬ paj ostali. Začetek je res težak- ker so slabi časi, a če je volja do¬ bra, bomo z vstrajnostjo vse za- pretke premagali. Dvoranski odbor in zastopniki društev so sklenili, da se bo vršil piknik dne 23. avgusta na farmi rojaka Geršič. Želeti je, da se bo¬ do tega izleta vdeležili vsi člani in članice raznih društev, vsi mo¬ žje in žene z otroci in vsi fantje ’in dekleta. Pridimo enkrat vsi škupaj, da bomo videli koliko nas je in kakšni smo, in da se bomo enkrat v skupnosti pokazali svetu, da se ne 'bo reklo, da se skrivamo za vogali in po stranskih stezah kot tihotapci. S skupnim nastopom pokazali bomo pa tudi našemu na¬ raščaju, da se zavedamo svoje na¬ rodnosti, kar ho gotovo napravilo na mladino dober vtis Koncem dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke, posebno pa tukajšnje rojake in rojakinje, te¬ bi vrli delavski list pa obilo vspe- lia in novih.naročnikov Mihael Zakotnik LISTNICA UREDNIŠTVA. Odboru postaje štev. 3, spada¬ joče k S. K. P. D. sv. Barbare v Forest City, Pa., se vljudno na¬ znanja, da smo pridržali poziv na 'glavni odbor glede združenja) ker 'se je, kakor je v Narodnem Vest- 'niku štev. 64 na peti strani razvi¬ dno, pri zadnji seji glavnega od¬ bora sklenilo, da se da članom in članicam na razpolago, da se izre¬ čejo potom glasovnic za ali pa pro¬ ti združenju. Pozdrav! r ---„--- Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. _ — - > (Konec.) ka, na katero sem popolnoma po¬ zabil, je potuhnjeno zasledovala vsak kanarčkov gibljaj. očesne ze niče so se ji napele in naenkrat se je v mogočnem skoku zagnala na nič hudega slutečega ptička. V hipu ga je zadavila s svojimi ostri¬ ni kremplji in rumenkasto perje je kar frčalo okrog. Peter je pri¬ tekel noter in se grozno prestrašil; povedal imi je da je bil ta ptiček J najboljši pevec izmed vseh in mi¬ lostni gospiei najdražji. Ravno takrat senu pa slišal, da so se od¬ prla in zaprla vežna vrata in tre- notek pozneje je stopila smehlja¬ jočega obraza gospica v sobo. “Imam že odgovor, Jurček*”’ je rekla, “popoldne ob petih te pri¬ de papa iskat,” medtem je pa za¬ gledala mrtvega kanarčka, ki ga j je Peter položil na mizo. “Kdo mi je pa to storil?” vprašala je -jezno. j “Žal, strašno žal mi je, gospica Varl; izpustil sem ga, da bi ne¬ koliko letal po sobi, ker je revež vedno zaprt, pa zagrabila ga je ta le grda, stara mačka. Mačka ga j je končala!” Vsedla se je k mizi, vzela mrt- j vega kanarčka v roko. pričela jo¬ kati in mi je rekla: “Rajši bi bila vse izgubila, kot tega ptička; ke¬ sam se, Jurček, da sem te včeraj j vzela s seboj. Moj kanarček je bil več vreden, kot vsi poredni dečki, kar vas je na svetu.” Tudi meni so nato začele solze teci po licih in tožil sem ji, kako sem žalosten, ker slučajno svoje prijatelje vedno spravim v zadre¬ go in kako se vedno trudim, da bi postal priden fantiček. Ko- je vi¬ dela, kako zelo mi je žal, je rekla, da mi odpusti in jaz sem jo vpra¬ šal, zakaj da nima nobenega deč¬ ka, a rekla mi je, da hvali Boga. ker nobenega nima; vprašal sem jo zatem, če je stara devica? Sme¬ jala se je in rekla ,da jo res neka¬ teri suroveži 'tako imenujejo. Vprašal sem jo zopet, če je ne pridejo nikdar gospodje obiskat, a ni mi utegnila odgovoriti, kqr sta prišli ravno dve dami v posete, in je morala iti v salon. Posvarila me je v naglici, da naj bom pri¬ den, dokler se ne vrne, in odšla. Ker mi je bilo dolgčas, ogledo¬ val sem 'mačko in zapazil, da je njen hrbet popolnoma podoben zemljevidu; črna dlaka je pred¬ stavljala suho zemljo in otoke, be¬ la pa *: orje. Hotel sem ji vso kožo lazdeiiti v natančne zemljepisne kroge 'n zato sem vzel grebljico za lazgrcbanje žrjavicč ter j-, v ognju orel, dokler ni bili kar ža reča. Komaj sem pa mahi z greb¬ lji:-" narisal dve črti n ahrbet, je zakola puhati in mijavkati, da jc hilo grma. Peter je priš.o glodat, kaj da tako smrdi, a mačke, se ga j c prestrašila tor skočila na omaro m zbila staro, dragocene kitajsko vazo na tla. “Poglej, fantiček,” je rekel Pe ter žalostno, “tri reči na svetu je naša milostna gospica ljub'la — kanarčka, tigrasto mačko in to-le vazo. Kanarček je mrtev, mačka osmojena in vaza leži razbita na tleh. Ne bi bil rad v tvoji koži.” Te besede mi je govoril tako res¬ no, da sem se tresel kot šiba na vodi. “Gospica Varl je sicer do¬ bra”, je nadaljeval, “ampak se¬ daj te vrže najbrže pod kap, kar si tudi zaslužil.” Bilo mi je tako hudo, da sem šel v sobo, kjer sem ponoči spal in se zaklenil. Sramoval sem se, da ta¬ ko povračam gospiei dobroto, ki mi jo je 'zkazala. Niti k obedu ob štirih nisem hotel iti, dokler me ni prišla iskat gospica sama; ob¬ enem se je jokala in smejala, ko me je zagledala. Peljala me je v obednico, kjer je pogledala na uro in rekla: “Hvala Bogu, že je četrt na pet!” Jedel sem izborno in z apetitom, da se mi je kar ču¬ dila. Ko sem potolažil svoj želo¬ dec in odložil vilice ter nož, prije¬ la me je za roko, katere ni več iz¬ pustila ; rekla mi je, kako se čudi, 'da moja mama še živi. Ko je ka¬ zala ura dvajset minut čez pet, je ■pozvonilo in v predsobi sem zasli¬ šal očetov glas. Zahvaljeval se ji je in zahvalje¬ val ter ‘o vprašal, če sem bil pri¬ den, kar je s precej žalostnim gla¬ som potrdila. Papa me je ostro premeril 'z očmi ter se ji še enkrat Za krč v želodcu rabite znano in za¬ nesljivo domače sredstvo Richter-jev ANCHOR PAIN- EKPELLER. Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki je ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c in 50c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 TVashington Street NEV/ TOBK, N. Y. RAZPRODAJA KNJIG. Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,.— -60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5' Vjetnik na Galeji. 20c Kako p-ostanemo stari.35„ Poduk novopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ. držav ... 35„ Nihilist . 25,, Roman Johar a. 20„ Slov. angl. elovniia . . .1. — Pravila dostojnosti.—. 25c Pripovedke za mladino ... —. 25„ Solnce in dež.—, 25„ življenje prestolonaslednika tudolfa .$1.00 Ženinom in nevestam. Spisal škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$—.25c Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, 'ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnina je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na : Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Dulnth, Minn. Za oglase tujih in nepoznani! tvrd ne prevzame ne uredništvt ne upravništvo nobene odgovorno sti. Nekatere stvari so dobre, ven dar je boljši:drži, nego lovi. zahvalil, jaz sem jo pa objel in poljubil ter prosil, da naju z ma¬ mo kmalu obišče, kar je obljubila. Celo Peter mi je brez jeze stresel roko. Papa se je celo pot držal precej žalostno ih „ aurora c-ooj, Rox 293 MICHIGAN: Joseph Butala, Aluneek. Mike Muhvich, Baltic. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Klanehar, VVillard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee WIs. John Stampfel, Graf ton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Frank Meh, 243 —lst Ave., Milwaukee Alojz Golob, 304 Franklin St., Port VVashington. lš ČEM mo -)ega brata Val 12 '’asi Zagorf' Dobrepolje na > l a s e nekje v v. cenjene rojake D naznanijo njegov^ ve zanj, ali ^ SR |J0VAZ ILLINOIS: Josip Novak, 208—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111. Tony Prosen, Granville. Dominik Jerše, Virden. Frank Kreffel, Nokomis. (8—24) naj n Mrs. F bos 694, INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Brank Baudek, 2605 W. Michigan St Indianapolis. Frank Krebs, Universal. Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬ dianapolis. PENN S YL V ANI A: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Martin Klinar. Johnstown, Pa. Prank Remic, Bušk. John Lamuth, Marianaa, Frank Miklaucich, McDonald. Martin Koroshec, Ralphton. Anton Demshar, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. Tqv)i- Sedminak, Yukon. Stefan Guna, Herminie. Vid Vodišek, Moon Run. A. Lavrich, Adamsburgh. Tomaž Previch, Universall in okolica. Josip Čebular, Noblestown in Cliff Mine OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collinwood, O. Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar berton, Ohio. Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. Anton Brelich, East Palestine. Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain. G. Bersnak, So. Akron. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Frank Blatnik, V/alsenhurg. Anton Udovich, Ludlovr. F*ank Repovš, Somerset. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kana. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukl j ati, Pittsburg. lath. šetina, Franklin, gnac Gabršček, Mulberry. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Globochnik. Diamondville, Wyo. Frank Koblar, Cumberland. John Slamnik, Superior in So. Superior MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter M. Barich, 243 Park St., Butte. Peter B. Barich, VValkerville, Mont. Martin Šetinc, Bear Creek. Frank Suhadolnik, East Helena. DRUGI KRAJI. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. Josef Schneller, 638 Bushwick Ave., Brooklyn, N. Y. John Ruzich, V/ardner, Idaho. jeo Sheringer, Roundup. Josef Strukel, Bryant, Okla. Josef Kersten, Oregon City, Ore. Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny Lind Ark. Anton Taškar, Black Diamont, Wash. Frank Skvarš, Adamson, Okla. .. John Sterlekar, Sunny Side, Utah. Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah. NAROČAJTE SE NA NAJVEOJ1 SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Mali oglasnik. KJE JE aplan, sedaj najbrže bi- Hittbing, Minn. Pred leti skupaj v Duluthu. Kdor gov naslov naj mi ga bla - znaniti, ali se naj pa sam mu imam nekaj poročati. Matija Kocjan, 115 W Michigan Str. spominjajte . NIH PRILIKAH SLr-kr GA ZAVETIŠČA v SLOVENSKO ML% DRUšTVO“SLOVB ŠT. 114, J. s. ; prvštvo zboruje »bv. J no v mesecu ob tm , “ G-leasonovi dvorani. H Priotovi,._ 1 x J - n e;,. -p. . , -Pristopnina zna dkuštvesi on marco bluth, j. JOHN B. SMEEKab! JOSEPH S. K0CHEV JACOG PBEšIBIk, ker Je društvo v c»o le zn mladenife oni mladeniči, ki j« društvu, da vstopijo ■ se poleg tega. da bodo čaj bolezni in smrti, zijo v marsičem, kajt luje nato, da se člai tudi izobražujejo. Društvo , sv. Franetu Borštnarjev (Catholic Ortfl sters) v/ Ely Minn.-VKiiJ l-azmere dopuščajo, da sja slovenskih Jednot udrt3 Jednoto, bi moral i društva, kjer bi s naučil. — Borštnar lep obrednik, po ka seje in iz katerega uči lepe dostojnosti. j ah. — Društvo sv. Frr:č&iK je popolnoma v slovenskesi K ko, da je' vsakemu rojaku dl [L Pri nas se lahko za: podporo po §20.00 n smrtnino §500,00, $1 — Seje se vrše vsak mesecu v Gleason zvečer. — Za n: obrniti na: Chas, Somrak, V. C. S. , Jacob Butala, T. K., Joseph Kovači, S oložaJ* po uiem P^ritos oložaj« ' i biti c kaj dc so vs 1 P or .°Ž od te pridej 0 86 " Tudi ra^; gibi svetu * veda Bi ver B ^° -"'veliko H; omenjen ' :v u cenzura Tankov ni ®og Lr. :. vne točke, kater ; Usti zelo razteg “i Društvo sv. Cirila in & št. 1. J. S. K. J., starejše slovensko pa siv, , izgubo polo 1 trt h ,0 00. za roti 1 toioo. za lz ®““ f ni i- Jega eIe pU a jVoO.ee:**, DR.lCS' »sil I 1 ' 1 . ' gubo pa* ca „V gubljeni pr-' ^ G d ? sto k ?i al s e »or* niča, Ki se «50.00 ‘ • kilo doht dobt v .; f škodbe udov.' 1 vsaki nekoliko dajo k društvu, ]e e podpore, s ‘ r){ er»W; za t a *800 00 u 'm rok ?“T 0 - „v,eli P' i n< za izgubo od« £1 ,„t » vo pristopi^ 1 tri mesece v „ s tri n nič P.odP.o^ein . katerikoU nf ega d poro pfaeuje J2°: štvo po Cin« na mesec- četrto. t nede*- st( , p , . ainV« RoJfhU A Slove društvu, a , s te. 0 v aJtt sl d,di z v ‘j, ri kakor tum v>l podporo od tn iiio , smrti pa 3 ™ kodof? Ako se obrne "“V svetovat', ^jet, P, i so:John .ini-fit"' Omrsu, ki SO Omrsu, --.■ nich, I. bi*« Frank Adams C1 L oeg7 V SPjnrtifmn: ***»* Adams Sprite y al Location- j! bitka >‘ mec čuti! da Č* ’ b( >d e Sr,bi «nko, ds , 1 I i ““»e da »uje a 'Čes ar kate »aznaniti ir ° dot, i)'ka? rav 2 j K ater e!a , , 'Srbi 1 da V JU > 3e n a ^ v da Ues to da sic Si ^ 7^0 v j. itk °-°Oo' T s >la: 7 Sbi o »t 1 i?? 1 « > iS, Si a