Leto VII. / Stev. 46 a POSEBNI IZDAJI Kranj, 15. novembra 1954 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, KOROŠKA C. 6; TELEFON 475; TEK RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ŠT. 624-»T«-127 / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN 01 adtalilf/i Prvo obdobje razprav o novi upravni razdelitvi Gorenjske je za nami. Po vsej Gorenjski je Socialistična zveza organizirala široko razpravo o bistvu in vlogi bodočih komun. O tem so razpravljali člani SZDL na množičnih sestankih, ponekod pa so .se o tem pogovorili že na zborih volivcev. V dosedanjem kranjskem okraju so nekateri zbori volivcev že dokončno odločili, v katero komuno naj se vključi njihova občina. Živahna razprava na terenu je omogočila razčistiti vsa napačna pojmovanja o komunah. Zato smo logično prišli do tega, da se je treba lotiti problema ozemeljske razmejitve med posameznimi komunami. To 5« toliko važneje zato, ker s pravnega stališča ni možno spreminjati dosedanje upravne razdelitve brez pristanka Ljudske skupščine, oziroma ne brez spremembe zakona o dosedanji upravno teritorialni razdelitvi. Ce hočemo torej, da bodo komune na Gorenjskem formirane do 1. januarja prihodnjega leta, potem je treba do konca tega meseca razčistiti vsa vprašanja glede ozemlja, ki bi ga zasegle posamezne komune. Dosedanja razprava na terenu, podrobne gospodarske analize in plodno delo posameznih odborniških komisij, vse to je omogočilo, da je Pripravljalni odbor za formiranje komun na Gorenjskem na svojem ses>?an-ku dne 13. novembra osvojil po izčrpni razpravi konkretne zaključke o teritorialni razdelitvi obeh dosedanjih okrajev na bodoče komune. Te zaključke danes objavljamo. Seveda so se med razpravo in se še danes pojavljajo pri tem različne težave, ki pa niso tolikšne, da se ne bi dale rešiti. Povsod tam, kjer je dvomljivo, kakšna rešitev bi bila najboljša, je Pripravljalni odbor v svojem predlogu predvidel, naj se o tem izjavijo volivci. Pripravljalni odbor se je pri določanju upravnih meja izogibal predvsem kosanju katastrskih občin. Edina izjema v dosedanjem kranjskem okraju (Nadaljevanje na 2. str.) Pred formiranjem komun na Gorenjskem GORENJSKA NAJ BI IMELA DESET KOMUN Po predlogu pripravljalnega odbora za formiranje komun na Gorenjskem naj bi na tem območju obstojale naslednje komune: 1. BLED 2. BOHINJ 3. CERKLJE 4. JESENICE 5. KRANJ 6. POLJANSKA DOLINA 7. RADOVLJICA 8. SELŠKA DOLINA 9. ŠKOFJA LOKA 10. TRZlC 1. KOMUNA BLED Komuna bi obsegala dosedanji upravni občini Bled in Gorje v celoti. Razen tega bi se k blejski komuni priključil (brez kakšnih naselij) del katastrskih oočin Bohinjska Ceš-njica, Bohinjska Srednja vas in Gorjuše, in sicer del, ki predstavlja strnjen gozdni kompleks splošnega ljudskega premoženja na Pokljuki, s čimer bi se zagotovilo enotno gozdno gospodarjenje skupaj z ostalim delom državnega gozda na Pokljuki. 2. KOMUNA BOHINJ Komuna bi obsegala dosedanji upravni občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas v Bohinju. Iz enakih razlogov kakor pri blejski bi k bohinjski komuni pripadel del katastrskih občin Bohinjska Bela, Lanccvo in Selo s strnjenim državnim gozdnim kompleksom. 3. KOMUNA CERKLJE Komuna bi obsegala dosedanjo upravno občino Cerklje. i l ' ■ 1 ■ 4. KOMUNA JESENICE Komuna bi obsegala dosedanje upravne občine Dovje-Moj-strana, Jesenice in Kranjska gora. Glede na nekatera mnenja o priključitvi dela upravne občine Žirovnica h komuni Jesenice je (pripravljalni odbor mnenja, naj se celotna občina Žirovnica priključi h komuni Radovljica. Za priključitev h komuni Jesenice bi prišla verjetno v poštev le katastrska občina Žirovnica z naselji Breg, Moste in* Žirovnica. Pripravljalni odbor priporoča, naj o tem odloči zbor volivcev. 5. KOMUNA KRANJ Komuna Kranj bi obsegala dosedanje upravne občine Be-snica, Gorice, Jezersko, Kranj, Mavčiče, Naklo (del), Preddvor, Predoslje, Smlednik, Šenčur, Zabnica (del). Dosedanja upravna občina Naklo naj bi pripadla komuni Kranj z izjemo katasVske občine Duplje, ki obsega naselja: Sp. Duplje, Zadraga In Zg. Duplje. Ta naselja naj bi pripadla h komuni Tržič. Glede na različna mnenja o tem vprašanju pa pripravljalni odbor priporoča občinskemu ljudskemu odboru Naklo, naj zagotovi večinsko izjavo volivcev celotnega področja teh naselij o tem, ali naj pripadejo kranjski ali tržiški komuni. Od dosedanje upravne občine /.abnica naj bi pripadle h komuni Kranj občine Bitnje z naselji Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje in Zgornje B*tno ' Ift tri Si r& Komuna a Aktivni (osebe s samostojnimi dohodki) "S c Od tega v 0/o| Na 1 preb. odpade v 000.— din Admin. prori dosedanjih o čin in OLO 1! o a a i s Razlika + ali — ha Obdelova površina Kmetijski površina Gozdna površina Nerodov. površina Skupaj Vzdrževa: Industr. skup. Kmet. skup. Obrt. skup. Ostale Obdelova površine Kmetijsk površine Skupaj v 000 din Industr. In ostalo Kmetijstvo Sredstva komun in nosti kom Proračun prenosu petenc 19 Bled 20.515 9,7 25,6 61,7 12,7 8624 4.330 4.294 43,5 16,3 8,0 32,2 110 29 413.730 68,1 31,9 46 18.514 38.311 58.132 — 39.618 Bohinj 30.329 4,2 37,4 39,4 23,2 5.089 2.723 2.366 23,5 34,0 7,5 35,0 130 15 241.679 44,1 55,9 47 13.338 16.525 36.194 — 22.856 Cerklje 7.666 36,5 45,2 50,7 4,1 4.828 2.690 2.138 17,8 57,5 8,4 16,3 99 79 186.375 26,2 73,8 39 18.720 3.266 11.957 + 6.763 Jesenice 33.233 5,5 21,6 51,6 26,8 20.522 10.539 9.983 61,1 5,0 5,3 28,6 55 14 8,454.210 99,0 1,0 411 493.748 103.680 124.647 + 369.101 Kranj 37.654 23,5 34,6 55,1 10,3 30.7;i5 19.659 17.076 46,0 20,2 7,0 26,8 80 55 6,925.677 93,2 6,8 180 481.417 148.922 187.645 -f 293.772 Poljanska 21.002 17,3 37,7 58,4 33,9 10.082 5.484 4.598 17,5 49,8 9,1 23,6 133 61 315.635 54,8 45,2 31 14.491 10.997 32.562 — 18.071 Radovljica 17.372 22,5 42,1 51,6 6,3 13.122 6.587 6.535 46,6 17,7; 7,6 28,1 59 32 1,409.105 88,3 11,7 107 59.915 37.880 80.098 — 20.183 Selška 19.266 8,7 30,6 66,0 3,4 6.243 3.129 3.114 23,9 41,3 ' 8,7 26,1 149 42 300.625 62,3 37,7 48 23.618 8.493 23.783 165 Sk. Loka 11.769 26,1 36,7 58,4 4,9 11.351 6234 5.117 36,0 20,2 7,3 36,5 74 53 806.416 83,7 16,3 • 71 41.153 40.173 49.588 — 8.435 Tržič 16.346 8,8 26,7 63,3 10,0 10.951 5.978 4.973 53,1 12,9 7,0 27,0 80 74 2,251.105 96,9 3,1 205 110.087 46.350 53:232 + 56.855 Proračuni komun skupaj 1,275.001 454.597 657.838 + 617 163 Proračuni OLO • 474.304 271.063 Skupnost komun 215.152 14,1 32,6 i 54,7 i 12,7 127.547 67.353 60.194 42,6 22,2 7,1 28,1 90 39 21,304.557 92,1 7,9 167 1,275.001 928.901 i 928.901 -f 346.100 > OB O o M «-< p3 Opomba: Podatki o površinah so povzeti iz statističnih podatkov za leto 1954 Podatki o prebivalstvu po popisu prebivalstva 31. 3. 1953 (Interna publikacija št. 7-1954 Zavoda za stat. in evidenco LRS). Med aktiv ne prebivalce so štete vse osebe z lastnimi dohodki (vsi zaposleni in tisti, ki so ob popisu navedli, da imajo lastne dohodke in da se od teh dohodkov preživljajo). Sredstva komun po družbenem planu in proračunu za leto 1954. ČE POJMUJEMO KOMUNO KOT DOLOČENO POLITIČNO, GOSPODARSKO, KULTURNO IN DRUŽBENO ENOTO POTEM JE LOGIČNO, DA MORAMO HKRATI Z RAZGOVORI O VSEBINI NOVE UPRAVNE RAZDELITVE POSVETITI VSO POZORNOST TUDI TERITORIJU. TOREJ OBSEGU TE NOVE SAMOUPRAVNE CELICE. II. Komuna Bohinj (Nadaljevanje z 2. str.) Ta komuna bo po teritoriju, največja v dosedanjem radovljiškem okraju, saj meri 30329 hektarov. Od te površine odpade na kmetijske površina 37,4%. Gozdov je 39,4%, nerodovitnih površin 23,2%, kar v glavnem predstavlja skalovje v hribih. Po prebivalstvu je ta komuna najmanj naseljena od vseh štirih ustanovljenih komun v dosedanjem radovljiškem okraju. Od celokupnega števila prebi- valcev 5.089 je 2.723 oseb s samostojnimi dohodki, od katerih se uvršča v industrijsko skupino 23,5%. Poudariti moramo, da odhaja iz Bohinj, kotline vsak dan na delo na Jesenice približno 160 delavcev. Od celokupnega aktivnega prebivalstva je v kmetijski proizvodnji neposredno zajetih 34%. Kmetijstvo ima v Bohinjski dolini le velike možnosti razvoja, zlasti pa živinoreja, saj predstavljajo obsežni planinski pašniki in znano sirarstvo že sedaj izdaten vir narodnega dohodka. III. Komuna Cerklje PREDLAGANO KOM. CERKLJE tvori dosedanja občina Cerklje, ki .spada med izrazito močno razvite kmetijske občine in sama po sebi tvori samostojno gospodarsko enoto. Od celokupnega planiranega narodnega dohodka v letu 1954 izvira iz kmetijstva 73,8% in je komuna v tem pogledu na prvem mestu v Okraju. Struktura zemljišč Cerkljanske planote, ki opredeljuje v glavnem kmetijsko dejavnost in gozdarstvo, je razvidna iz naslednjih številk: Površina v % Občina obd. kmet. gozd. Cerklje 36,5 45,2 50,7 Razliko (med (odstotkom obdelovalne in kmetijske površine predstavljajo senožeti in pašniki, ki znašajo v občini Cerklje komaj 8,7%. Od predvidenih komun ima ta komuna najvišji odstotek kmetijskih površin. Ako analiziramo posejane (obdelovalne) površine, vidimo, da odpade od posejanih površin 44,9% na žitarice, več kakor polovica pa na krmske rastline in vrtnine. Po primerjavi gornjih podatkov s podatki o številu živalskih enot na 100 ha kmetijske površine — ta pojem zajema poleg obdelovalnih površin tudi senožeti in pašnike — vidimo, da odpade v občini 105 glav živine na 100 ha ali 36% nad okrajnim povprečjem. Kljub visokemu povprečku živine glede na ostale komune je pa še vedno dana možnost za nadaljnji dvig živinoreje. Zanimivo je, da ima občina, čeprav izrazito kmečka, le nekaj nad polovico proizvodnega kmečkega prebivalstva (57,5%). Kljub temu pa je po sestavu kmečkega prebivalstva na prvem mestu v dosedanjem okraju Kranj. Ako (primerjamo odstotek proizvodnega industrijskega prebivalstva v komuni (17,8%) vidimo, da ima skoro enak odstotek le Poljanska dolina (17,5%) ter da je isti več kot enkrat manjši v primerjavi s povprečkom industrijskega prebivalstva dosedanjega okraja Kranj (38,6%). Pri analizi prebivalstva ugotavljamo, da znaša obremenitev obdelovalne površine s kmetijskim prebivalstvom 99, t. j. v višini povprečka dosedanjega okraja Kranj, ki znaša 98 ali nekaj več od povprečka bodočega okraja, ki znaša 90. To kaže, da iz občine odhaja odvisna delovna sila bodosi v industrijo, bodisi v obrt v področja ostalih komun kranjskega okraja. Ta odvisna delovna sila je zaposlena v glavnem v Kranju in to.245 delavcev. IV. Komuna Jesenice DRUŽBENI VPLIV JESENIC zaradi močne koncentracije industrije presega meje predlaganega območja jeseniške komune, saj se vozijo ljudje' na delo iz dosedanjega okraja Radovljica, in sicer iz občin: Bled 303 od skupnih 5.381\ prebivalcev ali 5,64% Begunje 54 od skupnih 1.495 prebivalcev ali 3,62% Boh. Bistrica 142 od skupnih 3.087 prebivalcev ali 4,50% Črnivec 79 od skupnih 1.133 prebivalcev ali 7,00% Mojstrana 375 od skupnih 1.788 prebivalcev ali 21,00% Gorje 437 od skupnih 3.065 prebivalcev ali 14,25% Kranjska gora 288 od skupnih 2.733 prebivalcev ali 10,55% Kropa 20 od skupnih 1.501 prebivalcev ali 1,33% Podnart 93 od skupnih 1.419 prebivalcev ali 6,56% Radovljica 304 od skupnih 4.769 prebivalcev ali 6,40% Srednja vas 24 od skupnih 1.882 prebivalcev ali 1,28% Žirovnica 430 od skupnih 2.559 prebivalcev ali 16,80% Zaradi navedenega nastaja seveda vprašanje razmejitve med Radovljico in Jesenicami. Iz navedenih številčnih pokazateljev sledi, da imajo Jesenice izredno močan vpliv glede zaiioslo-vanja ljudi skoraj v celotnem dosedanjem okraju Radovljica. Vendar je naravna konfigura- cija terena v tem predelu taka. da je glede na bistvo in funkcijo komune najustrezneje, če se spoji področje, ki naravno gravitira k Radovljiški planoti v samostojno radovljiško komuno, ker bomo na ta način dosegli v tem obdobju široko vzpodbudo za nadaljnje razvijanje gospodarstva in krepitev socialističnih družbenih odnosov tudi na tem področju. Pripravljalni odbor je po temeljiti razpravi smatral, da je umestno vprašanje, ali naj se katastrska občina Žirovnica (to so naselja Žirovnica, Moste in Breg) priključijo morda Jesenicam ali ne, za kar pa meni, naj odločijo volivci sami na zboru volivcev. V. Komuna Kranj BODOČA KRANJSKA KOMUNA naj bi obsegala celotne območje, ki gravitira h Kranju ter poleg dosedanjega območja mestne občine zajela še občine Naklo (brez Dupelj), Predosije, Šenčur, Gorice, Preddvor, Jezersko, Smlednik, Mavčiče, Desnico in del Zabnice. Ce izvzamemo občino Jezersko, ki leži 36 kilometrov oddaljena od Kranja, gre tovej pri formiranju komune za vključitev na Kranj navezanih okoliških občin, za katere predstavlja mesto samo njihovo gospodarsko, kulturno in upravno-politično središče. Isto velja pravzaprav tudi za Jezerske, ki je sicer oddaljeno od Kranja, vendar zaradi edine prometne zveze nujno navezano na samo mesto. Socialna struktura označuje ne samo mestno občino v ožjem smislu, ampak tudi celotno kranjsko komuno kot pretežno delavsko naselje, za katero je karakteristična izredno močna dnevna fluktuacija aktivnega prebivalstva v okviru same komune, pri čemer je važno dejstvo, da se samo iz dosedanjih občin, ki naj bi se vključile v kranjsko komuno, vozi dnevno na delo v Kranj 3.600 delavcev in nameščencev. Razen tega prihaja na delo v Kranj dnevno približno 400 delavcev iz krajev drugih predvidenih komun. Upoštevaje socialni sestav prebivalstva komune se ustvari na njenem območju približno 7 milijard narodnega dohodka, od katerega odpade na industrijo in ostalo 93%, na kme-tiistvo in gozdarstvo pa 7%. Na enega prebivalca pa znaša narodni dohodek 188.000 dinarjev. Gospodar, zmogljivost kranjske komune je razvidna najbolj iz naslednjega prikaza: Komuna Kranj LOMO Kranj OLO Kranj Število gospodarskih organizacij — 2380 544 6379 od tega: Industrija 22 18 48 Gradbeništvo 3 3 4 Promet 1 1 2 Gozdarstvo 2 1 4 Privat. kmet. gospodarstev 1776 208 5081 Državnih kmet. posestev 6 1 9 obrt 446 253 960 Gostinstvo 70 29 186 Trgovina 37 29 r>6 KZ 17 1 49 če gornje podatke primerjamo s strukturo prebivalstva bodoče komune, kjer je od skupnega števila prebivalcev skoraj 63% delavstva, ugotovimo, da je kljub vključitvi izrazito kmetijskih občin značaj komune kot celote še vedno industrijski. Kot že omenjeno je industrija osredotočena na območju mestne občine, kjer je skupno 18 industrijskih podjetij, od katerih je treba posebej omeniti močno razvito in visoko akumulativno tekstilno industrijo, gumarsko in elektro-industrijo, tovarno usnja in tovarno čevljev. Ze na podlagi navedenih dej- stev je razvidno, da predstavlja območje sedanje mostne občine Kranj z vključenimi okoliškimi občinami v kranjsko komuno enotno gospodarsko, komunalno, socialno, zdravstveno in kulturno območje, ki ne dopušča več dosedanje administrativne razbitosti in povezuje mesto z njegovim naravnim zaledjem. Državljani so se na množičnih sestankih in nekaterih zborih volivcev praktično že opredelili za tako teritorialno enoto, kakršno predlaga pripravljalni odbor. Pripombe glede posameznih delov nekaterih upravnih občin prepušča pripravljalni odbor zborom volivcev v dokončno presojo. VI. Komuna v Poljanski dolini sm Analiza obdelovalnih površin PREDLOG PRIPRAVLJALNEGA ODBORA predvideva, da celotna Poljanska dolina z izjemo dosedanje upravne občine Zminec sestavlja samostojno komuno s sedežem v Gorenji vasi. Razlogi, ki so vodili pripravljalni odbor k temu predlogu, so predvsem naslednji: 1. V GEOGRAFSKEM POGLEDU predstavlja Poljanska dolina zaokroženo celote, nagnjeno po Poljanski Sori navzdol k Skofji Loki. Glavna prometna žila Poljanske doline je republiška cesta, ki povezuje celotno dolino na eni strani s Škofjo Loko, v njenem zapadnem delu pa spaja s posameznimi odseki Gorenj o vas preko Lučen in Horjula z Ljubljano, preko Hotavelj po dolini Kopačnice pa s Cerknim; prav tako jo povezuje s Cerknim odcep pri Trebi j i, ki gre preko Sovodenj in Kladja. Iz Zirov se nadaljuje republiška cesta proti Logatcu in veže dolino, posebno pa še Ziri tudi s te strani z Ljubljano, drugi odcep pa veže dolino odnosno Ziri z Idrijo. Dolina je povezana s Škofjo Loko z dvema avtobusnima linijama, od katerih ima ena izhodišče v Zireh, dru"-> pa v Cerknem. Vozni redi obeh prog so urejeni tako, da avtobusi prihajajo v Škofjo Loko zjutraj, vračajo pa se v dolino popoldne. 2. ZARADI GEOGRAFSKIH, delno pa tudi drugih razlogov (meje stare Jugoslavije so zaprle izhod v druge smeri za dobo več kot 20 let) predstavlja za celotno Poljansko dolino mesto Škofja Loka glavni komunikacijski center (cestni promet, železnica), iki ga dolina praktično ne more obiti. Iz teh razlogov je Škofja Loka v sedanji dobi za vso dolino pomemben činitelj in to: v gospodarskem pogledu, ker v veliki meri predeluje in troši proizvode Poljanske doline (živina, krompir, les in drugo) ter oskrbuje dolino s trgovskim blagom; v kulturno-prosvetnem pogledu, zlasti zaradi popolne gimnazije; v zdravstvu zaradi Zdravstvenega doma, v katerega bosta vključeni tudi sektorski ambulanti v Zireh in Gorenji vasi ter lekarne in rešilne postaje; v sodstvu z ozirom . na obstoječe okrajno sodišče, s čigar delom je povezan tudi Katastrski urad v Skofji Loki in dr. Spričo ekonomskega položaja, v kakršnem se Škofja Loka še nahaja, ri:i le-ta v sedanjem položaju prav tako ni v stanju in praktično le v mali meri vključuje v svojo gospodarsko dejavnost delovno silo iz Poljanske kot tudi Selške doline. Zato se je gospodarstvo obeh dolin razvijalo in se še razvija precej samostojno. Za vsako obeh dolin in tudi za Šk. Loko se nam gospodarski položaj in razvoj kažeta v drugačni luči. Gospodarska struktura Poljanske doline 3. Celotna Poljanska dolina predstavlja najizrazitejše kme-tijsko-gozdarsko področje dosedanjega okraja Kranj. Tega dejstva ne spreminja niti obstoj treh industrijskih podjetij (Alpina v Zireh, Marmor v Ho-tavljah in Tovarna furnirja v Bodovljah). Zlasti prvi dve podjetji nimata za svojo surovinsko bazo kmetijskih in gozdar- Občina skih proizvodov. Tovarna furnirja pa je v veliki meri vezana na uvoz surovin izven področja Poljanske doline. To gospodarsko strukturo o-svetljuje cela vrsta podatkov: a) Struktura zemljišč, ki o-predeljuje kmetijsko dejavnost in gozdarstvo, je razvidna iz naslednjih številk: Površine (v »/o) obdelovalna 21,5 11,9 14,2 20,7 10,1 15,8 Ziri Sovodenj Gorenja vas Poljane Zminec Poljanska dol Razliko med odstotki obdelovalne in kmetijske površine tvorijo senožeti in pašniki. Iz gornjih številk jo razvidno, da ima občina Zminec, ki leži najbliže lesni industriji v Skofji Loki, relativno največ gozdnih povnšin, inajmainj ipa občina Ziri. Obratno imata občina Ziri največ, občina Zminec pa relativno najmanj obdelovalne površine. kmetijr.ka gozdna nerodovitna 46,5 47,7 5,8 48,8 48,3 2,9 33,4 62,7 3,9 31,9 65,2 2,9 26,0 71,7 2,3 35,6 60,9 3,5 V celoti imajo občine Gorenja vas, Poljane in Zminec relativno več gozdnih površin kot Ziri in Sovodenj, in sicer znatno pod povprečjem celotne Poljanske doline (60,9). Prav obratno stanje kažejo gornje številke pri obdelovalnih površinah. Nerodovitne površine se gibljejo izpod okrajnega povprečja (6,9). b) Struktura zasejanih (obdelovalnih) površin je razvidna iz naslednjih številk: Zasejane površine (v •/») s Občina Ziri Sovodenj Gorenja vas Poljane Zminec krmskimi rastlinami 22,4 28,8 19,3 30,1 20,5 vrtninami žitaricami Poljanska dol. 24,1 Pri analizi zasejanih (obdelovalnih) površin vidimo, da od- 31,1 17,3 21,6 22,5 24,1 23,8 46,5 53,4 58,7 46,6 55,4 51,7 ind. rastlinami 0,5 0,4 0,8 0,4 pod okrajnega povprečja 77 m izpod povprečja v nekaterih do-pade približno polovica (51,7%>) sedanjih občinah, ki se bodo zasejanih površin na žitarice, spojile v predvideno kranjsko skoraj po '/4 pa na krmske rast- komuno (Zabnica - Bitnje 129) line, oziroma vrtnine, medtem ko na industrijske rastline ne m v Cerkljah. Seveda moramo upoštevati pri omenjenih izra- odpade niti 1 polovica procen- žito nižinskih občinah to, da ta. Relativno največ površin je odpade od obdelovalne zemlje zasejano z žitaricami v obči- večji odstotek na krmne rast- nah Gorenja vas in Zminec, line in da imajo te občine manj najmanj pa v občini Ziri, ka- pašnikov in senožeti, ki so všte- tera pa prednjači v vrtninah, kar je v glavnem pripisati pretežno industrijski strukturi prebivalstva. Največji odstotek površin, ki so zasejane s krmskimi rastlinami, izkazujeta občini Poljane in Sovodenj, najmanj pa občina Gorenja vas. Ce pa te podatke primerjamo s podatki o številu živine na 100 hektarov kmetijske površine (ta pojem zajema poleg obdelovalnih površin tudi senožeti in pašnike) vidimo, da odpade v občini Poljane 91, v občini Gorenja vas 71, v Zireh 66, v Zmincu 63, v Sovodnju 45, v vsej Poljanski dolini pa povprečno 69 živali na 100 ha kme- posameznih občinah naslednja tijskih površin, kar je nekaj iz- slika:' te v kmetijske površine. Nedvomno pa ima živinoreja v Poljanski dolini, zlasti v njenem osrednjem delu, še neizkoriščene možnosti razvoja ter lahko postane poleg sadjarstva ena najmočnejših gospodarskih dejavnosti, kot jo to dejansko že bila pred zadnjo vojno. c) Če vse te podatke primerjamo in dopolnimo še s podatki o strukturi aktivnega kmetijskega prebivalstva, — to je kmetijskega v proizvodnji neposredno angažiranega prebivalstva z lastnimi dohodki brez vzdrževanih oseb, se pokaže po Od aktivnih prebivalcev odpade Občina v »/0 na skupino industr. kmetijska obrtniška ostali Ziri 36,9 29,8 8,0 25,5 Sovodenj 2,3 63,7 11,8 22,2 Gorenja vas 10,2 54,9 8,9 26,0 Poljane 7,0 64,6 9,9 18,5 Zminec 14,8 60,2 6,2 18,8 Poljanska dol. 17,2 50.8 8,8 23,2 Iz teh podatkov, ki po struk- čina Ziri z 29,8n/o, katera zaradi turi zaposlitve prebivalstva ka- tega vpliva na višino povpreč- žejo gospodarski, to je kmetij- ka Poljanske doline (50,8n/o), ki sko-gozdarski značaj Poljanske le nekoliko zaostaja za občino duline, se vidi, da ima Poljan- Cerklje (57,50/o več ali manj zelo oddaljena od železnice v Skofji Loki, obstoja v Poljanski dolini 110 obrtov (občina Gorenja vas 34, občina Poljane 29, občina Ziri 27. ostalo Zminec in Sovodenj), pretežno uslužnostnih, odnosno takih, ki služijo izključno krajevnim potrebam (mizarji, kolarji. kovači in slično). Ti obrti ne kažejo težnje niti nimajo pogojev za razvoj v večja industrijska podjetja, ki bi poteg že obstoječih mogla ostvr,r:ati večjo akumulacijo in narodni dohodek ter tako prispevati k znatnejši preobrazbi gospodarstva Pcljanske doline iz izrazito kmietijjsko - gozdnega gospodarstva v industrijsko. Z ozirom na obstoječe neizkoriščene žagarske oziroma lesno-industrijske kapacitete v Škof j'. Loki, k' črpajo surovine tako iz Poljanske kot iz Selške doline, tudi nI misliti na pomemben razvoj lastne lesne industrije. Poleg naštete Industrije in obrti ima Poljanska dolina nekaj trgovin, v glavnem z mešanim blagom, ki se pretežno oskrbujejo iz grosistične trgovine v Skofji Loki ali preko nje, in 16 gostiln. S primernimi investicijami, preureditvami obstoječih gostinskih lokalov in ureditvijo nočišč s kulturno in kvalitetno postrežbo ter stalno reklamo, bi Poljanska dolina, zlasti njen osrednji del, lahko razvila turizem ter si tako pridobila nove vire dohodkov, čeprav tudi ti vsaj zaenkrat Še ne bodo mogli predstavljati zniatnejišjs postavke v bilanci doline, kajti razvoj turizma je dolgoročna zadeva in v veliki meri zavisi od zvišane kupne moči prebivalstva naše države. f) V izpolnitev navedenih gospodarskih značilnosti moramo omeniti še to, da od celokup- nega planiranega narodnega dohodka v letu 1954 ostvarja pretežna večina občin Poljanske doline narodni dohodek iz kmetijstva: občina Sovodenj 91,5%, občina Poljane 84%, izjema je le občina Ziri z 21,3% predvsem zaradi narodnega donod-ka, ki se ostvarja v Alpini. Tudi Kamnolom v Hotavijah in Tovarna furnirja v Bodovljah vplivata na nekoliko nižje odstotke: 59,5% v občini Gorenja vas, oziroma 58,4% v občini Zminec. Povpreček Poljanske doline pa znaša 46,5% v g!av- nem zaradi že omenjene Atpi-ne, tako da stoji kmetijstvo Poljanske doline v strukcuri celotnega narodnega dohodka poleg predvidene komune Cerklje (73,8%) na drugem mestu v okraju, čigar povpreček je 9,7o/o. Temu primerno nizek je tudi narodni dohodek na 1 prebivalca v (tisoč dinarjih) v občinah: Ziri 48, Zminec 35, Gorenja vas 24, Poljane 20 in Sovodenj 17 ali povprečno v Poljanski do-linni 32 (povprečje dosedanjega okraja Kranj pa je 134). Utemeljitev predloga za eno komuno v Poljanski dolini Iz vseh podanih pokazateljev in obrazložitev je razvidno: DA PREDSTAVLJA CELOTNA POLJANSKA DOLINA v geografskem in ekonomskem pogledu eno celoto, ki zemljepisno sicer gravitira k Šk. Loki, je pa po svoji gospodarski strukturi izrazito kmetijsko -gozdarskega značaja z odprtimi možnostmi 'razvoja živinoreje, sadjarstva in drugih kmetijskih panog, posebno še tudi turizma in proizvodnje hotaveljskega marmorja; PO SVOJI EKONOMSKI MOČI je dolina glede na ostvarjanje narodnega dohodka še šibka in v proračunskem pogledu pasivna; vendar bi razkosanje djU-ne na več samostojnih komun pomenilo ustvarjanje umetnih meja in odvzemanje možnosti, da bi se dolina kot celota hitreje razvijala. Tudi lormira-nje samostojne komune v Zireh s priključitvijo dosed*ije občine Sovodenj bi že v zemljepisnem pogledu pomenilo u-metno tvorbo, v gospodarskem pogledu pa bi ustvarilo dve pasivni enoti: to je žirovsko komuno in še ostali del doline s Škofjo Loko, h kateri bi se nujno moral priključiti. Sk. Loka sama bo s priključenim delom Zabnice in z občino Zminec v nekoliko boljših pogojih predstavljala ekonomsko celoto, ki se bo vsaj kolikor toliko lahko sama vzdrževala. Bodoči okraj bo moral razumljivo podpirati tako Škofjo Loko kot Poljansko dolino, da bi se čimprej gospodarsko okrepil*?. Ob [tej podpori pa bo celotna Poljanska dolina lahko neprimerno bolje napredovala, če bo samostojna, kot če bi morala deliti sredstva s Škofjo Loko, katera zaradi trenutnega položaja *a-ma potrebuje znatne investicije za potrebe mesta in najbližje okolice. Spričo tega, da Škofja Loka zaenkrat ne more dajati sredstev za razvoj Poljanske doline, kot to n. pr. lahko storila Kranj in Tržič za svoje področje, bi komuna, ki bi zajemala Poljansko dolino skupaj s Šk. Loko, samo negativno vplivala na odnose med mestnim in podeželskim življem, med delavcem in kmetom; OBČINA ZMINEC NAJ BI SE PRIKLJUČILA k Skofji Loki, ker je le tako mogoče geografsko' smiselno zaokrožiti tako komuno Poljanske doline, kot tudi komuno Škofja Loka. Dejansko predstavlja »teritorij občine Zminec periferijo škofje Loke, na pragu Poljanske doline, kot je to primer tudi pri delu področja občine Sk. Loka na pragu Selške doline. Gledano z osrednjega dela občine Zminec, je ta občina neprimerno bližja Skofji Loki, kot pa središču predlagane komune Poljanske doline; SREDIŠČE ZAOKROŽENE POLJANSKE KOMUNE je Gorenja vas, ki leži geografsko nekako na sredini doline. Razen tega predstavlja Gorenja vas pro- metno središče z razmeroma razvito gospodarsko dejavnostjo, vsekakor razvitejšo od samih Poljan. Zaradi tega je Gorenja vas najprimernejša kot sedež komune. PRIPRAVLJALNI ODB. SMATRA zlasti še na osnovi razprave in priporočila okrajnega sekretariata SZDL, da je poleg vseh teh ekonomskih momentov izredno pomemben še politični moment, saj bi tako Poljanska dolina dobila hkrati s tem enotno politično vodstvo in čvrst ljudski odbor, ki bo združeval najuspešnejše in najvdanejše borce za socializem iz vse doline. Le tako bi se odstranil m vsa obstoječa nasprotja, ki še danes hrome razvoj doline kot celote. VII. Komuna Radovljica TA KOMUNA Z OBČINAMI Radovljico, Žirovnico, Begunje, Črnivec, Kropo in Podnartom tvori zaključeno celoto tako imenovane radovljiške planote. Od vseh komun izgleda prav to področje' zelo enotno z ozirom na pravilno in enakomerno razdelitev proizvajalnih sil po celotnem področju. 2e dosedanja proizvajalna sredstva, s katerimi bo razpolagala komuna Radovljica, dajejo garancijo za njen gospodarsko -politični razvoj. Razširitev j.;ro-izvodnje v tovarnah »Veriga«, »Plamen«, »Elan«, »Pletenina«, »Sukno« - Zapuže in vrsti drugih manjših obrtno industrijskih obratov, je že v prihodnjem letu porok, da bo ta komuna kaj hitro lahko sposobna za samostojno življenje in nadaljnji razvoj. / Komuna Radovljica bo obsegala 17.372 ha, od tega je 42,1 odstotkov kmetijske površine, 51,6 cdstotkov gozdov in samo 6,3 odstotkov nerodovitne zemlje. Prebivalcev bo skupno 13 tisoč 122, ki bodo imeli vse možnosti udejstvovanja v vseh gospodarskih panogah. Preusmeritev kmetijske proizvodnje v gojenje semenskih kultur, predvsem krompirja, in pospešeno razvijanje živinoreje, bodo dajali možnost ustvarjanja večjega narodnega dohodka in razširjene reprodukcije tud' v kmetijstvu. Socialna struktura v tej (komuni je zelo ugodna, saj je od aktivnega prebivalstva zajeto v industrijski skupini približno 46 odstotkov. V kmetj-ski spupini je zajeto samo 17,7 odstotkov, kar predstavlja nizko obremenitev relativno obsežnih obdelovalnih površin. V perspektivi ima ta komuna vse pogoje za uspešen razvoj. VIII. Komuna Selška dolina ZA USTANOVITEV SAMOSTOJNE KOMUNE v Selški dol. govore v glavnem isti razlogi kot v Poljanski dolini. To tembolj zato, ker se je gospodarstvo Selške doline v povojnih letih silno okrepilo v smeri industrializacije, kar je bistveno spremenilo prejšnjo gospodarsko strukturo. Tako so viri narodnega dohodka po planu za leto 1954 razvidni iz naslednjih številk: Industrija Kmetijstvo Trgovina Gostinstvo Obrt 53,3% 38,8% 1,2% 1,3% 5,4% (Nadaljevanje na 7. str.) VIII. Komuna Selška dolina (Nadaljevanje s 6. str.) Celotna dolina predstavlja geografsko in gospodarsko zaključeno področje z relativno največjimi gozdnimi površinami in najmanjšim odstotkom PREDLAGANO PODROČJE BODOČE KOMUNE Škofja Loka bo ne glede na znatne kmetijske površine in razmeroma ugodne pogoje za nadaljnji razvoj kmetijstva imelo še vedno industrijski značaj, saj se udejstvuje iz tega področja 36 odstotkov vsega proizvodnega prebivalstva v industrijskih panogah. Najvažnejša industrija tega področja je lesna industrija. Dobre perspektive razvoja ima obdelovalnih površin, kar nakazuje še nadaljni razvoj že razmeroma razvite Jesne industrije. Teritorialni obseg te komune je nesporen in so se zanj pri-bivalci že odločili. tudi kovinska industrija, deloma tudi tekstilna. Narodni dohodek se formira pretežno v industriji, trgovini in obrti (83,7%), medtem ko je kmetijstvo udeleženo z IC.3%. V strukturi zemljišč je močno zastopana gozdna površina (58,4%), v kateri je najmočneje udeležena dosedanja občina Zminec (z 71,7%). Te gozdne površine pa nimajo še zadovoljivega prirastka in bo treba precej naporov za povečanje njih donosnosti. Glede udeležbe obdelovalnih površin pa predstavlja to celotno področje takoj za predvideno komuno Cerklje najmočnejše kmetijsko področje, saj znaša odstotek obdelovalnih površin 26,1%. BODOČA KOMUNA TRZlČ se teritorialno ne bo mnogo spremenila; iz občine Naklo naj bi se priključila h komuni Tržič le naselja: Spodnje Duplje, Zadraga in Zgornje Duplje. Število prebivalstva se bo zaradi teh treh vasi povečalo le za nekaj sto ljudi, gospodarska moč pa ne bo spremenjena. Te vasi so bližje Tržiču kot Kranju in zaradi tradicije ter gospodarske povezanosti težijo v Tržič. Bodoča komuna Tržič bo gospodarsko in kulturno zaokro- S predlagano upravno razdelitvijo bo mestno središče Škofja Loka smotrno povezano s svojo okolico v zaokroženo celoto. S tem je podana možnost enakomernega razvoja v vseh gospodarskih panogah. žena celota, ki je že pri sedanji gospodarski strukturi izstopala kot izrazito .zaključeno industrijsko področje. Poleg predvidene komune Jesenice bo imela komuna Tržič najvišji odstotek industrijskega proizvodnega prebivalstva (53,1%) in bo tudi po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca na drugem mestu v bodočem skupnem gorenjskem okraju. Področje bodoče komune Tržič praktično ne predstavlja posebnih problemov na terenu. IX. KOMUNA ŠKOFJA LOKA X. KOMUNA TRŽIČ Tržič — središče bodoče tržiške komune LEGENDA: b^^h državna meja _____ dosedanje meje okrajev _ dosedanje meje občin _ meje katastrskih občin m — — predlo, nove teritorialne razmejitve komun