letnik XX številka 9 september 1982 Pred- kongresna dejavnost Če smo že lansko leto dejali, da bo leto 1982 tudi leto kongresov je to tudi v resnici. Vrsta kongresov je že za nami, pred nami pa je prav tako še nekaj kongresov, ne le v naši republiki, ampak v celi naši državi. Samo bežno poglejmo kongresni koledar do konca leta. V septembru je bila 16. konferenca ZS Kosova in tudi 13. konferenca ZS Vojvodine. In nato si sledijo kongresi Zveze sindikatov po republikah in sicer: 6. kongres ZS Bosne In Hercegovine od 7. do 9. oktobra (še pred tem] 11. kongres ZS Makedonije, sledi 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije — od 11. do 13.. oktobra, 6 kongres ZS Hrvatske od 14. do 16. 10. — sedmi kongres ZS Črne Gore od 18. do 19. 10. — sedmi kongres ZS Srbije od 21. do 23. oktobra in končno kot zadnji bo od 11. do 13. novembra deveti kongres ZS Jugoslavije v Beogradu. Iz vsega navedenega res sledi, da je to leto kongrese/, ki bo menda sklenjeno s kongresom naše mladine v Novem mestu. In ker pred vsemi kongresi obravnavajo sindikati predkongresno gradivo ter nanj dajejo tudi svoje morebitne predloge ali pripombe je treba poudariti, da bi se prav v tej smeri morale najbolj angažirati vse sindikalne skupine, saj je prav taka predkongresna obravnava kongresnih dokumentov tudi najbolj možno izvedljiva in najbolj uspešna, saj se v ožjem krogu delavcev v sindikalnih skupinah da mnogo bolje razpravljati o gradivu ter dajati morebitne pripombe ali celo predloge. Ne vem sicer, kako bo to organizirano (oz. kako sploh vse poteka] pri nas, ker nekatere sindikalne skupine skoraj obstojajo le na papirju in Klobčič Za dobro kadrovsko politiko ter samoupravljanje Od dobre in usmerjene kadrovske politike ter delavskega samoupravljanja so odvisni tudi dobri rezultati dela in gospodarjenja ter uspešnost delovne organizacije z njenimi temeljnimi organizacijami združenega dela. To je jasno in razumljivo verjetno skoraj vsem. Da, dejal sem »skoraj« vsem, pri čemer pa mislim predvsem na tiste organe upravljanja, ki delujejo v okviru DO in TOZD. Odveč bi jih bilo naštevati, vsekakor pa velja pri vsem tem omeniti delo delavskih svetov in njen.h teles — odborov in komisij ter podobno. Skoraj gotovo pa je, da delo določenih odborov, komisij in tudi članov delavskih svetov le ni tako jasno in popolno, da pri vsem ne bi bilo potrebno tudi občasno določeno izobraževanje. Tako so meniji tudi tisti, ki so v skladu z našo kadrovsko politiko in samoupravljanjem sklenili, da se organizirajo določeni seminarji za člane delavskih svetov ter članov odbora za kadrovsko splošne zadeve v TOZD in DSSS. Le-ti so bila organizirani in izvedeni v predvidenem roku in s povsem dobro udeležbo, kar dokazuje zanimanje članov za pomen njihove vloge ter aktivnega vključevanja v delo, ki jim je določeno in jih predvidevajo naši po samoupravni poti sprejeti samoupravni akti. Tako je bil že v ponedeljek, 13. 9. 1982 organiziran ter tudi uspešno izveden enodnevni seminar za člane odborov za kadrovsko splošne zadeve v TOZD in DSSS, v dvodnevnem seminarju, dne 17. in 18. 9. 1972, jih ni moč opaziti po njihovih delovnih akcijah tudi v tem predkongresnem času (morda v kateri TOZD je), ki nam je še na voljo. Vsekakor bi morali v sindikalnih skupinah razpravljati predvsem o tem, kaj je bilo doslej dobro in seveda predvsem, kaj moramo narediti za naprej. Cilj bi naj vsekakor bil doseči čimbolj celovito uresničevanje samoupravnega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih svojega dela. Vsekakor bi naše sindikalno delo bilo mnogo bolj efikasno in tudi mnogo aktivnejše, če bi na seji Izvršnega odbora sindikata TGA predsedniki osnovnih organizacij sindikata v TOZD in DSSS vsak mesec poročali o izvrševanju stabilizacijskih ukrepov ter o še drugih problemih in tudi morda predlagali nekatere smeri za izboljšanje dela sindikalnih skupin in seveda nasploh delo OOS v TOZD 'in DSSS. Če se toliko govori o problemu režije, češ da je lede preveč, potem bi morali temu vprašanju posvetiti mnogo več pozornosti In problem skušati tudi v čim krajšem prav tako v obratu družbene prehrane, pa so se tega seminarja udeležili člani delavskih Svetov v TOZD in DO TGA. Vse teme seminarja so — kot sem že delno omenil res bile prilagojene vprašanjem sedanjega časa gospodarjenja in vse težjih gospodarskih razmer in tudi tako izvedena oziroma izpeljana, da so jih prav gotovo razumeli in dojeli vsi udeleženci teh seminarjev, ki so kot udeleženci postavljali tudi določena vprašanja in na katere so dobili (vsaj mislim tako) ustrezne odgovore. Glede na to, da bodo (ali pa so med tem časom že) sodelovali mnogi člani raznih odborov in delavskih svetov, ki so tokrat bili prvič izvoljeni, lahko trdim iz lastnih dolgoletnih izkušenj, da bodo dobili vsaj osnovne poglede v naš sistem samoupravljanja ter njihove osebne vloge in angažiranja ter- aktiviranja v delih v delavskih svetih, kot tudi v vseh ostalih komisijah ter odborih. Če vemo za tisti pregovor, ki pravi, da se človek vedno uči do svoje smrti, potem lahko razumemo, da nam je prav vsem tako in še drugačno izobraževanje še kako potrebno, saj je brez znanja danes biti isto, kot drevo brez vej in listja — nemogoče za takozvani svoj naravni obstoj v sredinah, kjer živimo in tudi delamo. Mnogi udeleženci na teh seminarjih so se prav gotovo in res prav gotovo prvič udeležili takih seminarjev in tudi prvič slišali mnoge zadeve in problematiko o vsem tem okrog raznih pravilnikov, zakonov, sporazumov in podobno, o katerih so si pred času odpraviti. V tozdih bi se morali dosledneje zavzemati za izvrševanje dogovorjenih nalog, posvetiti čimveč pozornosti boljšemu standardu delavcev ter seveda predvsem za čim večje doseganje dohodka. Že nekajkrat sem poudarjal, da so sindikalne skupine nosilec sindikalne aktivnosti v slehernem okolju, na mnogih sestankih ali pa na nekaterih problemskih sestankih pa konkretno razčistiti medsebojne odnose ter predvsem iz svojega okolja izločiti vse tiste, ki nikakor nočejo spoštovati in izvrševati dogovorjenih oiljev ter nalog, ki so v sedanjem težkem trenutku za vse nas še kako potrebne. Naj bo torej tako ali drugače, če si želimo aktivne in delovne sindikalne skupine potem se moramo aktivno v delo vključiti prav vsi, saj smo vsi člani sindikata in zato tudi odgovorni za svoje delo, ki pa bi naj bilo v bodoče resnično bolj prožno, enotno in predvsem uspešno. Upajmo, da bo res tako! Ali...? France Meško tem skoraj gotovo predstavljali vse drugače. Se sem že dejal, da so mnogi o naši kadrovski in samoupravni politiki v naši delovni organizaciji zares premalo seznanjeni, tega nisem dejal zato, da bi kogarkoli podcenjeval, ampak še vedno smatram, da pa so vendarle mnogi iz teh nekajurnih seminarjev pa le odnesli določeno spoznanje, kako poteka vsa ta kadrovska h samoupravna politika tudi pri nas v TGA, kajti vsakodnevno seznanjanje o mnogih podobnih primerih v drugih DO bi za nas bilo izkušnja toliko manj vredna, če ne bi poznali svojih lastnih problemov in le-te skušali tudi reševati v okviru svoje delovne organizacije. Čeprav se tudi sam nisem oglasil k razpravi po obravnavanih temah seminarja, pa me vseeno malce čudi le .nekoliko premajhna udeležba v razpravi. Zato se niti nisem kaj preveč začudil, ko je vodja našega izobraževalnsega centra dejal, da je pač »razprava bolj skromna zato, iker smo pač prišli na seminar taki, ki to problematiko dobro poznamo» (ne vem kako). No mislim, da je njegov vložek bil zares primeren k razpravi (vendar pa to poudarjam le o razpravi, ki je potekala na seminarju za člane odborov za kadrovsko splošne zadeve v DO). No naj bo tako ali drugače lahko rečem le to (saj sem bil že udeleženec mnogih seminarjev take ali drugačne smeri), da je ta seminar dosegel svoj namen (kar sem slišal iz izjav nekaterih udeležencev med odmori) — to pa je menda tudi nekaj 'in tudi zado- voljstvo vseh, ki so ta seminar organizirali in tudi dobro izpeljali — upam pa, da je prav tako (ali verjetno precej bolje) bilo tudi na dvodnevnem seminarju za člane DS v TOZD in DSSS. Ne morem niti malo trditi, da so tisti, ki so nam predavali bili nerazumljivi, ali kakorkoli drugače, pa bi tudi sam podprl mišljenje mnogih udeležencev seminarja, da bi v bodoče pa le kazalo dobiti nekaj predavateljev tudi od zunaj (izven DO), ker bi morda tako padlo tudi več vprašanj in podobno. Dobro vemo to, da smo domači zares domači in kot taki tudi prav domačnostno obravnavamo še tako pereče probleme in jih prilagodimo stanju, ki nam trenutno tudi odgovarja. Naj mi naši predavatelji tega ne zamerijo, saj smo tudi tako odnesli nekaj koristnega iz tega seminarja, če že drugo ne pa vsaj dobro spoznanje, kako daleč in v kakšnih pogojih gospodarjenja smo in kaj nam ja v bodoče storiti za odpravo le te problematike, (ki ji pa sami gotovo ne bomo kos, čeprav zunanje pomoči ni moč pričakovati. Želimo le to, da bi se vsaj del tistega iz seminarjev tudi uresničilo! France Meško Naša temeljna usmeritev mora biti politika stabilizacije. Bojevati se moramo za bolj stabilna gibanja, četudi za ceno, da bo gospodarska rast nekoliko počasnejša.« Tito na Vili. kongresu ZSJ Predelava žlindre aluminij 2 Tudi v krajevni skupnosti koordinacijski odbor sindikatov Če smo v prejšnji številki našega glasila govorili o aktivnosti članov ZK v krajevni skupnosti, pa ne hi morda bilo odveč danes spregovoriti tudi kaj o koordinacijskih odborih sindikatov v krajevnih skupnostih. Menim, da je to še predvsem kako pomembno zato, ker tudi sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije zavezujejo sindikalne organe v organizacijah združenega dela, da ustanovijo koordinacijski odbor sindikatov v tistih krajevnih skupnostih, kjer za to seveda obstajajo možnosti. ta odbor bi naj namreč bil oblika dela osnovnih organizacij sindikatov z območja krajevne skupnosti in osnovnih organizacij katerih člani prebivajo v tej krajevni skupnosti za usklajevanje in razreševanje med samoupravnimi organi krajevne skupnosti ter temeljnih organizacij združenega dela. Ker pa imamo malo izkušenj z njihovim oblikovanjem in delom, težje podrobneje opredeljujemo napotke za njihovo sestavo in naloge. Kot je med drugim poudarjeno tudi v Občanu — glasilu skupnosti slovenskih občin, se v večini krajevnih skupnosti kaže potreba po takšni organiziranosti sindikatov, če želimo KS čimbolj povezati s TOZD in če naj delavci odločilno vplivajo na samoupravljanje v krajevnih skupnostih. Med drugim so sindikalne organizacije tudi sicer zadolžene oziroma so dolžne, da spodbujajo delavce, da se vključujejo v dejavnost krajevne skupnosti, kjer živijo in krajevni skupnosti, v kateri ima se- dež katerakoli temeljna organizacija združenega dela (ali več). Dolžni so se tudi politično zavzemati za uresničevanje skupnosti opredeljenih nalog v TOZD in krajevnih skupnostih. Po analizah je do navedenega bilo pri nas v Sloveniji takih koordinacijskih odborov sindikatov v KS zelo malo, nekaj prek dvesto, pa tudi drugače je' sindikat bolj šibko prisoten v krajevnih skupnostih. Če še niso — morajo osnovne sindikalne organizacije začeti akcijo za izpolnjevanje samoupravnih splošnih aktov TOZD z vsebino, ki bo pomenila dejansko povezavo v KS, ki izhaja iz zamisli KS, kot neločljivo povezane skupnosti z združenim delom. V tem okviru gre namreč zlasti za določbe glede usklajevanja planskih dokumentov med TOZD in KS, združevanja sredstev, povezovanju njunih organov in DPO, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter podobno. Osnovne organizacije sindikata bi prav tako morale biti pobudnik za samoupravno sporazumevanje TOZD ter onemogočiti neizvrševanje sicer v samoupravnih aktih opredeljenih odnosov v krajevni skupnosti. Mislim, da je prav takemu povezovanju med TOZD in KS dano vse dosedaj že toliko poudarka in pozornosti, da tako vprašanje sploh ne bi smelo biti več vprašanje, ampak le konkretna realizacija. Koordinacijski odbor, ki ga v sodelovanju s .krajevno konferenco SZDL ustanovijo osnovne sindikalne organizacije (z dogovorom ali' sklepom, v katerem so oprede- ljene tudi njegove naloge), je delovno posvetovalno telo, ki razpravlja o vprašanjih odnosov med KS in TOZD in poenotenja stališč. O njegovih predlogih samostojno odločajo samoupravni organi TOZD in KS — to pa so delavski sveti ali zbori delavcev v DO oz. TOZD ter skupščine krajevne skupnosti. Osebno mi je namreč znano, da so se ponekod že z vso vnemo lotili takih vprašanj in jih tudi uspešno rešujejo. Nekateri so ponekod sicer menili — in še ponekod tudi vedno menijo, da taki koordinacijski odbori niso potrebni in da v njihovi ustanovitvi ne vidijo bistvenih premikov. Sam osebno menim, da temu le ni tako, kar lahko potrdim tudi iz določenih izkušenj. Smatram namreč, da bi se naj koordinacijski odbor povezoval z ostalimi organi ;in telesi v krajevni skupnosti, zlasti pa še s skupščino in njenim svetom ter v TOZD z delavskim svetom oziroma s strokovnimi službami, v stalni povezavi pa bo seveda z osnovnimi organizacijami sindikatov ina območju krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL, da bo seveda njegova aktivnost tudi družbenopolitično usklajena ter seveda tudi podprta. Osebno tudi smatram, da bi taki koordinacijski odbori lahko izredno veliko prispevali k reševanju vprašanja, kako na najbolj racionalen način povezati TOZD s KS izven njihovega obnašanja v katerih žive njihovi delavci. Razumljivo se to vprašanje postavlja često kot nerešljivo ali vsaj zelo težko uresničljivo, ki pa seveda kot takšno kaže zavoljo premajhnih prizadevanj subjektivnih sil družbe — zlasti pa še družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih služb in znanosti, da bi prišli dlje od ugotavljanja njegove težavnosti. Če bi seveda ob koncu sestavka dal poudarek samemu naslovu, potem bi moral še odločno povedati to, da pri pojmu naše odgovornosti ne smemo poznati samo prve osebe množine. Upam, da ste ugotovili, za kakšno odgovornost gre tudi pri takem formiranju oziroma ustanavljanju koordinacijskih odborov sindikatov v krajevnih skupnostih. Dobro namreč vemo, kako radi mnogokrat tudi javno prisegamo na našo samoupravo, naše dobro delo, ustavo, spoštovanje dogovorjenega ali zakon o združenem delu, hkrati pa lahko smelo trdim, da se kaj prida ne oziramo na to ali pa celo držimo figo v žepu. Mi smo še vedno taki, da iščemo lažje poti in ščitimo svoje ozke interese, pa čeprav gre tukaj za konkretno in odločno tesno sodelovanje med TOZD in KS. Še vedno radi iščemo luknje v zakonu, kar pa so nas prav gotovo naučili tisti, ki so skozi take luknje zakonov že mnogokrat prešli. Edina pot pa je le ta, da ostajajo čimbolj trdne vezi med TOZD in KS, saj je le tako moč reševati skupne obojestranske probleme ter težave, ki jim bomo s sKup-nimi akcijami in močmi tudi vselej kos! France Meško POUČUJEMO TUJE JEZIKE PO DOPISNI METODI Če zaradi oddaljenosti od šolskih centrov ali pomanjkanja časa ne morete obiskovati predavanj, pridite! 1. Sami si boste določili čas, ritem in dolžino študija. 2. Stike s svojim profesorjem boste vzdrževali: — pismeno — osebno, če želite — po telefonu 3. Profesor vam bo poslal navodila za učenje 4. Vi pa njemu naloge, ki jih bo popravljal in komentiral. 5. Po želji vam bo pismeno, osebno ali telefonsko razložil česar ne boste razumeli. 6. Prejeli boste učbenik, priročnik za samostojno učenje in kaseto. Cena 2.300 din. Pokličite ali pišite na Dopisno delavsko univerzo Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, telefoni: (061) 310-021, 312-141, 312-133. Plinska postaja aluminij 3 Iznajditeljstvo bi čas, ki ga ima sedaj dovoij, uporabljal sebi in drugim v zadovoljstvo. prijavila inovatorja Hinko Dasko in Oto Fabjan iz TOZD Vzdrževanje. inventivni predlog št. 288 z naslovom »PREUSMERNA PLOOSČA NA REZKALNEM stroju« je prijavil inovator Janez HORVAT, mat. št. 1743, VKV strugar'iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je 'izdelal preusmer-no ploščo, ki omogoča hitrejšo in cenejšo Izvedbo določenih del na rezkalnem stroju. V bistvu g,re za pridobitev dolžine hoda mize na omenjenem stroju. Plošča se pritrdi na delovno mizo rezkalnega stroja, na njo pa se postavi in pritrdi delilni aparat. Plošča je pomaknjena iz območja mize stroja, s tem pa je pomaknjena tudi delilna glava. S postavitvijo delilnega aparata v paralelo z delovnim vretenom rezkalnega stroja je povečana razdalja med rezkarjem ali svedrom in obdelovancem. Prav to pomikanje delilnega aparata po plošči pa rešuje problem vstavljanja svedra v njegovo ležišče. V izjemnih primerih je bilo namreč včasih potrebno krajšati svedre tako, da so jih polovico odlomili. Preusmerna plošča se uporablja le za specifične delovne operacije, zato ni imelo smisla ugotavljati letne gospodarske koristi. Komisija za inventivno dejavnost je predlagala delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, naj avtorju prizna odškodnino za uporabo njegovega in- Inventivni predlog št. 127 z naslovom »TEHNIČNA IZBOLJŠAVA NA TEHTNEM MEHANIZMU IN ŠTEVCU NA TEHTNICAH AERIA« je prijavil inovator Vlado ŠERC, mat. št. 1223 leta 1978, ko je še delal kot VKV fnomehanik v TOZD Vzdrževanje. Sestavni del AERIA tehtnic je tudi drsna sklopka, ki ima nalogo odčitavati obremenitev na tehtnem mostu. Sočasno sklopka deluje tudi kot pogonski del celotnega mehanizma. Prav drsna sklopka pa je bila šibka točka na tehtnicah. Vsaka najmanjša izrabljenost je povzročala anomalije pri tehtanju. Večkratni in pogosti izpadi so zahtevali kompletni remont. Vsakokrat so delavci iiz vzdrževanja avtoma-cije morali mehanizem demontirati in popraviti, izrabljene sklopke pa izdelati v delavnici. Sklopke pa so držale le kratek čas. Inovator se je ob priliki enega izmed remontov domislil, da bi na sklopke pritrdili ploščice teflona. Idejo je realiziral, sklopke, obložene s teflonom, so se dobno obnesle. Avtorju je uspelo znatno znižati stroške pri vzdrževanju AERIA tehtnic. Samoupravno reševanje 'inventivnega predloga pa se je zakompliciralo v začetku leta 1979, ko delavski svet TOZD Tovarna glinice ni potrdil predloga izračuna avtorske odškodnine, Janez Horvat ventivnega predloga v obliki enkratne nagrade, upoštevajoč razmerje avtorjevih rednih nalog in opravil do inovacije. DS TOZD Vzdrževanje je avtorju priznala odškodnino v znesku din 3.078,00, avtor pa bo prejel tudi knjižno nagrado, ker je predlog prijavil v marcu — mesecu inovacij. Tov. Horvat je v TGA zaposlen že 26 let. Med inovatorje se je doslej vpisal že petkrat. Vsi njegovi predlogi so bili sprejeti! Čestitamo! ki ga je predlagala komisija za .inventivno dejavnost. Ni se namreč stninjal glede porabljenega časa pri popravilu sklopk in števila zamenjanih sklopk, kar je predstavljalo osnovo za izračun gospodarske koristi. Zadolžil je TRD TOZD Tovarna glinice, da opravi merjenje časa pri zamenjavi oz. popravilu sklopk in ugotovi potrebno letno število zamenjav. Pol leta kasneje je DS o inventivnem predlogu zopet razpravljal in zadolžil TOZD Vzdrževanje, da vzpostavi stanje na sklopkah AERIA tehtnic ikot je bilo pred realizacijo inventivnega predloga, da bo možna realna ugotovitev časa in števila popravila sklopk. TOZD Vzdrževanje sklepa DS TOZD Tovarna glinice ni realiziral, ker so ugotovili, da nimajo ne originalnega, ne izrabljenega rezervnega dela. Ker torej ni mogoče realno ugotoviti, kolikokrat letno so bile drsne sklopke pred realizacijo 'inventivnega predloga zamenjane in koliko delovnih ur je bilo porabljenih pri vsaki zamenjavi, je služba za Inventivno dejavnost v juliju letos predlagala DS TOZD Tovarna glinice, da avtorju — z njegovim soglasjem — prizna odškodnino za uporabo njegovega inventivnega predloga v obliki enkratne nagrade. DS je predlog potrdil in tov. Šercu priznal odškodnino v znesku din 9.576,00. Tovariš Šerc je bil v TGA zaposlen 25 let. Sedaj je že dve leti upokojenec. Želimo mu, da Inventivni predlog št. 262 z naslovom »PREDLOG ZAMENJAVE ELEKTRO OPREME NA DVIGALIH PULILCI KLINOV V ELEKTROLIZI HALA B« sta prijavila inovatorja Hinko Dasko in Oto Fabjan iz TOZD Vzdrževanje. V hali B sta za potrebe proizvodnega procesa potrebna dva klinarska žerjava. Oba je dobavila francoska firma ob gradnji hale B. Prav tako je francoskega porekla tudi vsa elektro oprema in elementi. Glede na intenzivnost trošenja vseh delov elektro opreme, kar je povzročalo veliko popravil, je bila stalno motena redna menjava anod-nih klinov. Avtorja sta predlagala, da bi namesto uvožene, vgrajevali domačo elektro opremo. Na ta način odpadejo dolgi dobavni roki, zmanjša se količina zalog, odpade odvisnost od uvoza, poveča se zanesljivost obratovanja dvigal v hali B, zmanjšujejo se stroški vzdrževalnega materiala in storitev. V TOZD Vzdrževanje so predlog ugodno ocenili. Ugotovili so, da je realizacija možna v dveh mesecih. Komisija za inventivno dejavnost je ugotovila, da je zamenjava tuje opreme z domačo enkratnega značaja, zato bi bilo nemogoče spremljati letno gospodarsko korist. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje je predlagala, naj avtorjema prizna odškodnino v obliki enkratne nagrade, upoštevaje odnos njunih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga. Odškodnina posameznemu avtorju znaša 4.172 din. Delavski svet TOZD Vzdrževanje je tak predlog potrdil. Inventivni predlog št. 263 z naslovom »■PREDLOG TEHN-NIČNE IZBOLJŠAVE NA DVIGALU V OBRATU LIVARNE« sta V obratu livarna je na zahodni strani nameščeno 'mostno dvigalo, proizvedeno v letih od 1955—1958, francoske proizvođenje. Glede na letnico izdelave pomeni, da je dvigalo tehnološko popolnoma zastarelo in je bilo zato potrebno veliko vzdrževanja elektro opreme. Posamezne elemente elektro opreme (kontakte stikal, kontakte končnih stikal, kontakte kontrolerjev, vzmeti, odjemalce toka) je bilo potrebno Izdelovati doma. Avtorja sta predlagala, da bi drsni vod na mostu dvigala nadomestili s kabelskimi vozički in ploščatim kablom. S to spremembo drsnega voda so odpravljene vse pomanjkljivosti izrabe odjemalcev toka in trganje drsnega voda na mostu. Nadalje sta predlagala, da bi v kabini dvigala zamenjali zastarelo in izrabljeno uvoženo elektro opremo z doma izdelanimi omaricami, vanje pa vgradili domače kontaktorje, varovalna podnožja, varovalke ter zaščito proti preobremenitvi. V TOZD Vzdrževanje so predlog realizirali. Na ta način se je povečala pogonska zanesljivost dvigala, skoraj v celoti je odpadla vsakršna možna napaka ali zastoj, saj so izbrani izključno domači deli opreme, kar pomeni, da odpade uvoz drage opreme in izdelava domačih rezervnih delov, saj je na tržišču domača oprema. Temu primerno so tudi dopolnili načrte, da ustrezajo dejanskemu stanju. Komisija za inventivno dejavnost je ugotovila, da je zamenjava tuje opreme z domačo enkratnega značaja, zato bi bilo nemogoče spremljati letno gospodarsko korist. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje je predlagala, naj avtorjema prizna odškodnino v obliki enkratne nagrade, upoštevaje odnos njunih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga. Odškodnina posameznemu avtorju znaša 4.172,00 din. Delavski svet TOZD Vzdrževanje je tak predlog potrdil. Oto Fabjan, Hinko Dasko aluminij 4 aluminij Inventivni predlog št. 264 z naslovom »TEHNIČNA IZBOLJŠAVA NA DVIGALU NAD DOR OLIVER FILTROM V OBRATU RDEČE FILTRIRNICE« sta prijavila inovatorja Hinko Dasko in Oto Fabjan iz TOZD Vzdrževanje. Nad Dor Oliver filtrom v obratu rdeče filtrinnice je montirano mostno dvigalo, ki je v uporabi ob remontih filtra. Dvigalo je montirano na višini cca 8 m in z vseh strani obdano z zidovi. Vsa para, ki se dviga, kondenzira na delih strojne in elektro opreme dvigala. Zaradi stalne prisotnosti kondenzata v dveh letih vsa elektro oprema dotraja in jo je potrebno obnoviti. Avtorja sta predlagala, da bi vso elektro opremo, potrebno za normalno delovanje dvigala, ki je bila montirana na mostu dvigala, premestili izven območja dvigala na nivo, kjer ni kondenzata. Povezavo med elektro opremo in dvigalom bi izvedli s ploščatimi kabli in kabelskimi vozički. Na ta način bi se povečala funkcionalnost dvigala, odpadla bi dela >io s tem stroški ob pogostem menjavanju izrabljene elektro opreme. V TOZD Tovarna glinice so predlog ugodno ocenili. Problem propadanja elektro opreme na tern dvigalu so poskušali že sami reševati. Uredili so toplotno izolacijo strehe nad dvigalom in odprli okna proti sredinskemu delu zgradbe razklopa. Vendar vsi ti ukrepi niso zadoščali. Predlagali so, naj še TOZD Vzdrževanje prouči inventivni predlog in ga realizira. Tudi v TOZD Vzdrževanje so ocenili, da je predlog dober. Avtorja sta pripravila vso novo elektro opremo in določila mesto namestitve. Predlog so realizirali. Komisija za inventivno dejavnost je ocenila, da je premestitev elektro opreme ukrep enkratnega značaja. Predlagala je DS TOZD Tovarna glinice, da avtorjemo prizna za uporabo njunega predloga odškodnino v obliki enkratne nagrade v znesku po 4.948,00 din. DS TOZD Tovarna glinice je tak predlog potrdil. Inventivni predlog št. 265 i z naslovom »TEHNIČNA IZBOLJŠAVA NA DVIGALIH V OBRATU ANODNE MASE« sta prijavila inovatorja Hinko Dasko1 in Oto Fabjan iz TOZD Vzdrževanje. V skladišču smole v obratu anodne mase je nameščeno mostno dvigalo francoske proizvodnje, izdelano v letih 1955— 1958. Dvigalo je tehnološko popolnoma zastarelo. Za njegovo vzdrževanje je bilo nujno izdelovati posamezne dele elektro opreme doma. Avtorja sta predlagala, da bi tudi na tem dvigalu drsni vod na mostu dvigala nadomestili s kabelskimi vozički in ploščatim kablom. V kabini dvigala bi staro, izrabljeno uvoženo elektro opremo nadomestili z doma iz- delanimi omaricami, vanje pa vgradili domače kontaktorje, varovalna podnožja, varovalke ter zaščito proti preobremenitvi. V TOZD Vzdrževanje so predlog realizirali. Ugotovili so, da se je znatno zmanjšalo število vzdrževalniških posegov in povečala obratovalna varnost dvigala. Primemo so dopolnili načrte, tako, da ustrezajo dejanskemu stanju. Tudi pri tem predlogu je komisija za inventivno dejavnost smatrala, da je zamenjava tuje opreme z domačo, poseg enkratnega značaja. Ocenila je odnos avtorjev oz. njunih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje je predlagala, da avtorjemo odobri odškodnino v obliki enkratne nagrade v znesku din 4.172,00 posameznemu avtorju. DS TOZD Vzdrževanje je potrdil tak predlog. DS TOZD Vzdrževanje je potrdil tak predlog. Inventivni predlog št. 266 z naslovom »PREDLOG TEHNIČNE IZBOLJŠAVE ZA MOSTNO DVIGALO 15 Mp V STROJNI DELAVNICI ALUMINIJA« sta prijayila inovatorja Hinko Dasko in Oto Fabjan iz TOZD Vzdrževanje. Za potrebe proizvodnega procesa sta v strojni delavnici aluminija montirana dva mostna žerjava. Oba je dobavila francoska firma ob gradnji strojne delavnice. Prav tako je francoskega porekla tudi vsa elektro oprema in elementi. Izrabljenost vseh delov elektro opreme je povzročala veliko popravil, zaradi česar je pogosto bila motena redna dejavnost v delavnici. Obnova Avtorja sta predlagala, da bi drsni vod na mostu dvigala nadomestili s kabelskimi vozički in ploščatim kablom. Nadalje sta predlagala, da bi staro, izrabljeno uvoženo elektro opremo zamenjali z doma izdelanimi'omaricami in vanje vgradili doma izdelan elektro material. Predlagala sta tudi zamenjavo vseh elektromagnetnih zavor z eidro zavorami. S predlaganimi spremembami so odpravljene vse pomanjkljivosti glede izrabe odjemalcev toka in trganje drsnega voda na mostu. Prav tako odpade uvoz elektro opreme, zmanjša se količina zalog, odpade ročno izdelovanje kontaktov stikal, itd. Tudi ta predlog so v TOZD Vzdrževanje realizirali. Temu primerno so priredili dokumentacijo, da ustreza dejanskemu stanju. Komisija za inventivno dejavnost je tudi pri tem predlogu ocenila, da je zamenjava tuje opreme z domačo enkraten poseg in da ne hi bilo smotrno spremljati letne gospodarske koristi. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje je predlagala, da avtorjema odobri odškodnino v obliki enkratne nagrade, in sicer po 4.172,00 din. DS TOZD Vzdrževanje je tak predlog potrdil. C. P. Iz nove livarne 12. in 13. oktobra bo v prostorih Visoke tehniške šole v Mariboru posvetovanje z naslovom Normativno urejanje in organizacija ustvarjalne dejavnosti. Program posvetovanja je pripravil poseben programski odbor, obsega pa devet referatov na navedeno temo in predstavitev vzorčnega samoupravnega sporazuma o množični inventivni dejavnosti. Uvodno besedo bo imel tovariš Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. RAČUNALNIK NAŠ HLAPEC Enote za zajemanje oziroma pripravo podatkov za vhod Računalnik je torej namenjen človeku zato, da lahko hitreje in ekonomičneje pride do rezultatov obdelanih podatkov, istočasno pa omogoča avtomatizacijo ročnega postopka najrazličnejših obdelav podatkov. Podatke, ki se vpisujejo v različne formularje, je potrebno pripraviti v obliko, ki jo bo računalnik lahko prebral. V to svrho uporabljamo stroje za zajemanje podatkov (priprava podatkov za vhodi. Poglejmo še nekaj teh strojev: — LUKNJAČ KARTIC — VERIFI- CSRKA Luknjači kartic, kot stroji za zajemanje podatkov, izgubljajo svoj praktični pomen, saj moderni računalniki sploh ne poznajo več kartic kot vhodne ob i-ke podatkov. So pa tudi še drugi problemi::, — z vse večjo masovnostjo podatkov je potrebno tudi veliko število kartic, s tem pa problem arhive (prostorski) — maksimalna dolžina stavka je 80 znakov, za daljše stavke je potrebno toliko več kartic — sorazmerno draga kartica se lahko uporabi le enkrat pri luknjanju (lahko pa se Ista večkrat čita) —• tudi do 10% in več od-meta zaradi napak bodisi pri luknjanju ali pri vpisovanju v obrazec — prostori za shramoo karte morajo bit-i ustrezno klimatizirani — precejšen ropot pri samem luknjanju, kar vpliva na koncentracijo operaterja na stroju. Osnovne operacije luknjača kartic so luknjanje numeričnih, alfabetskih in posebnih znakov, duplioiranje, luknjanje vodilnih ničel itd. Krmiljenje vrste luknjanja, preskokov ali dupliclra-nja krmilimo s programsko kartico. To vstavimo na poseben boben v luknjalnem stroju. Ta programska kartica nam na primer ne dopušča vluknjanje alfabetskih znakov na mesto, kjer bi morali biti numerični znaki. Programsko kartico si za vsaiaWl VRSTA ?Sf) 12. Oktober dan inovatorjev 12. oktober — Dan inovatorjev, je že nekaj let dan, ko inovatorji iz Maribora in ostalih podravskih občin, prejmejo priznanja za svoje inovacijske dosežke tudi izven lastnih delovnih organizacij. Že v lanskem letu smo podelitev priznanj organizirali skupaj Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, mestni svet ZSS Maribor in Raz-izkovalna skupnost Maribor — torej tiste strukture, ki si izven združenega dela najbolj prizadevajo, da bi množična inventivna dejavnost (kot de! celotne raziskovalne dejavnosti) postala pomembnejši dejavnik v razvoju proizvajalnih sil in da bi kot del samoupravnega sistema zajela slehernega samoupravljalca ter ga vspodbujala k ustvarjalnemu delu. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FERDA TOPOLOVCA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz TGA, godbi na pihala, pevskemu zboru in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se oddelku gradbenega vzdrževanja, delavcem OTP in FRS za darovano cvetje in vsestransko pomoč. Hvala tov. Špicarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat piisrčna hvala. Žalujoča žena Katica, hčerki Katica in Irena ter ostalo sorodstvo Ob prerani izgubi najine drage mame CVETKE ADAMČIČ se iskreno zahvaljujeva vsem njenim in najinim sodelavcem in prijateljem iz TGA, ki so se od nje poslovili, darovali vence in cvetje in nam na kakršen koli način pomagali. Posebno se zahvaljujeva ing. Debeljaku za ie-pe poslovilne besede in pevcem ter glasbenikom za gani ji ve ža-lastinke. sinova Samo in Marko Ob nenadni smrti mojega moža in našega očeta STANKA ŠTAJNERJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v naših težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali in lajšali bolečine. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, govornikom in darovalcem vencev ter sindikatu tozda Tovarna glinice za pomoč. Upamo, da boste še kdaj obiskali njegov grob mu prižgali svečko in ga kot sodelavca ne boste pozabili. Še enkrat .iskrena hvala vsem! Žalujoča žena Ivanka in sinova Ob nenadni izgubi moža in očeta FRANCA GOLOBA iz TOZD Tovarna glinice — rdeči del, se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu TGA za vso pomoč, vence in cvetje. Lepa hvala govorniku, godbi in pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Terezija in hčerki Zavedamo se, da je javno podeljeno priznanje sicer pomembna potrditev dela za vsakega posameznika, skupino ali delovno organizacijo, vendar premalo za uresničitev ciljev na področju množične inventivne dejavnosti. Prav zato iščemo še druge oblike vzpodbujanja, ki se kažejo predvsem v izobraževanju, usposabljanju in sistematičnem organiziranju množične inventivne dejavnosti ter v njeni tesnejši povezavi s poklicnim razvojno-raz-iskovalnim delom. Tako smo že v lanskem letu ob podelitvi priznanj organizirali tudi enodnevni posvet in pripravili razstavo nekaterih inovacijskih dosežkov podravskih .Inovatorjev. Opogumljeni od lanskoletne pozitivne ocene in zanimanja inovatorjev za tako razširjeno aktivnost ob Dnevu inovatorjev, smo tudi letos sklenili 12. oktobru dati širši pomen. Podelitev priznanj smo, kot je znano, izvedli ob Dnevu samoupravljalcev 27. junija, saj je dosežek na področju inventivne dejavnosti istočasno tudi dosežek na področju samoupravljanja, ki temelji na ustvarjalnem doprinosu vsakega posameznika. Za letošnji Dan inovatorjev ponovno pripravljamo obe aktivnosti iz prejšnjega leta: posvetovanje in razstavo. 1. Posvetovanje smo imenovali NORMATIVNO UREJANJE IN ORGANIZACIJA USTVARJALNE DEJAVNOSTI. Potekalo bo 12. in 13. oktobra v prostorih Visoke tehniške šole v Mariboru. Program posvetovanja, je pripravil poseben programski odbor, obsega pa devet referatov na navedeno temo in predstavitev vzorčnega samoupravnega sporazuma o množični inventivni dejavnosti. Okrogla miza bo prikazala odnos do inovacij. Udeleženci posveta bodo prejeli zbornik povzetkov referatov, družbeni dogovor o razvojno raziskovalni dejavnosti 'in množični inventivni dejavnosti in vzorčni samoupravni sporazum o množični inventivni dejavnosti. Za uvodno besedo smo povabili tovariša Bulca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki se je povabilu tudi odzval. 2. Razstavo inovacijskih dosežkov v Podravju bomo odprli 12. oktobra v prostorih visoke tehniške šole in bo odprta še nekaj dni po posvetu, tako da bo tudi študentom in drugim obiskovalcem omogočila vpogled v tehnološke izboljšave in izume na področju Podravja. Organizacijski odbor in programski svet za pripravo prireditev ob Dnevu inovatorjev menita, da smo tako organizacijsko (letos sodeluje tudi Univerza v Mariboru) in vsebinsko obogatili aktivnost iz prejšnjih let ter tako prispevali k težnji, da bi inova-torskim dosežkom ne posvečali le en dan v letu, ampak naj bi bila potreba po inovacijah vgrajena v sleherni delovni dan. Menimo tudi, da je vsebina posvetovanja za vse delavce na področju množične in poklicne razvejil o-raziskovalne dejavnosti dovolj aktualna in zanimiva, zato pričakujemo visoko udeležbo lin aktivno vključevanje v razprave ob posameznih referatih, ob okrogli mizi in ob oblikovanju zaključkov letošnjega posveta. Vse to bo temelj našega in vašega nadaljnjega dela na področju razvoja množično invetivne in poldicno-raziskovalne dejavnosti. ORGANIZACIJSKI ODBOR aluminij 12 Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija -Boris Kidrič- Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik. Hedvika Pulko, Anica Majcen. Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Sirec, Anton Kurlllč, Jožica Sabath, Vera Pekler — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tiska in tehnično urejuje: Ptujska tiskarna, Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In »lik ne vračamo — Naklada 3.150 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacija pri IS Slovenije št. 421-1/172 z dne 24. oktobra 1975.